018-280/2015 Splošna bolnišnica Celje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in mag. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Najem licenc za programsko opremo PACS za digitalizacijo slikovne diagnostike na UCC«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj INTEREXPORT d.o.o., Potok pri Komendi 12, Komenda (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 2. 2016

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljev zahtevek za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 17. 11. 2015, pod številko objave JN8430/2015, objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, iz katerega je razvidno, da je po izvedenem postopku s pogajanji brez predhodne objave predmetno naročilo dodelil ponudniku LANCom d.o.o., Tržaška cesta 63, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Pri tem je naročnik kot razlog za izbiro postopka s pogajanji brez predhodne objave navedel, da v že začetem postopku javnega naročanja zaradi vloženega zahtevka za revizijo ne more pravočasno oddati javnega naročila, izvedba pa je nujna tudi v tem obdobju.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 27. 11. 2015, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da mu je bilo kot ponudniku, registriranemu za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, zaradi nezakonitega ravnanja naročnika preprečeno sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in oddaja konkurenčne ponudbe, izbrani ponudnik pa ni bil izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik za začetek in izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave ne izpolnjuje zakonskih pogojev. Uporaba tega postopka naj bi bila nezakonita, ker:
- je Državna revizijska komisija dne 17. 11. 2015, ko je naročnik na Portalu javnih naročil objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, o zahtevku za revizijo zoper odločitev o oddaji skopa 2 javnega naročila »Digitalizacija diagnostike v RS« že odločila, naročnik pa je bil s to odločitvijo v celoti seznanjen;
- zahtevek za revizijo v postopku oddaje javnega naročila »Najem licenc za programsko opremo PACS za digitalizacijo slikovne diagnostike na UCC« ni bil nikoli vložen;
- niti ne gre za istega naročnika, ki je bil stranka postopka pravnega varstva v postopku javnega naročanja »Digitalizacija diagnostike v RS«, Sklop 2;
- naročnik ni utemeljil razlogov nujnosti;
- je naročilo oddano za 36 mesecev;
- vrednost oddanega naročila 222.480,00 EUR brez DDV (6.180,00 EUR/mesec x 36 mesecev) presega za izvedbo tega postopka dopustno vrednost 207.000,00 EUR brez DDV;
- je ponudba izbranega ponudnika nesprejemljiva, saj zelo verjetno presega zagotovljena sredstva.

Naročnik naj tudi ne bi upošteval obdobja mirovanja, saj iz objave na Portalu izhaja, da je že sklenil pogodbo s ponudnikom. Vlagatelj predlaga razveljavitev postopka s pogajanji brez predhodne objave v celoti in povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva.

Naročnik je dne 23. 12. 2015 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Vlagatelju odreka aktivno legitimacijo, ker ta ni dokazal, da je usposobljen za pridobitev predmetnega posla (da dejansko razpolaga z licencami programske opreme, ki je predmet naročila), s čimer ni dokazal interesa za dodelitev predmetnega naročila, s tem pa tudi ne možnosti nastanka škode. Prav tako je bil vlagatelj seznanjen, da je bil revizijski zahtevek v že začetem postopku oddaje javnega naročila JN9556/2013 s strani Državne revizijske komisije zavrnjen, zato je vlagatelju znano, da naročnik predmetnega javnega naročila ne bo oddal, saj je za isti predmet že izbran ponudnik – isti, kot v predmetnem postopku. Naročnik pri utemeljevanju pravilnosti in zakonitosti svojega ravnanja z izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave navaja, da:
- se tako že začeti postopek oddaje javnega naročila JN9556/2013 v sklopu 2 (katerega formalni naročnik po pooblastilu je bila je bila Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje) kot predmetni postopek oddaje javnega naročila JN8091/2015 izvaja za istega naročnika – SB Celje;
- gre v obeh primerih za istovrstnost predmeta javnega naročila, pri čemer je obseg naročila v postopku JN8091/2015 (zaradi zakonskih omejitev) omejen na najem licenc, ki pa se s potekom pogodbeno predvidenega časa lahko spremeni v odkup licenc;
- je naročilo časovno omejeno na način, da ga lahko naročnik odpove v primeru nakupa sistema PACS, torej v primeru sklenitve pogodbe po že začetem postopku javnega naročanja, najemnina pa se všteje v kupnino, v kolikor bi bil v obeh primerih izbran isti izvajalec;
- je naročnik za isti predmet javnega naročila v postopku JN9556/2013 sklop 2 prejel revizijski zahtevek istega vlagatelja, pri čemer o tem zahtevku do odločitve naročnika v predmetnem postopku še ni bilo odločeno;
- je izvedba predmetnega javnega naročila nujna, zaradi česar je MJU na podlagi ustrezne utemeljitve razlogov nujnosti izdal ustrezno soglasje k izvedbi postopka;
- se objava JN8091/2015 nanaša na rok trajanja posla 12 in ne 36 mesecev, v zvezi s čimer je bil na Portalu objavljen popravek (JN8430/2015);
- vrednost javnega naročila posledično ne presega zakonsko določenih vrednosti.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 23. 12. 2015 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je po prejemu zahtevka za revizijo opravila predhodni preizkus v skladu z 31. členom ZPVPJN ter ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, zato ga je sprejela v obravnavo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 30. 12. 2015 opredelil do trditev naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Meni, da izpolnjuje vse predpostavke za priznanje aktivne legitimacije iz 14. člena ZPVPJN. Vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo, pri čemer še navaja, da odgovora na nekatere njegove navedbe naročnik sploh ni podal. Meni, da so pravice pogodbenih strank v času izvajanje pogodbe (npr. morebitno odstopno upravičenje) brezpredmetne za presojo zakonitosti izpolnjevanja pogojev pri sklepanju takšne pogodbe. Naročnik naj bi z objavo popravka JN8430/2015 priznal, da je oddal naročilo za vrednost, ki presega zakonsko dopustno vrednost za izvedbo tega postopka – s tem je tudi nedovoljeno spremenil razpisno dokumentacijo in najverjetneje brez soglasja izbranega ponudnika posegel v samo trajanje pogodbe o izvedbi naročila.

Ker iz odstopljene dokumentacije ni bilo razvidno, da je naročnik o vloženem zahtevku za revizijo in o možnosti izjasnitve do navedb vlagatelja obvestil izbranega ponudnika, je revizijski zahtevek izbranemu ponudniku posredovala Državna revizijska komisija. Izbrani ponudnik je v odgovor z vlogo z dne 19. 1. 2016 pojasnil, da je bil z vloženim zahtevkom za revizijo ustrezno seznanjen, vendar se za izjasnitev do navedb vlagatelja ni odločil, saj naj posebna izjasnitev ne bi bila potrebna, glede na okoliščino, da do podpisa pogodbe niti ne bi prišlo.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Kljub temu, da je naročnik zahtevek za revizijo obravnaval meritorno (in ga zavrnil, ne zavrgel), pa izraža pomisleke v zvezi z vlagateljevo aktivno legitimacijo. Skladno s prvim odstavkom 14. člena ZPVPJN se aktivna legitimacija v predrevizijskem in revizijskem postopku prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Drugi odstavek 14. člena ZPVPJN določa, da se šteje, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo, če rok za oddajo ponudb še ni potekel, pa vsaka oseba, ki lahko opravlja dejavnost, potrebno za izvedbo predmeta javnega naročanja. V primeru postopka s pogajanji po predhodni objavi ali brez predhodne objave, ki ga naročnik, upoštevaje zakon, ki ureja javno naročanje, izvaja zaradi prejšnjega neuspešno izvedenega postopka, se interes za dodelitev javnega naročila prizna tudi tistemu ponudniku, ki je v prejšnjem neuspešnem postopku pravočasno oddal ponudbo in ni bil povabljen k oddaji ponudbe, pa bi v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, moral biti.

Čeprav je v predmetnem postopku rok za oddajo ponudb že potekel, vlagatelj zaradi narave predmetnega postopka (postopek s pogajanji brez predhodne objave) seveda ni mogel predložiti ponudbe. Zato aktivne legitimacije ni mogoče presojati z vidika vprašanja predložitve ponudbe, pač pa je treba priznati interes vsaki osebi, ki lahko opravlja dejavnost, potrebno za izvedbo predmeta naročila – glede na navedbe in vpogled v evidenco AJPES torej tudi vlagatelju. Ob tem je potrebno pripomniti, da tudi naročnik izrecno navaja, da ima vlagatelj registrirano dejavnost za izvajanje storitev, ki so predmet naročila, nesporno pa je vlagatelj ponudbo (za sklop 2) predložil v postopku oddaje javnega naročila, objavljenega dne 31. 7. 2013 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN9556/2013, ki se po navedbah naročnika nanaša na isti predmet, kot ga predstavlja predmetno javno naročilo, zoper katerega je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo.

Dejstvo, ki ga izpostavlja naročnik, in sicer da naj vlagatelj predmetnega javnega naročila ne bi bil sposoben izvesti, ker v zahtevku za revizijo ni predložil dokazil, ki bi potrjevala, da dejansko razpolaga z licencami programske opreme, ki je predmet naročila, po mnenju Državne revizijske komisije ne more biti relevantno pri presoji aktivne legitimacije vlagatelja za vložitev predmetnega zahtevka za revizijo. Vlagatelj v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila ponudbe ni predložil in ni mogel predložiti, ker ni bil seznanjen z dejstvom, da naročnik oddaja naročilo. Zato vlagatelju v revizijskem postopku ni potrebno dokazovati, da bi njegova ponudba sicer izpolnjevala pogoje in zahteve, ki jih je postavil naročnik v postopku oddaje javnega naročila.

Po oceni Državne revizijske komisije je vlagatelj izkazal tudi, da bi mu lahko z ravnanjem naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev, nastala škoda, saj bi v primeru, da bi naročnik javno naročilo oddal po katerem izmed postopkov, pri katerih bi odprl konkurenco, dal možnost vlagatelju, da predloži ponudbo in s tem konkurira za dodelitev javnega naročila.

Državna revizijska komisija posledično ugotavlja, da ni najti razlogov, ki bi vlagatelju odrekali aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo in je zato odločila, da zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo.

Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da okoliščine ne utemeljujejo izvedbe predmetnega postopka, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju preverila, ali so v obravnavanem primeru podane vse v zakonu določene okoliščine, ki dopuščajo uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave na podlagi 5. točke prvega odstavka 29. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2).

Postopek s pogajanji je postopek, ki vključuje pogajanja z namenom oddaje javnega naročila, v katerem naročnik povabi gospodarske subjekte in se z njimi pogaja o vseh pogojih za naročilo (25. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). V zakonu sta urejeni dve vrsti postopka s pogajanji, in sicer postopek s pogajanji brez predhodne objave in postopek s pogajanji po predhodni objavi (4. in 5. točka prvega odstavka 24. člena). Kot izhaja že iz njegovega poimenovanja, postopek s pogajanji brez predhodne objave ne vključuje javne objave obvestila o naročilu, zaradi česar se potencialni ponudniki seveda ne morejo seznaniti s postopkom, posledično pa lahko v njem sodelujejo izključno tisti gospodarski subjekti, ki jih povabi naročnik. Postopek s pogajanji brez predhodne objave predstavlja odmik od splošnih pravil o javnem naročanju, zato ga naročnik ne more izbrati kadarkoli, temveč le v posebnih primerih in razmerah, izrecno navedenih v 29. členu ZJN-2 (tretji odstavek 24. člena ZJN-2).

5. točka prvega odstavka 29. člena ZJN-2 določa, da lahko naročnik postopek s pogajanji brez predhodne objave izvede v primeru, če naročnik v že začetem postopku javnega naročanja zaradi vloženega zahtevka za revizijo ne more pravočasno oddati javnega naročila, izvedba naročila pa je nujna tudi v tem obdobju, pod pogojem, da vrednost naročila ne presega vrednosti iz prvega odstavka 12. člena tega zakona in na podlagi predhodnega soglasja ministrstva, pristojnega za javna naročila. Naročnik lahko v takem primeru odda naročilo le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega ali ponovljenega postopka.

Kot je razbrati iz navedb naročnika, se je za ta postopek odločil zato, ker v že začetem postopku oddaje javnega naročila, v zvezi s katerim je bilo obvestilo o naročilu na Portalu javnih naročil objavljeno dne 31. 7. 2013 pod št. objave JN9556/2013, ne more pravočasno oddati javnega naročila, saj je bil zoper odločitev o oddaji naročila vložen zahtevek za revizijo, o katerem pa še ni bilo odločeno. Vlagatelj temu nasprotuje in zatrjuje, da zahtevek za revizijo v postopku oddaje javnega naročila »Najem licenc za programsko opremo PACS za digitalizacijo slikovne diagnostike na UCC« sploh nikoli ni bil vložen – naročnik naj bi se neupravičeno skliceval na postopek oddaje javnega naročila pod št. objave JN9556/2013, ki se nanaša na drug predmet in na drugega naročnika kot predmetni postopek. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, navedenemu očitku vlagatelja v konkretnem primeru ni mogoče pritrditi.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da se javno naročilo pod št. objave JN9556/2013 z dne 31. 7. 2013 nanaša na predmet »Projekt posodobitve, nadgradnje in povezovanja bolnišničnih in radioloških informacijskih sistemov zaradi celovite digitalizacije in povezovanja diagnostike v enotno povezano teleradiološko omrežje v Republiki Sloveniji z namenom izmenjave slikovnega diagnostičnega gradiva in vzpostavitev sistema za arhiviranje rezultatov slikovne diagnostike (PACS) v oblaku – (krajše) Digitalizacija diagnostike v RS«, pri čemer je naročnik (Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana) izvajal postopek v imenu drugih naročnikov, med drugim tudi konkretnega naročnika (Splošna bolnišnica Celje). Že iz objavljenega obvestila o naročilu je mogoče razbrati, da se na tega naročnika nanaša sklop 2 omenjenega naročila (naziv sklopa »CELJE«, kratek opis »RIS, povezava s BIS, PACS (z ustrezno strojno podporo)«), enako pa ugotavlja tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo (na strani 5). Oba postopka oddaje javnega naročila se torej izvajata (tudi) za istega naročnika, v zvezi z okoliščino, da je naročnik za izvedbo prvega postopka pooblastil drugega naročnika, pa je ugotoviti, da je ključno, da se v obeh primerih javno naročilo izvaja v imenu in za račun naročnika (t.j. Splošna bolnišnica Celje).

V zvezi z vlagateljevimi pomisleki o različnosti predmeta naročila v obeh postopkih oddaje javnega naročila Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da za samo opredelitev predmeta ni bistven zgolj naziv naročila, kot ga je določil naročnik. Tudi sicer ZJN-2 kot pogoja za izvedbo postopka po 5. točki prvega odstavka 29. člena ne navaja identičnosti predmeta, ampak navaja nujnost izvedbe javnega naročila tudi v obdobju, ko še ni odločeno o zahtevku za revizijo. V primeru javnega naročila »[…] Digitalizacija diagnostike v RS« gre (kot navaja vlagatelj) sicer res za celovit projekt posodobitve, nadgradnje in povezovanja bolnišničnih in radioloških informacijskih sistemov zaradi celovite digitalizacije in povezovanja diagnostike v enotno povezano teleradiološki omrežje v Republiki Sloveniji z namenom izmenjave slikovnega diagnostičnega gradiva in vzpostavitve sistema za arhiviranje rezultatov slikovne diagnostike (PACS) v oblaku, v primeru sporne oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave pa gre (le) za »Najem licenc za programsko opremo PACS za digitalizacijo slikovne diagnostike na UCC«, torej licenc za sistem za arhiviranje in izmenjavo slik (oz. v širšem smislu: za sistem, ki slike ponudi za ogled in obdelavo). Vendar pa, izhajajoč iz omejitev, kot za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave izhajajo iz 5. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-2, skladno s katero lahko naročnik v takem primeru odda naročilo le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega ali ponovljenega postopka, ni v nasprotju z ZJN-2 način izvedbe javnega naročila z oddajo le dela prvotnega naročila, s katerim naročnik doseže namen, zaradi katerega je izvedba postopka s pogajanji nujna (v tem primeru le z dobavo programske opreme za potrebe urgentnega oddelka, ne pa tudi strojne opreme, integracije sistemov, migracije itd. za celotno bolnišnico). Prav tako glede na predmet naročila ne more biti problematično to, da predmet tega postopka s pogajanji ni (enkraten) nakup, pač pa časovno omejen najem licenc za programsko opremo.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik skladno z ZJN-2 za izvedbo predmetnega naročila pridobil soglasje Ministrstva za javno upravo (tj. ministrstva, pristojnega za javna naročila), pri čemer je v vlogi za izdajo soglasja z dne 2. 10. 2015 in dopolnitvi te vloge z dne 15. 10. 2015 tudi opredelil razloge nujnosti izvedbe naročila v obdobju, ko zaradi vloženega zahtevka za revizijo ni mogoče oddati javnega naročila – iz teh navedb naročnika izhaja, da za potrebe Urgentnega centra nujno potrebuje slikovno diagnostiko (RTG, CT, MRI…), digitalizirano in podprto s sistemom PACS, saj v novih prostorih urgence nima opreme, ki bi omogočila tiskanje in pregledovanje klasičnih rentgenskih filmov, pri čemer tudi s takojšnjim podpisom pogodbe po prvotnem naročilu »[…] Digitalizacija diagnostike v RS« (ki tudi še po več kot dveh letih ni zaključeno) zaradi daljših dobavnih rokov ne bi bilo mogoče pravočasno zagotoviti nujno potrebne diagnostike. Pojasnjuje še razloge, zakaj je varianta najema programske opreme PACS tako s strokovno-medicinskega kot tudi stroškovnega vidika ustreznejša od variante tiskanja filmov, kar bi sicer lahko predstavljalo možno (začasno) rešitev.
Vlagatelj se sicer v zahtevku za revizijo na obe naročnikovi vlogi sklicuje (zahtevku za revizijo sta bili tudi priloženi kopiji obeh vlog), konkretizirano pa ne navaja nobenih drugih nepravilnosti v zvezi z razlogi nujnosti, razen tega, da je naročnik »želel soglasje za izvedbo postopka po 3. točki 1. odstavka 29. člena ZJN-2«, čemur pa ni mogoče pritrditi: iz naročnikove vloge z dne 2. 10. 2015 povsem jasno izhaja prošnja za soglasje za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave po 5. točki prvega odstavka 29. člena ZJN-2, v vlogi z dne 15. 10. 2015 pa zgolj dodatna pojasnila v prid (isti) prošnji po izdaji soglasja – pri tem ne more biti bistveno naročnikovo zmotno sklicevanje na drugo zakonsko določilo v tej drugi vlogi. Še dodatno, 3. točka prvega odstavka 29. člena ZJN-2 soglasja ministrstva niti ne predvideva, tudi iz vseh preostalih ravnanj naročnika pa je razvidno, da je razlog za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave nujnost izvedbe postopka v času, ko v že začetem postopku oddaje javnega naročila ne more skleniti pogodbe zaradi vloženega zahtevka za revizijo.

Upoštevaje vse navedeno je nerelevantno tudi sklicevanje vlagatelja na prakso Državne revizijske komisije: odločitvi, na kateri se sklicuje vlagatelj (št. 018-057/07-44-647 in 018-156/2009-7), sta bili sprejeti ob upoštevanju drugačne pravne podlage (tj. ZJNVETPS in prej veljavnega ZJN-1), tudi sicer pa sta se nanašali na razlog za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave, kot je opredeljen v 3. točki prvega odstavka 29. člena ZJN-2, kar pa ni primerljivo z obravnavano zadevo, kjer se naročnik sklicuje na 5. točko istega odstavka 29. člena ZJN-2 in skladno s katero pogoja za izvedbo postopka s pogajanji ne predstavlja tudi okoliščina, da so razlagi, zaradi katerih je neizogibno potrebno oddati naročilo, nepredvidljivi in jih ni mogoče v nobenem primeru pripisati naročniku.

Glede na navedeno tako naročniku ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z ZJN-2 s tem, ko je začel predmetni postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Iz navedb vlagatelja je sicer mogoče razbrati, da naj bi v teku izvedbe postopka prenehal razlog, zaradi katerega je bil naročnik upravičen izvajati ta postopek: vlagatelj namreč zatrjuje, da je Državna revizijska komisija odločitev o zahtevku za revizijo sprejela, naročnik pa se je s to odločitvijo seznanil še preden je naročnik odločil o oddaji naročila v tem postopku. Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da vlagatelj teh navedb ni dokazal, iz odstopljene dokumentacije pa izhaja le to, da se je naročnik z odločitvijo Državne revizijske komisije seznanil šele dne 30. 11. 2015, torej po sprejemu odločitve o oddaji naročila v postopku s pogajanji in po objavi prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost.

Zavrniti je potrebno tudi navedbo vlagatelja, da naročnik oddaja naročilo za kar 36 mesecev in ne le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka oddaje javnega naročila »[…] Digitalizacija diagnostike v RS«. Tako iz razpisne dokumentacije predmetnega postopka kot iz predložene ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je naročnik oddajo tega naročila predvidel za obdobje enega leta, oziroma – upoštevaje predvideno odstopno upravičenje brez odpovednega roka – manj v primeru (med drugim) nakupa lastnega PACS sistema kateregakoli proizvajalca. Ob navedenem tako niso utemeljeni niti očitki vlagatelja, da vrednost javnega naročila presega vrednost 207.000,00 EUR iz prvega odstavka 12. člena ZJN-2 (od katere dalje je treba javno naročilo poslati v objavo tudi Uradu za publikacije Evropske unije in ne le Portalu javnih naročil) in tudi ne, da je naročnik šele po vložitvi zahtevka za revizijo dne 27. 11. 2015 spremenil razpisno dokumentacijo ter ponudbo izbranega ponudnika. Upoštevaje vso predloženo dokumentacijo je tako prepričljivo pojasnilo naročnika, da je pri objavi prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost prišlo do napake pri navedbi števila mesecev, za katerega se oddaja naročilo, v zvezi s čimer je bil navsezadnje dne 30. 11. 2015 pod št. objave JN8430/2015 objavljen tudi popravek prvotne objave.

V zvezi z navedbami vlagatelja o tem, da naj bi naročnik kršil obdobje mirovanja in po izvedenih pogajanjih brez predhodne objave že sklenil pogodbo z izbranim ponudnikom, Državna revizijska komisija opozarja na določbo 1. alineje prvega odstavka 79.a člena ZJN-2, ki določa, da naročniku v primeru, kadar izvaja postopek s pogajanji brez predhodne objave na podlagi 5. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-2, ni treba upoštevati obdobja mirovanja. Ne glede na to, da vlagatelju pravno varstvo ni bilo onemogočeno, pa Državna revizijska komisija ugotavlja še, da naročnik pogodbe za »Najem licenc za programsko opremo PACS za digitalizacijo slikovne diagnostike na UCC« po izvedenem postopku niti ni sklenil (in je glede na navedbe naročnika v odstopljeni dokumentaciji tudi ne bo, saj bo glede na zaključen postopek pravnega varstva pri oddaji naročila »[…] Digitalizacija diagnostike v RS« sklenjena pogodba po tem postopku oddaje javnega naročila).

Ker vlagateljevim navedbam o nezakoniti izvedbi javnega naročila ni bilo mogoče priznati utemeljenosti, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 3. 2. 2016

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- INTEREXPORT d.o.o., Potok pri Komendi 12, 1218 Komenda
- Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje
- LANCom d.o.o., Razvanje, Tržaška cesta 63, 2000 Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran