018-279/2015 Republika Slovenija, Ministrstvo za finance

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata ter mag. Mateje Škabar in Nine Velkavrh kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »vzdrževanje in nadgradnjo informacijskega sistema za upravljanje z javnim dolgom, zadolževanjem in poroštvi« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj RRC, d. d., Jadranska 21, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška pisarna Avbreht, Zajc in partnerji, o. p., d. o. o., Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 2. 2. 2016

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (objava 22. 9. 2015 na portalu javnih naročil, pod št. objave NMV5997/2015) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4301-9/2015/26 z dne 24. 11. 2015 ponudnika obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Ixtlan Team, d. o. o., Dunajska cesta 151, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), vlagateljevo ponudbo pa je izločil, ker vlagatelj ni izpolnil referenčnega pogoja.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 3. 12. 2015 in predlagal, da se razveljavita odločitev o oddaji javnega naročila in pogajanja, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je s sklicevanjem na dokazila, ki jih je predložil že v postopku oddaje naročila male vrednosti, navedel, da je predložil referenco, ki se nanaša na spletno rešitev, ki zagotavlja tudi podporo finančnemu poslovanju ter postopkom in procesom zagotavljanja finančnih sredstev, opozoril pa je tudi, da naročnik po poteku roka za predložitev ponudb ne sme več spreminjati razpisne dokumentacije, zato ne sme pogoja tolmačiti tako, da zahteva še vsebine, ki jih ni že vnaprej določil. Vlagatelj je še navedel, da bi moral naročnik upoštevati, da je predložil popolno ponudbo, zato bi ga moral povabiti tudi na pogajanja o ceni.

Naročnik je s sklepom št. 4301-9/2015/38 z dne 21. 12. 2015 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da vlagatelj s sporno referenco ni izpolnil referenčnega pogoja v celoti, saj se vnos vrednosti virov financiranja in vnos plana investicij ter materialnih stroškov ne uvrščajo med postopke oziroma procese zagotavljanja finančnih sredstev, ampak gre za vnos že zagotovljenih finančnih sredstev v aplikacijo, kar se smiselno uvršča med podporo procesom oziroma postopkom upravljanja in evidentiranja sredstev in virov finančnih sredstev. Naročnik je še navedel, da je referenčni pogoj tolmačil ves potek postopka oddaje naročila male vrednosti na enak način.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 4301-9/2015/40 z dne 22. 12. 2015 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se z vlogo z dne 8. 1. 2016 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Vlagatelj je opozoril, da naročnik nekaterih lastnosti referenčne aplikacije ne šteje več za sporne, nekatere lastnosti pa je izpostavil kot sporne šele v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj je priglasil nadaljnje stroške.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (28. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), v katerega je vključil pogajanja (drugi odstavek 30.a člena ZJN-2) o ceni (tretji odstavek 3. točke Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe, str. 4 razpisne dokumentacije), do poteka roka za predložitev ponudb (6. 10. 2015 ob 10. uri; točka I.10 objave) prejel vlagateljevo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika (zapisnik o odpiranju ponudb št. 4301-9/2015/12 z dne 6. 10. 2015). Naročnik je z dopisom št. 4301-9/2015/12 z dne 22. 10. 2015 vlagatelja pozval, da v zvezi referenco, ki se nanaša na aplikacijo zavoda, ponudbo dopolni ali spremeni oziroma jo pojasni. Vlagatelj je odgovoril z dopisom z dne 26. 10. 2015 in za to referenco predložil »novo referenčno potrdilo, ki vsebuje detajlne informacije o referenčnem projektu«. Naročnik je pregledal dokumentacijo (gl. dokument »Zabeležka sestanka strokovne komisije« št. 4301-9/2015/15 z dne 11. 11. 2015) in ugotovil, da vlagatelj s to referenco ni izpolnil referenčnega pogoja, zato bo nadaljeval postopek oddaje naročila male vrednosti s pogajanji o ponudbeni ceni le z izbranim ponudnikom (vabilo št. 4301-9/2015/16 z dne 11. 11. 2015). Naročnik se je 16. 11. 2015 pogajal z izbranim ponudnikom (gl. zapisnik št. 4301-9/2015/18 z dne 16. 11. 2015 in uradni zaznamek št. 4301-9/2015/21 z dne 16. 11. 2015) in izbral njegovo ponudbo (dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4301-9/2015/26 z dne 24. 11. 2015), vlagateljevo ponudbo pa je izločil, ker je štel, da vlagatelj ni izpolnil referenčnega pogoja, čemur vlagatelj nasprotuje, naročnik pa se ne strinja z vlagateljevim tolmačenjem skladnosti reference z referenčnim pogojem.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je naročnik določil, da morajo ponudniki izpolnjevati tudi referenčni pogoj. Naročnik je namreč v točki 9.1.2 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (str. 7 razpisne dokumentacije) določil, da »ponudnik mora izkazati poznavanje tehnologij in orodij potrebnih za izvajanje tega javnega naročila ter poznavanje vsebinskih področij, ki jih pokriva predmet naročila, kot je opredeljeno v obrazcu "Referenčna izjava naročnika". Ponudnik mora dokazati, da je v zadnjih petih letih pred rokom za predložitev ponudb, za javne ali zasebne naročnike uspešno izvedel najmanj dva IT projekta za vzdrževanje ali razvoj delujoče aplikacije oziroma (računalniškega, informacijskega) sistema z naslednjimi lastnostmi:
 aplikacija/sistem je narejen za zunanjega naročnika za podporo področju finančnega poslovanja. Referenčna aplikacija za finančno poslovanje mora podpirati procese/postopke zagotavljanja finančnih sredstev, upravljanja in evidentiranja sredstev in virov finančnih sredstev, razporejanje virov finančnih sredstev, z namenom zagotavljanja primernih pogojev za opravljanje dejavnosti organa/družbe. (2/a),
 označene morajo biti vsaj tri od navedenih tehničnih zahtev (2.b – 2.m),
 aplikacijo/sistem uporablja 30 ali več sočasnih uporabnikov (2.n),
 rezultat je delujoča aplikacija/sistem,
 aplikacija/sistem je že (pogodba v teku) oziroma je še (zaključena pogodba) v produkciji,
 pogodba je v teku ali je bila zaključena največ pet let pred rokom za predložitev ponudb glede na datum oddaje ponudbe,
 vrednost plačil po pogodbi v največ enoletnem obdobju je najmanj 40.000 eurov brez DDV.

Aplikacija oz. sistem, ki bo izpolnjeval vse navedene pogoje se uvrsti med reference ponudnika.

DOKAZILO: Referenčna izjava naročnika«

Naročnik je dokazilo pripravil v obliki izjave, pri čemer referenčni naročnik potrdi podatke o referenčnem projektu, ki jih predstavi v posameznih razdelkih tabele.

V zvezi z referenčnim pogojem in dokazilom je naročnik na vprašanje:
»[…] ali smatrate referenčno rešitev za upravljanje z vrednostnimi papirji (trgovanje, skrbništvo, upravljanje portfolija) za vsebinsko ustrezno (torej aplikacija za finančno poslovanje)? Enako nas zanima za rešitev, ki omogoča izvajanje plačil preko mobilnih telefonov in/ali preko spleta.«
na portalu javnih naročil 28. 9. 2015 ob 11.11 odgovoril:
»Da, v kolikor aplikacija zagotavlja primerne pogoje za opravljanje dejavnosti organa/družbe in hkrati zadostuje vsem ostalim lastnostim.«,
na vprašanje:
»V točki 9.1.2 razpisne dokumentacije je zahtevano, da mora ponudnik izkazati poznavanje tehnologij in orodji potrebnih za izvajanje tega javnega naročila. Ali pri vseh, v obrazcu Referenčna izjava naročnika, navedenih tehnologijah priznate tudi višje verzije tehnologij?«
pa je 28. 9. 2015 ob 11.30 odgovoril:
»V obrazcu so navedene zahtevane verzije tehnologij, ki morajo biti vključene v referenčno aplikacijo. Izjeme, višje verzije tehnologij, so navedene v istem obrazcu.«,
s čimer so te informacije postale del razpisne dokumentacije (tretja poved iz drugega odstavka 71. člena ZJN-2).

Vlagatelj je predložil dve referenčni potrdili dveh različnih referenčnih naročnikov. Naročnik je z dopisom št. 4301-9/2015/12 z dne 22. 10. 2015 vlagatelja pozval, da v zvezi referenco, ki se nanaša na aplikacijo zavoda (dokazilo z dne 2. 10. 2015), ponudbo dopolni ali spremeni oziroma jo pojasni, pri čemer je razlog za ta poziv utemeljil s tem, da »iz priložene referenčne izjave naročnika ni razvidno ali aplikacija podpira vse navedene procese/postopke, ki so zapisani v točki 9.1.2. (prva alineja)«. Vlagatelj je odgovoril z dopisom z dne 26. 10. 2015 in mu predložil referenčno potrdilo zavoda (dokazilo z dne 23. 10. 2015), pri čemer je zavod v prilogi k referenčnemu potrdilu opisal module aplikacije, na katero se je vlagatelj skliceval že v ponudbi. Vlagatelj se je torej tudi v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2), ko je odgovoril na naročnikovo ravnanje v okviru prve povedi iz prvega odstavka 78. člena ZJN-2, skliceval na isto referenco. Glede na to, da je naročnik v točki 9.1.2 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (str. 7 razpisne dokumentacije) določil, da mora ponudnik za priznanje referenčnega pogoja razpolagati z najmanj dvema referencama (tj. »najmanj dva IT projekta« z določenimi lastnostmi), brez reference zavoda pa vlagatelj ne bi uspel izkazati izpolnjevanja referenčnega pogoja, naročnik pa ne bi bil več zavezan ravnati po prvi povedi iz prvega odstavka 78. člena ZJN-2, saj je vlagatelja že pozval na dopolnitev ali spremembo ponudbe (dopis št. 4301-9/2015/12 z dne 22. 10. 2015), čeprav je vlagatelja pozval tudi na pojasnilo, ki sicer ni ravnanje, ki je urejeno v prvi povedi iz prvega odstavka 78. člena ZJN-2, je za vlagateljev uspeh v zadevi ključno ugotoviti, ali je naročnik storil kršitev ZJN-2, ko je štel, da vlagatelj ni izkazal sposobnosti, ker razpolaga le z eno referenco.

Naročnik je v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4301-9/2015/26 z dne 24. 11. 2015 v zvezi z vlagateljevo ponudbo citiral točko 9.1.2 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (str. 7 razpisne dokumentacije) in navedel, da »iz neustrezne referenčne izjave je razvidno, da aplikacija« zavoda »izpolnjuje zahteve naročnika navedene pod točkami 1.,3 in 4., medtem, ko ne izpolnjuje pogoja pod točko 2., torej ne podpira procesov/postopkov zagotavljanja finančnih sredstev.
Ponudnik v tej izjavi postopke zagotavljanja finančnih sredstev opredeljuje kot vnos vrednosti virov financiranja in vnos plana investicij ter materialnih stroškov. Opisano pa se ne uvršča v postopke zagotavljanja finančnih sredstev, ampak zgolj kot evidentiranje oz. vnos vrednosti v aplikacijo in pripravo osnutkov planov.
Iz opisa aplikacije podane v referenčni izjavi ponudnika in iz informacij objavljenih na svetovnem spletu:
- […]
- […]
- […]
prav tako ni razvidno ali gre za finančno aplikacijo oz. aplikacijo za finančno poslovanje ali za programsko opreme za podporo procesom planiranja materialnih stroškov in investicij, podporo postopkom izvedbe javnih naročil, podporo spremljanja realizacije planov materialnih stroškov in investicij, podporo spremljanju realizacije javnih naročil. V referenčni izjavi ponudnika je tudi navedeno, da se aplikacija« zavoda »povezuje s finančno računovodsko aplikacijo […] in glavno knjigo znotraj iste organizacije (« zavoda »), kar kaže na to, da aplikacija sama po sebi ne zagotavlja celovite podpore finančnemu poslovanju zavoda.«

Državna revizijska komisija najprej opozarja, da se ne v točki 9.1.2 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (str. 7 razpisne dokumentacije) ne v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4301-9/2015/26 z dne 24. 11. 2015 ne nahajajo zahteve naročnika, ki bi bile opredeljene pod točkami »1.,3 in 4.« in »2.«. Državna revizijska komisija pa ugotavlja, da je naročnik uporabil delitev referenčnega pogoja na štiri točke v dokumentu »Zabeležka sestanka strokovne komisije« št. 4301-9/2015/15 z dne 11. 11. 2015, pri čemer je obrazložitev iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4301-9/2015/26 z dne 24. 11. 2015 zelo podobna obrazložitvi iz dokumenta »Zabeležka sestanka strokovne komisije« št. 4301-9/2015/15 z dne 11. 11. 2015, zato je Državna revizijska komisija štela, da je uporaba štirih točk v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4301-9/2015/26 z dne 24. 11. 2015 prikaz obrazložitve iz dokumenta »Zabeležka sestanka strokovne komisije« št. 4301-9/2015/15 z dne 11. 11. 2015. Naročnik je namreč na str. 1 dokumenta »Zabeležka sestanka strokovne komisije« št. 4301-9/2015/15 z dne 11. 11. 2015 zapisal:
»Naročnik je zahteval, da ima referenčni sistem naslednje lastnosti:
1. aplikacija/sistem je narejen za zunanjega naročnika za podporo področju finančnega poslovanja
Referenčna aplikacija za finančno poslovanje mora podpirati
2. procese/postopke zagotavljanja finančnih sredstev,
3. upravljanja in evidentiranja sredstev in virov finančnih sredstev,
4. razporejanja virov finančnih sredstev,
z namenom zagotavljanja primernih pogojev za opravljanje dejavnosti organa/družbe.
Iz omenjene referenčne izjave namreč je razvidno, da aplikacija« zavoda »izpolnjuje zahteve naročnika navedene pod točkami 1., 3 in 4., medtem, ko ne izpolnjuje pogoja pod točko 2., torej ne podpira procese/postopke zagotavljanja finančnih sredstev.«

Naročnik je v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4301-9/2015/26 z dne 24. 11. 2015 za referenco zavoda navedel, da ni skladna z zahtevami iz razpisne dokumentacije, ker:
- ne podpira procesov/postopkov zagotavljanja finančnih sredstev,
- ni razvidno, ali gre za finančno aplikacijo oziroma aplikacijo za finančno poslovanje ali za programsko opremo za podporo določenih dejavnosti in
- aplikacija sama po sebi ne zagotavlja celovite podpore finančnemu poslovanju zavoda,
zato je za dosego vlagateljevega uspeha z zahtevkom za revizijo ključno, ali je vlagatelj uspel izkazati, da naročnik ne bi smel ponudbe izločiti na podlagi teh ugotovitev. Kar tudi pomeni, da naročnik ne more v odločitvi o zahtevku za revizijo (sklep št. 4301-9/2015/38 z dne 21. 12. 2015) navajati drugih razlogov, ki bi morebiti utemeljevali izločitev vlagateljeve ponudbe, saj mora naročnik odločitev o (ne)oddaji naročila male vrednosti utemeljiti že v dokumentu, s katerim ponudnike obvesti o njej (gl. druga poved iz prvega odstavka 79. člena ZJN-2). Zato Državna revizijska komisija tudi ni ugotavljala, ali je naročnik, kot je navedel vlagatelj (str. 3–4 vloge z dne 8. 1. 2016), v sklepu št. 4301-9/2015/38 z dne 21. 12. 2015 navedel nove razloge za nepopolnost vlagateljeve ponudbe. Tudi v primeru, če bi naročnik navedel nove razloge, se nanje v bran že sprejeti in obrazloženi odločitvi o oddaji naročila male vrednosti ne bi mogel opreti.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju (str. 6 in 11 zahtevka za revizijo), da je v razdelku »3. Kratek vsebinski opis« referenčnega potrdila z dne 23. 10. 2015, ki ga je predložil po prejemu dopisa št. 4301-9/2015/12 z dne 22. 10. 2015, natipkano besedilo »informacijski sistem […] je spletna rešitev, ki zagotavlja naročniku podporo finančnemu poslovanju, postopkom in procesom zagotavljanja finančnih sredstev, upravljanje in evidentiranje sredstev in virov finančnih sredstev, razporejanje virov finančnih sredstev z namenom zagotavljanja primernih pogojev za opravljanje dejavnosti organa/družbe«. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da ni bistveno, ali je vsebino razdelka »3. Kratek vsebinski opis« referenčnega potrdila z dne 23. 10. 2015 natipkal vlagatelj ali referenčni naročnik. Bistveno je namreč to, da je tudi vsebino tega razdelka potrdil referenčni naročnik, saj je referenčno potrdilo z dne 23. 10. 2015 podpisala generalna direktorica zavoda (potrdilo pa je tudi opremljeno z žigom zavoda). Referenčno potrdilo z dne 23. 10. 2015 se tako razlikuje od referenčnega potrdila z dne 2. 10. 2015, saj v slednjem ni navedeno, da informacijski sistem zavoda zavodu zagotavlja podporo postopkom in procesom zagotavljanja finančnih sredstev. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da za ugotovitev kršitve naročnika ne more biti ključno to, da je referenčni naročnik potrdil določeno besedilo v razdelku »3. Kratek vsebinski opis« referenčnega potrdila z dne 23. 10. 2015 in da bi zato naročnik že moral priznati referenco vlagatelju (prim. str. 11 zahtevka za revizijo), temveč je ključno to, ali je bil naročnik upravičen šteti, da kljub taki potrditvi referenčnega naročnika ne bo priznal reference vlagatelju. Naročnik je namreč tudi v primeru postopka oddaje naročila male vrednosti upravičen preveriti obstoj in vsebino navedb v ponudbi (prim. druga poved iz drugega odstavka 95.a člena ZJN-2), kar kaže na to, da je že iz zakona razvidno izhodišče, da naročnik sme v postopku oddaje naročila male vrednosti ugotoviti drugačno dejansko stanje, kot ga prikazujejo posamezne navedbe iz ponudbe, saj sicer možnost preveritve obstoja in vsebine navedb v ponudbi ne bi imela smisla. Glede na to, da je vlagatelj k referenčnemu potrdilu z dne 23. 10. 2015 predložil pojasnila, ki jih je potrdil naročnik (podpis generalne direktorica zavoda in žig zavoda), v katerih je zavod predstavil aplikacijo (na cca dveh in eni tretjini tipkanih straneh), je naročnik lahko dobil vpogled v dejansko stanje in preveril, ali je mogoče priti do drugačnega zaključka od tistega, kot ga prikazuje navedba v razdelku »3. Kratek vsebinski opis« referenčnega potrdila z dne 23. 10. 2015.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem (str. 15 zahtevka za revizijo), da mora naročnik določiti vsak pogoj jasno, natančno in nedvoumno, saj je to ena izmed zahtev za preglednost postopka oddaje javnega naročila (8. člen ZJN-2). Čeprav Državna revizijska komisija ne izključuje možnosti, da referenčni pogoj iz točke 9.1.2 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (str. 7 razpisne dokumentacije) v vseh delih ni določen jasno, natančno in nedvoumno, kar – zaradi navedenega v nadaljevanju – ni ključno za rešitev konkretne zadeve, ugotavlja, da iz besedila referenčnega pogoja »Referenčna aplikacija za finančno poslovanje mora podpirati procese/postopke zagotavljanja finančnih sredstev, upravljanja in evidentiranja sredstev in virov finančnih sredstev, razporejanje virov finančnih sredstev, z namenom zagotavljanja primernih pogojev za opravljanje dejavnosti organa/družbe.« jasno, natančno in nedvoumno izhaja, da se besedilo »mora podpirati« že slovnično (ujemanje z rodilnikom) nanaša na vse »procese/postopke«, ki so našteti v nadaljevanju: 1. »zagotavljanja finančnih sredstev«, 2. »upravljanja in evidentiranja sredstev in virov finančnih sredstev« in 3. »razporejanje virov finančnih sredstev«, pri čemer zanje velja »z namenom zagotavljanja primernih pogojev za opravljanje dejavnosti organa/družbe«. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da čeprav naročnik ni morebiti konkretiziral, kako je treba upoštevati pojem »podpirati procese/postopke zagotavljanja finančnih sredstev«, iz nadaljnjega besedila referenčnega pogoja, ki se nanaša na »podpirati procese/postopke […] upravljanja in evidentiranja sredstev in virov finančnih sredstev, razporejanje virov finančnih sredstev«, jasno, natančno in nedvoumno izhaja, da se vsebina pojma »podpirati procese/postopke zagotavljanja finančnih sredstev« ne zapolni z vsebino pojmov »podpirati procese/postopke […] upravljanja in evidentiranja sredstev in virov finančnih sredstev, razporejanje virov finančnih sredstev«, saj sicer ti pojmi ne bi imeli medsebojne vsebinske razlike in njihovo naštevanje ne bi imelo smisla.

V prilogi referenčnega potrdila z dne 23. 10. 2015 je na str. 2 (gl. tudi str. 11–12 zahtevka za revizijo) navedeno, da se »podpora procesom/postopkom zagotavljanja finančnih sredstev« »izvaja v modulu planiranje, ki vključuje:
• Vnos vrednosti virov financiranja, kjer se vnašajo vrednosti po posameznih virih in po namenih vlaganj za posamezno koledarsko leto. Viri vlaganj se izberejo iz šifranta viri financiranja, nameni pa iz šifranta investicij. Vnaša se tudi rebalans plana v primeru, da se pojavi potreba po rebalansu. Po pregledu vseh potreb se pripravi osnutek plana in po potrditvi Sveta Zavoda se plan sprejme.
• Vnos plana investicij in materialnih stroškov glede na potrebe po vlaganjih glede na namene vlaganj. Potrebe se v aplikacijo vnašajo po posameznih Območnih enotah in na Centralni službi. Po zbranih potrebah se naredi selekcija potreb in pripravi osnutek plana. Po sprejetju osnutka plana na Svetu Zavoda se osnutek plana potrdi oz. sprejme.«.

Vlagatelj je predstavil (str. 12–15 zahtevka za revizijo) delovanje aplikacije in zatrjeval (str. 15 zahtevka za revizijo), da podpira postopke oziroma procese zagotavljanja finančnih sredstev, zato se ne strinja (str. 15 zahtevka za revizijo) z naročnikom, da naj bi šlo le za evidentiranje oziroma vnos vrednosti v aplikacijo in pripravo osnutkov planov (gl. dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4301-9/2015/26 z dne 24. 11. 2015). Vendar v nasprotju s tem, kar je predstavil in navedel vlagatelj, Državna revizijska komisija ni našla zadostne dejstvene podlage, da bi lahko štela, da je naročnik tolmačil predložena dokazila na način, ki vlagatelju neupravičeno odreka izpolnjevanje referenčnega pogoja iz točke 9.1.2 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (str. 7 razpisne dokumentacije). Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da se je naročnik pri ugotavljanju izpolnjevanja referenčnega pogoja smel opreti na pojasnila k referenčnemu potrdilu z dne 23. 10. 2015, v katerih je predstavljeno dejansko stanje (kateri moduli sestavljajo aplikacijo zavoda in katere funkcije omogočajo), in to dejansko stanje tudi sam tolmačiti, ne da bi bil vezan na tolmačenje referenčnega naročnika v razdelku »3. Kratek vsebinski opis« referenčnega potrdila z dne 23. 10. 2015. Naročnik je tolmačil opise modulov planiranja (str. 2 pojasnil referenčnega potrdila z dne 23. 10. 2015) tako, da je štel, da ta modula omogočata vnos določenih podatkov, s čimer pa vlagatelj izkaže izpolnjevanje referenčnega pogoja le v delu, ki se nanaša na podporo »procesov/postopkov« »upravljanja in evidentiranja sredstev in virov finančnih sredstev«. Tak naročnikov zaključek pa ni v nasprotju s tem, kar se razbere iz pojasnil k referenčnemu potrdilu z dne 23. 10. 2015, zato tudi ni arbitraren.

Upoštevajoč navedeno in ne da bi Državna revizijska komisija obravnavala še druge očitke o napačnosti naročnikovih zaključkov, saj ne glede na ugotovitve o njih to ne bi vplivalo na sprejeto odločitev, Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da je naročnik z izločitvijo vlagateljeve ponudbe kršil prvo poved iz prvega odstavka 80. člena ZJN-2, zato tudi ni mogla zaključiti, da je kršil načelo enake obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), ker vlagatelja ni pozval na pogajanja o ceni. Državna revizijska komisija je zato zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, zato je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 2. 2. 2016

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
- Odvetniška pisarna Avbreht, Zajc in partnerji, o. p., d. o. o., Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Ixtlan Team, d. o. o., Dunajska cesta 151, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran