018-198/2015 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava, montaža in vzdrževanje razne opreme za potrebe Urgentnega centra Slovenj Gradec Oprema UC SG« v sklopu 4 »Oprema OP«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Mollier, d.o.o., Celje, Opekarniška cesta 3, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 3.2.2016

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

3. O stroških izdelave strokovnega mnenja in o vračilu preostalega zneska založenega predujma za izvedbo dokaza s strokovnjakom bo Državna revizijska komisija odločila s posebnim sklepom.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 22.5.2015, pod št. objave JN3291/2015, in v Uradnem listu EU dne 27.5.2015, pod št. objave 2015/S 100-182027. Naročnik predmetno javno naročilo, katerega je razdelil na 5 sklopov, oddaja po odprtem postopku.

Z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 4: Oprema OP« z dne 12.8.2015 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila) je naročnik predmetno javno naročilo v sklopu 4 oddal v izvedbo skupini ponudnikov Karl Storz Endoskopija, d.o.o., Verovškova ulica 60A, Ljubljana in Medicoengineering, d.o.o., Prevale 1, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve navedene odločitve izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo, ki se je glede na merilo (najnižja cena) uvrstila na prvo mesto, kot neprimerno izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Naročnik navaja, da vlagatelj s ponudbo in dodatnimi pojasnili ni dokazal, da ponujeni monitor zagotavlja istočasno predvajanje dveh slik v funkciji POP in da ponujeni procesor endoskopske kamere omogoča izločanje zelene barve brez uporabe dodatnega izvora svetlobe ali filtrov.

Vlagatelj je dne 28.8.2015 vložil zahtevek za revizijo, v katerem smiselno zahteva razveljavitev odločitve o oddaji naročila v sklopu 4, izločitev ponudbe izbranega ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila, oddajo predmetnega javnega naročila vlagatelju in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da ponujeni monitor izpolnjuje naročnikove zahteve v zvezi z možnostjo predvajanja dveh slik istočasno. Funkcija POP oziroma »Picture Out Picture« pomeni, da monitor omogoča sliko ob sliki istočasno na enem monitorju iz dveh video izvorov. Oznaka POP ni standardizirana, zato različni proizvajalci uporabljajo različno ime za isto funkcijo. Proizvajalec ponujenega monitorja sporno funkcijo imenuje PBP oziroma »Picture By Picture«. Vlagatelj še navaja, da tudi če ponujeni monitor ne bi izpolnjeval sporne zahteve, bi naročnik moral, ob upoštevanju objavljenih odgovorov na Portalu javnih naročil, oceniti vlagateljevo ponudbo kot primerno, saj ponujeni procesor izpolnjuje vse tehnične zahteve. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da ponujeni procesor endoskopske kamere proizvajalca Olympus omogoča izločanje zelene barve in sicer z nastavitvijo barv v meniju ponujene opreme. Kot utemeljitev svojih navedb vlagatelj najprej citira zahtevo razpisne dokumentacije in vprašanje ter odgovor, ki ju je naročnik objavil na Portalu javnih naročil v zvezi s sporno zahtevo. V nadaljevanju vlagatelj citira pojasnilo (po navedbah vlagatelja) neodvisnega strokovnjaka – fizika, (1) da se v standardnem načinu barvnih videosistemov uporabljajo 3 različne barve RGB: red, green in blue, (2) da proizvajalec Olympus v okviru funkcije »Color tone adjustment« namesto oznake G (green) uporablja C (Chroma), kar je fizikalno enako in pomeni zeleno svetlobo, in (3) da ponujena oprema v okviru funkcije »Color tone adjustment« regulira zeleni barvni kanal, kar pomeni, da ima možnost odstranitve zelene svetlobe. Vlagatelj se sklicuje tudi na izjavo proizvajalca, iz katere naj bi po navedbah vlagatelja izhajalo, da ponujeni procesor endoskopske kamere zagotavlja prilagajanje in posledično izločanje zelene barve v odvisnosti od rdeče in modre barve. Vlagatelj še dodaja, da je pod kazensko odgovornostjo in rizikom unovčitve finančne garancije v ponudbeni dokumentaciji podal izjavo, da izpolnjuje zahteve iz tehnične dokumentacije. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da procesor endoskopske kamere, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, omogoča izločanje zelene barve s pomočjo filtra, kar je naročnik izrecno določil kot neustrezno. Vlagatelj še zatrjuje, da je izbrani ponudnik ravnal nezakonito, ko je v dodatni obrazložitvi zapisal, da sistem NBI proizvajalca Olympus nima izločanja zelenega spektra svetlobe, saj je s tem vplival na odločitev naročnika pri oddaji javnega naročila.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 8.9.2015, s katero se je opredelil do navedb vlagatelja, navaja, da vlagatelj poskuša prikazati lastnosti ponujenega monitorja z navajanjem lastnosti ponujenega procesorja. Izbrani ponudnik nadalje navaja, da so navedbe vlagatelja o primernosti ponujenega procesorja endoskopske kamere neskladne, saj je mnenje neodvisnega strokovnjaka – fizika v nasprotju z izjavo proizvajalca ponujene opreme. V zvezi z revizijskimi navedbami o neustreznosti procesorja, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, izbrani ponudnik pojasnjuje, da ponujena oprema omogoča digitalno filtriranje barv iz svetlobnega spektra. Možnosti Spectra A in Spectra B sta možnosti v meniju procesorja endoskopske kamere in ne dodatna (fizična) filtra. Izbrani ponudnik zavrača tudi vlagateljeve navedbe, da je vplival na delo strokovne komisije naročnika.

Naročnik je dne 16.9.2015 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik pojasnjuje, da je v razpisni dokumentaciji zahteval, da monitor omogoča predvajanje dveh slik istočasno v funkciji POP, te zahteve na Portalu javnih naročil ni spreminjal. Ker je vlagatelj na podlagi poziva naročnika pojasnil, da funkcijo POP zagotavlja ponujeni procesor, je naročnik zaključil, da zahtevano lastnost monitorja izpolnjuje ponujeni procesor, ne pa tudi ponujeni monitor. Naročnik nadalje navaja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval, da ponujeni procesor endoskopske kamere omogoča izločanje zelene barve brez uporabe dodatnega izvora svetloba ali filtrov, te zahteve pa na Portalu javnih naročil ni spreminjal. Iz ponudbene dokumentacije in pojasnil vlagatelja ni razvidno, da ponujeni procesor endoskopske kamere omogoča izločanje zelene barve. Naročnik zavrača navedbe vlagatelja oziroma neodvisnega strokovnjaka – fizika, da oznaka »chroma« označuje zeleno barvo, saj »chroma« ni barva, pač pa pridevnik, ki pomeni čistost barve, vidik barve ali jakost barve. Iz izjave proizvajalca Olympus je razvidno, da se s povečevanjem ali zmanjšanjem rdeče ali modre barve nastavlja preostanek tonov zelene barve. Ponujeni procesor torej omogoča bolj ali manj intenzivno barvo zelenih tonov, kar pa ni bila zahteva naročnika, saj je zahteval izločanje (torej brez preostanka) zelene barve. Naročnik nadalje navaja, da ponujeni procesor endoskopske kamere izbranega ponudnika omogoča digitalno filtriranje barv iz svetlobnega spektra, pri čemer sta Spectra A in Spectra B možnosti v meniju in ne dodatna (fizična) filtra procesorja. V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da naj bi izbrani ponudnik vplival na neodvisnost in delo strokovne komisije, naročnik pojasnjuje, da so pri pregledu in ugotavljanju ustreznosti ponujene opreme sodelovali najboljši strokovnjaki uporabnika, ki so svoje delo opravili na podlagi ponudbene dokumentacije in na podlagi naknadnih pojasnil.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 18.9.2015 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 24.9.2015, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah. Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval izločitev rdeče in zelene barve iz svetlobnega spektra, vendar pa ni podal izrecne zahteve, na kakšen način in s kakšnim algoritmom morajo biti posamezne barve izločene. Vlagatelj zatrjuje, da če se na ponujenem procesorju endoskopske kamere povečata rdeča in modra barva ter zmanjša chroma barva na najmanjšo stopnjo, se zelena barva ali chroma izloči iz barvnega spektra.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je za ugotovitev oziroma presojo nekaterih dejstev v zvezi z lastnostmi ponujenega monitorja in procesorja endoskopske kamere potrebno strokovno znanje, s katerim sama ne razpolaga, zato je s sklepom, št. 018-198/2015-6 z dne 21.10.2015, na podlagi 34. in prvega odstavka 36. člena ZPVPJN, odredila pridobitev strokovnega mnenja, za izdelavo katerega je določila mag. B. V., univ. dipl. inž. el. (v nadaljevanju: strokovnjak), naročniku in vlagatelju pa naložila založitev predujma za pridobitev strokovnega mnenja.

Naročnik in vlagatelj sta Državni revizijski komisiji posredovala potrdilo o plačilu predujma. Strokovno mnenje je Državna revizijska komisija prejela dne 23.11.2015 in ga posredovala naročniku, vlagatelju ter izbranemu ponudniku. Vlagatelj in izbrani ponudnik sta se do strokovnega mnenja opredelila, medtem ko se naročnik do strokovnega mnenja ni opredelil. Ker je Državna revizijska komisija presodila, da dejansko stanje še ni dovolj razjasnjeno za odločitev, je strokovnjaku zastavila dodatna vprašanja. Dopolnitev strokovnega mnenja je Državna revizijska komisija prejela dne 8.1.2015 in ga posredovala vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku. Naročnik se do posredovane dopolnitve strokovnega mnenja ni opredelil, vlagatelj in izbrani ponudnik pa sta se do posredovane dopolnitve strokovnega mnenja opredelila z vlogama z dne 18.1.2015.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika ter ob upoštevanju pridobljenega strokovnega mnenja in pripomb nanj, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


V obravnavanem primeru je med strankama spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot neprimerno (in posledično kot nepopolno) z utemeljitvijo, da vlagatelj za ponujeni monitor in procesor endoskopske kamere ni izkazal izpolnjevanja zahtev naročnika v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da ponujeni monitor in procesor endoskopske kamere izpolnjujeta vse zahteve razpisne dokumentacije. Vlagatelj zatrjuje še, da je izbrani ponudnik ponudil procesor endoskopske kamere, ki ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije, in da je izbrani ponudnik vplival na delo strokovne komisije naročnika.

Skladno s prvim odstavkom 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2) mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb oziroma spremembi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Neprimerna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolna ponudba mora torej (med drugim) izpolnjevati vse pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila. Lastnosti predmeta javnega naročila opredeli naročnik s tehničnimi specifikacijami, ki jih, skladno s prvim odstavkom 37. člena ZJN-2, navede v dokumentaciji javnega naročila.

Predmet konkretnega javnega naročila v sklopu 4 je dobava, montaža in vzdrževanje opreme OP za potrebe Urgentnega centra Slovenj Gradec. Tehnične specifikacije za zahtevano opremo je naročnik določil v ponudbenemu predračunu, v katerega so ponudniki (poleg ponudbene cene) vpisali tudi proizvajalca, tip in kataloško številko ponujene opreme. Naročnik je v razpisni dokumentaciji (Poglavje »Posebni del razpisne dokumentacije«, točka 4 »Tehnične specifikacije predmeta javnega naročila«) zahteval, da ponudniki predložijo dokazila (katalog, prospekt ali drug ustrezen uraden material s tehničnimi specifikacijami oziroma izjava proizvajalca) o tehničnih lastnostih posameznega elementa ponujene opreme. Naročnik je zahteval, da ponudniki v ponudbi označijo, s katerim dokazilom o tehničnih lastnostih opreme dokazujejo zahteve, navedene v ponudbenemu predračunu.

Državna revizijska komisija je naprej presojala revizijske navedbe, povezane z domnevno nezakonitostjo naročnikove ugotovitve (ocene) o neprimernosti in nepopolnosti vlagateljeve ponudbe iz razloga, ker vlagatelj naj ne bi izkazal izpolnjevanja vseh zahtev razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na ponujeni monitor. Kot je razvidno iz navedb strank, je med njima najprej sporna razlaga določb razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na zahtevane tehnične lastnosti ponujenih monitorjev.

Naročnik je v ponudbenemu predračunu pod pozicijo 4.3.2 »3D LCD monitor velikosti 26ʺ in 27ʺ« zapisal: »možnost predvajanja dveh »full« HD slik na enem monitorju istočasno (PIP in POP)«. Naročnik je na Portalu javnih naročil (dne 22.6.2015, ob 16:33, odgovor št. 60) na vprašanje potencialnega ponudnika »ali lahko ponudimo monitor, ki presega objavljene tehnične zahteve, ne izpolnjuje pa zahteve po možnosti obračanja slike za 180 in prikaz zrcalne slike. Obračanje slike za 180 lahko zagotovimo s ponujenim endoskopskim videoprocesorjem. Monitor ima bistveno boljšo osvetlitev: zahtevate 350cd/m, naš ima 450cd/m. Kontrast zahtevate 1000.1, naš ima 1400:1. Ti dve postavki pri vsakem monitorju predstavljata glavno lastnost, ki poleg ločljivosti kirurgu zagotovi optimalen prikaz endoskopske slike« odgovoril »da, ustrezen bo tudi monitor, ki ga navajate. Pogoj pa je, da mora ponujeni procesor izpolnjevati vse razpisane tehnične zahteve.«.

Državna revizijska komisija ne more slediti navedbam vlagatelja, da je naročnik s citiranim odgovorom spremenil zahtevo razpisne dokumentacije v zvezi z istočasnim predvajanjem slik na monitorju. Citirano vprašanje se namreč nanaša na zahtevo v zvezi z možnostjo obračanja slike in prikaza zrcalne slike (naročnik je namreč kot šesto zahtevo v zvezi s ponujenim monitorjem zapisal: »možnost obračanja slike za 180° in prikaz zrcalne slike«) in ne na zahtevo v zvezi z istočasnim predvajanjem slik na monitorju. Posledično gre ugotoviti, da je naročnik s citiranim vprašanjem odstopil zgolj od zahteve, da ponujeni monitor omogoča obračanje slike za 180° in prikaz zrcalne slike (če to zahtevo izpolnjuje ponujeni procesor), ne pa tudi od zahteve, da ponujeni monitor omogoča možnost istočasnega predvajanja dveh slik (POP in PIP). Ob upoštevanju navedenega gre ugotoviti, da so ponudniki morali v ponudbeni dokumentaciji izkazati, da ponujeni monitor, ne glede na tehnične lastnosti ponujenega procesorja endoskopske kamere, omogoča možnost istočasnega predvajanja dveh slik (POP in PIP).

Iz vlagateljeve ponudbe je razvidno, da je vlagatelj v ponudbenem predračunu pod pozicijo 4.3.2 »3D LCD monitor velikosti 26ʺ in 27ʺ« ponudil monitor proizvajalca FSN Medical Tehnologies, model FS-P2607D. Kot dokazilo, da ponujeni monitor izpolnjuje zahtevane tehnične lastnosti, je vlagatelj v ponudbeni dokumentaciji predložil dokument »Specifications, FSN, FS-P2607D« (v nadaljevanju: specifikacije za monitor FSN). Ob upoštevanju, da je vlagatelj sporno zahtevo v ponudbenem predračunu in zapis »GPIO Port: Swap, PIP/PBP1/PBP2 Select, Record indicator« v specifikacijah za monitor FSN označil s številko 4.3.2.5, gre ugotoviti, da je vlagatelj s citiranim zapisom v specifikacijah za monitor FSN dokazoval izpolnjevanje sporne zahteve razpisne dokumentacije.

Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da je naročnik vlagatelja z dopisom z dne 21.7.2015 pozval na dodatna dokazila oziroma pojasnila v zvezi z izkazovanjem zahteve razpisne dokumentacije v zvezi s funkcijo POP. Vlagatelj je v podanih pojasnilih najprej navedel in dokazoval, da funkcijo POP zagotavlja ponujeni procesor endoskopske kamere. Vlagatelj je nadalje navedel, da tudi ponujeni monitor omogoča funkcijo POP, vendar pa jo proizvajalec ponujenega monitorja imenuje PBP oziroma »Picture by Picture«. Kot dokazilo je vlagatelj predložil stran 32 Navodil za uporabo ponujenega monitorja, ki prikazuje uporabo funkcij PIP, PBP1 ter PBP2 in izsek Navodil za uporabo monitorja proizvajalca Olympus, ki naj bi po navedbah vlagatelja dokazoval, da sta funkciji POP in PBP identični oziroma enakovredni funkciji. Kot že navedeno, naročnik je po prejemu vlagateljevih pojasnil ponudbo vlagatelja izločil z utemeljitvijo, da vlagatelj s ponudbeno dokumentacijo in dodatnimi pojasnili ni dokazal, da ponujeni monitor izpolnjuje sporno zahtevo.

Navedenemu vlagatelj v zahtevku za revizijo nasprotuje. Neutemeljene so revizijske navedbe, da je vlagatelj izkazal izpolnjevanje tehničnih zahtev za ponujeni monitor, ker naj bi ponujeni procesor endoskopske kamere omogočal istočasno predvajanje dveh slik na monitorju. Kot že navedeno, naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da ponujeni monitor, ne glede na tehnične lastnosti ponujenega procesorja, omogoča možnost istočasnega predvajanja dveh slik (POP in PIP), zato za rešitev predmetnega spora ne more biti pravno relevantno, ali procesor, ki ga je ponudil vlagatelj, omogoča istočasno predvajanje dveh slik na monitorju (POP in PIP). Državna revizijska komisija zato v nadaljevanju ni vsebinsko presojala, ali je vlagatelj v ponudbeni dokumentaciji in pojasnilu izkazal, da ponujeni procesor endoskopske kamere omogoča istočasno predvajanje dveh slik na monitorju (POP in PIP).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje zatrjuje, da možnost istočasnega predvajanja slike ob sliki na enem monitorju iz dveh video izvorov različni proizvajalci monitorjev različno imenujejo in sicer kot POP (npr. proizvajalec Olympus) oziroma kot PBP (npr. proizvajalec ponujenega monitorja). Vlagatelj nadalje zatrjuje, da ponujeni monitor omogoča prikaz slike ob sliki s funkcijo PBP.

Ob upoštevanju, da naročnik pomena termina POP v razpisni dokumentaciji ni natančneje opredelil, in ob upoštevanju, da Državna revizijska komisija ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem o pomenu POP in PBP, je Državna revizijska komisija zadolžila strokovnjaka, da odgovori na vprašanje, ali ponujeni monitor omogoča istočasno predvajanje dveh slik v funkciji POP. Iz strokovnega mnenja izhaja, da izraz POP ni splošno uveljavljen termin s področja video reprodukcijske tehnike. Nekateri proizvajalci monitorjev v navodilih za uporabo funkcijo prikaza dveh slik na ekranu, pri čemer se površina prikaza vsake od njiju ne prekriva z drugo oziroma sta sliki prikazani ena zraven druge, imenujejo »Picture Out Picture« oziroma POP. Ista funkcija, torej istočasni prikaz dveh slik na ekranu, pri čemer sta sliki prikazani ena zraven druge, je pri ponujenem monitorju prikazana v navodilih za uporabo ponujenega monitorja, pri čemer pa proizvajalec ponujenega monitorja to funkcijo imenuje »Picture By Picture« oziroma PBP. Iz strokovnega mnenja še izhaja, da je iz specifikacij za monitor FSN razvidno, da ponujeni monitor omogoča funkcijo PBP.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je bilo strokovno mnenje v izpostavljenem delu izdelano jasno in nedvoumno, stranke in izbrani ponudnik pa ugotovitvam strokovnjaka v izpostavljenem delu ne nasprotujejo. Državna revizijska komisija je zato sledila strokovnemu mnenju, da imata izraza POP in PBP isti pomen, in sicer predstavljata funkcijo istočasnega predvajanja dveh slik na enem monitorju na način, da sta sliki prikazani druga ob drugi. Poudariti gre, da za presojo popolnosti ponudbe v konkretnem primeru ne more biti relevantno zgolj poimenovanje funkcije (torej POP ali PBP), ampak je bistveno, ali ponujeni monitor omogoča funkcijo istočasnega predvajanja dveh slik na enem monitorju na način, da sta sliki prikazani druga ob drugi. Ob upoštevanju, da je iz navedbe »GPIO Port: Swap, PIP/PBP1/PBP2 Select, Record indicator« v specifikacijah za monitor FSN (kot to ugotavlja tudi strokovnjak) razvidno, da ponujeni monitor omogoča funkcijo PBP, in ob upoštevanju, da izraz PBP oziroma POP predstavlja funkcijo istočasnega predvajanja dveh slik na enem monitorju na način, da sta sliki prikazani druga ob drugi, gre ugotoviti, da je vlagatelj izkazal, da ponujeni monitor omogoča možnost istočasnega predvajanja dveh slik na enem monitorju na način, da sta sliki prikazani druga ob drugi. Ker je vlagatelj specifikacije za monitor FSN predložil v ponudbeno dokumentacijo do roka za predložitev ponudb in ker je vlagatelj v pojasnilih s predložitvijo strani 32 Navodil za uporabo ponujenega monitorja naročniku pojasnil pomen funkcij PIP, PBP1 ter PBP2, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni imel podlage za izločitev vlagateljeve ponudbe iz postopka oddaje javnega naročila z utemeljitvijo, da vlagatelj s ponudbeno dokumentacijo in pojasnili ni izkazal izpolnjevanja sporne zahteve.

Naročnik je kot drugi razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe v izpodbijani odločitvi o oddaji naročila navedel, da vlagatelj s ponudbeno dokumentacijo in dodatnimi pojasnili ni izkazal, da ponujeni procesor endoskopske kamere omogoča izločanje zelene barve brez uporabe dodatnega izvora svetlobe ali filtrov. Navedenemu vlagatelj v postopku pravnega varstva nasprotuje in zatrjuje, da ponujeni procesor endoskopske kamere omogoča izločanje zelene barve in to brez uporabe dodatnega izvora svetlobe ali filtrov, poleg tega pa tudi zatrjuje, da je naročnik z odgovori na Portalu javnih naročil odstopil od zahteve razpisne dokumentacije, da ponujeni procesor endoskopske kamere omogoča izločanje zelene barve. V zahtevku za revizijo vlagatelj smiselno zatrjuje tudi, da je naročnik neenakopravno obravnaval njegovo ponudbo v primerjavi s ponudbo izbranega ponudnika, ker je naročnik ponudbo izbranega ponudnika, ki je ponudil procesor endoskopske kamere, ki omogoča izločanje zelene barve z uporabo dodatnih filtrov, ocenil za primerno in popolno.

Izpostavljene revizijske očitke je Državna revizijska komisija presojala skupaj, ker se medsebojno prepletajo. Že na tem mestu Državna revizijska komisija pojasnjuje, da za rešitev konkretnega spora ne morejo biti relevantne navedbe vlagatelja, da je procesor endoskopske kamere, ki ga je ponudil vlagatelj, najpopolnejši procesor endoskopske kamere na svetovnem tržišču oziroma da je za procesor endoskopske kamere, ki ga je ponudil vlagatelj, objavljenih več kliničnih študij, medtem ko za procesor endoskopske kamere, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, ni objavljene nobene klinične študije. Naročnik mora namreč v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb presojati popolnost ponudb le glede na vnaprej izrecno določene in objavljene zahteve. Nasprotno ravnanje naročnika bi pomenilo kršitev tretjega odstavka 71. člena ZJN-2, kršitev načela transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2) ter enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2). Glede na fazo postopka lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot so bile določene v razpisni dokumentaciji. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval »najpopolnejšega« procesorja endoskopske kamere, kot tudi ne kliničnih študij za ponujeni procesor endoskopske opreme, Državna revizijska komisija izpostavljenih navedb vlagatelja vsebinsko ni presojala.

Naročnik je v ponudbenemu predračunu pod pozicijo 4.3.1 »Procesor endoskopske kamere« zapisal: »omogoča izločanje rdeče in zelene barve, brez uporabe dodatnega izvora svetlobe ali filtrov«. Na Portalu javnih naročil (dne 9.6.2015, ob 10:26, odgovor št. 16) je naročnik na vprašanje potencialnega ponudnika
»Spoštovani naročnik, glede na dejstvo, da so tehnične zahteve diskriminatorne z izjemo do enega ponudnika, vljudno prosimo, da nam pozitivno odgovorite na naslednja vprašanja. Vprašanja se nanašajo na 4. Sklop: Oprema OP dvoran in sicer za podsklop: 4.3.0 Endoskopska oprema
1. Vprašanje-veza opis za 4.3.1 Procesor endoskopske kamere
[…]
1.4. Ali lahko ponudimo sistem s optičnim filtrom svetlobe, ki optično izloča rdečo svetlobo in je edini realni sistem za izboljšano diagnozo patologije oz. prepoznavanje patoloških sprememb. Sistem, ki je edini dokazano podprt s številnimi študijami in certifikati (tudi FDA)?
[…]
odgovoril
[…] 1.4. DA, lahko ponudite sistem z optičnim filtrom svetlobe, ki optično izloča rdečo svetlobo.
[…]«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz citiranega dela prvotno objavljene razpisne dokumentacije in iz citiranega pojasnila na Portalu javnih naročil, ki v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 šteje kot del razpisne dokumentacije, izhaja, da je naročnik zahteval, da ponudniki ponudijo procesor endoskopske kamere, ki omogoča izločanje rdeče in zelene barve, ter da je naročnik omejil (dopustne) načine izločanja rdeče in zelene barve. V zvezi z izločanjem rdeče barve je naročnik zahteval, da procesor endoskopske opreme rdečo barvo izloči brez uporabe dodatnega izvora svetlobe ali filtrov (prvotno objavljena razpisna dokumentacija) oziroma da je rdeča barva izločena z optičnim filtrom svetlobe (citirano pojasnilo na Portalu javnih naročil). V zvezi z izločanjem zelene barve pa je naročnik zahteval, da procesor endoskopske kamere zeleno barvo izloči brez uporabe dodatnega izvora svetlobe ali filtrov. Navedbam vlagatelja v vlogi, s katero se je opredelil do strokovnega mnenja, in v vlogi, s katero se je opredelil do dopolnitve strokovnega mnenja, da je naročnik s citiranim odgovorom na Portalu javnih naročil odstopil od zahteve, da ponujeni procesor endoskopske kamere omogoča izločanje zelene barve brez uporabe dodatnega izvora svetlobe ali filtrov, Državna revizijska komisija ne more slediti. Citirani odgovor je namreč potrebno razumeti v povezavi z zastavljenim vprašanjem. Kot je razvidno iz citiranega vprašanja, se je vprašanje nanašalo zgolj na izločanje rdeče barve (»Ali lahko ponudimo sistem s optičnim filtrom svetlobe, ki optično izloča rdečo svetlobo«), ne pa tudi na zahtevo v zvezi z izločanjem zelene barve, zato gre tudi odgovor naročnika (»lahko ponudite sistem z optičnim filtrom svetlobe, ki optično izloča rdečo svetlobo«) razumeti na način, da je naročnik spremenil zgolj dopustne načine izločanja rdeče barve, ne pa tudi (ne)dopustnih načinov izločanja zelene barve, oziroma je ni mogoče razumeti na način, da je naročnik odstopil od zahteve, da ponujeni procesor endoskopske opreme omogoča izločanje zelene barve. Ob upoštevanju navedenega gre ugotoviti, da so ponudniki v ponudbeni dokumentaciji morali izkazati, da ponujeni procesor endoskopske opreme omogoča izločanje rdeče barve (brez uporabe dodatnega izvora svetlobe ali filtrov oziroma z uporabo optičnega filtra) in zelene barve (brez uporabe dodatnega izvora svetlobe ali filtrov).

Vlagatelj je v ponudbenem predračunu pod pozicijo 4.3.1 »Procesor endoskopske kamere« ponudil procesor endoskopske kamere proizvajalca Olympus, model CV-190, za katerega je vlagatelj predložil tudi tehnično dokumentacijo. Vlagatelj je v ponudbenem predračunu zahtevo v zvezi z izločanjem rdeče in zelene barve označil s številko 4.3.1.6., s to številko pa je vlagatelj v tehnični dokumentaciji označil stran 363 Navodil za uporabo CV-190, kjer je navedeno »NBI observation« in »Color tone«. Vlagatelj je v ponudbeno dokumentacijo predložil tudi dokument »Priloga h katalogu«, s katerim je oseba O.T., kot direktor družbe Olympus Slovenija, d.o.o., izjavila, da ponujena oprema izpolnjuje tudi tehnične zahteve, ki niso razvidne iz kataloga, med drugim tudi sporno razpisno zahtevo. Vlagatelj je nadalje v ponudbeno dokumentacijo predložil tudi podpisan obrazec »Izjava ponudnika o izpolnjevanju tehničnih pogojev v zvezi s ponujeno opremo«. S podpisom navedenega obrazca, katerega je vnaprej pripravil naročnik in je bil del razpisne dokumentacije, je vlagatelj izjavil, da zagotavlja izpolnjevanje vseh pogojev, določenih v tehničnih zahtevah (posebni del razpisne dokumentacije) za posamezno vrsto opreme.

Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da je naročnik vlagatelja z dopisom z dne 29.7.2015 pozval na pojasnila v zvezi z zagotavljanjem izločanja rdeče in zelene barve ponujenega procesorja endoskopske opreme. V pojasnilu z dne 3.8.2015 je vlagatelj najprej citiral razpisno zahtevo, vključno s citiranim vprašanjem in odgovorom na Portalu javnih naročil, nato pa je navedel, da ponujeni procesor endoskopske kamere skladno z zahtevo naročnika omogoča izločanje rdeče, modre in chroma barve, brez uporabe dodatnega izvora svetlobe ali filtrov, in da lahko uporabnik opreme poljubno izbira barvo in njeno intenzivnost. Navedeno je vlagatelj dokazoval s stranjo 171 Navodil za uporabo CV-190, iz katere je razvidno, da je v okviru funkcije »Color tone« mogoča nastavitev rdečih tonov, modrih tonov in chrome, vse v območju od -8 do 8. Vlagatelj je nadalje predložil izjavo proizvajalca Olympus Europa, SE&CO.KG, da ponujeni procesor endoskopske kamere omogoča nastavitev rdečih, modrih in chroma tonov endoskopske slike. S povečevanjem ali zmanjševanjem rdečih in modrih tonov barve se lahko nastavlja ostanek zelene barve endoskopske slike (»We herbeby confirm that the CV-190 enables adjustment of red, blue and chroma tones of the endoscopic image. By increasing or decreasing the red and blue color tone, the level of green residual color in the endoscopic image can be adjusted.«).

Po prejemu pojasnil je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje naročila, predmetno javno naročilo pa je oddal izbranemu ponudniku, ki je v ponudbeni dokumentaciji pod pozicijo 4.3.1 »Procesor endoskopske kamere« ponudil procesor endoskopske kamere proizvajalca Karl Storz, model Image 1 Spies, za katerega je predložil tudi tehnično dokumentacijo, v kateri je izbrani ponudnik kot dokazilo o izpolnjevanju sporne zahteve označil opis Spies Spectra. Na podlagi naročnikovega poziva na pojasnitev ponudbe v izpostavljenem delu je izbrani ponudnik pojasnil, da ima ponujeni procesor endoskopske kamere integriran Spies sistem, ki za lažjo prepoznavo sprememb na tkivu uporabnikom nudi možnost izbire različnih filtrov (Spectra A, Spectra B, Clara, Croma). Kot je razvidno iz pojasnila izbranega ponudnika, je izbrani ponudnik tudi navedel, da glede na njemu znana dejstva in dostopen prospektni material procesor endoskopske kamere proizvajalca Olympus ne omogoča izločanja zelenega spektra. Državna revizijska komisija slednje navedbe izbranega ponudnika ne razume v smislu »očitnega vplivanja na delo strokovne komisije«, kot jo razume vlagatelj. Sporna navedba izbranega ponudnika v pojasnilu njegove ponudbe je po presoji Državne revizijske komisije brezpredmetna (kot to smiselno zatrjuje tudi naročnik, ko navaja, da je pri presoji popolnosti vlagatelje ponudbe upošteval ponudbeno dokumentacijo in naknadna pojasnila vlagatelja), saj ne more vplivati na presojo primernosti ponudbe izbranega ponudnika, niti na presojo primernosti vlagateljeve ponudbe. Ponoviti gre, da mora naročnik oceno o primernosti in popolnosti ponudb sprejeti na podlagi ponudbene dokumentacije ponudnika in ob upoštevanju zahtev razpisne dokumentacije. Zato za presojo primernosti vlagateljeve ponudbe niso relevantne navedbe izbranega ponudnika v pojasnilu njegove ponudbe, pač pa ali je vlagatelj ponudil procesor endoskopske kamere, ki izpolnjuje zahteve razpisne dokumentacije, in ali je to vlagatelj s ponudbeno dokumentacijo tudi izkazal.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo povzema vso dokumentacijo, ki jo je predložil v ponudbeno dokumentacijo in v pojasnilih, in navaja, da se v standardnem načinu barvnih videosistemov uporablja barvni model RGB, ki pomeni R – red (rdeča), G – green (zelena) in B – blue (modra). Ponujeni procesor endoskopske kamere proizvajalca Olympus v okviru funkcije nastavitve barvnega tona (»Color tone adjustment«) omogoča nastavitev rdečih in modrih tonov in tonov chroma. Z navedeno funkcijo je mogoče izločanje zelene barve, pri čemer vlagatelj pojasnjuje, da proizvajalec ponujenega procesorja endoskopske kamere namesto oznake G (green) uporablja C (Chroma), kar je fizikalno enako in pomeni zeleno svetlobo. Vlagatelj se sklicuje na izjavo proizvajalca Olympus, iz katere, kot že navedeno, izhaja, da ponujeni procesor endoskopske kamere omogoča nastavitev rdečih, modrih in chroma tonov endoskopske slike. S povečevanjem ali zmanjševanjem rdečih in modrih tonov barve, se lahko nastavlja ostanek zelene barve endoskopske slike. V zvezi s ponudbo izbranega ponudnika vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik ponudil procesor endoskopske kamere, ki omogoča izločanje zelene barve z uporabo dodatnih filtrov.

Državna revizijska komisija v zvezi z navedbami vlagatelja, da je pod kazensko odgovornostjo in rizikom unovčitve finančne garancije podal izjavo, da izpolnjuje zahteve iz tehnične dokumentacije, pojasnjuje, da je izjava vlagatelja v obrazcu »Izjava ponudnika o izpolnjevanju tehničnih pogojev v zvezi s ponujeno opremo« o zagotavljanju izpolnjevanja vseh pogojev, določenih v tehničnih zahtevah (posebni del razpisne dokumentacije) za posamezno vrsto opreme, splošne narave. Predložitev takšne izjave vlagatelja ne razbremenjuje obveznosti ponuditi predmeta javnega naročila skladno z zahtevami naročnika ter obveznosti predložiti dokazila skladno z zahtevami naročnika. Naročnik je tisti, ki določi in opiše predmet javnega naročila, zato mora ponudbe presojati zgolj ob doslednem upoštevanju vseh postavljenih zahtev. Ob upoštevanju navedenega gre ugotoviti, da je bil vlagatelj (kot tudi vsi ostali ponudniki) kljub temu, da je predložil splošno izjavo o izpolnjevanju tehničnih zahtev, zavezan s ponudbeno dokumentacijo izkazati, da izpolnjuje tehnične zahteve na način, kot ga je določil naročnik, torej s predložitvijo dokazil (katalog, prospekt ali drug ustrezen uraden material s tehničnimi specifikacijami oziroma izjava proizvajalca) o tehničnih lastnostih posameznega elementa ponujene opreme. Iz izjave proizvajalca Olympus, ki jo je vlagatelj predložil k pojasnilu ponudbene dokumentacije, je po presoji Državne revizijske komisije razvidno zgolj, da ponujeni procesor endoskopske kamere Olympus omogoča »nastavljanje ostankov zelene barve«, kar pa ne pomeni nujno, da ponujeni procesor endoskopske kamere Olympus omogoča izločanja zelene barve brez uporabe dodatnega izvora svetlobe ali filtrov.

Državna revizijska komisija je v postopku ocenila, da nima potrebnega strokovnega znanja za presojo, ali procesor endoskopske kamere Olympus omogoča izločanje zelene barve, kot to zatrjuje vlagatelj. Prav tako Državna revizijska komisija nima potrebnega strokovnega znanja za presojo, ali procesor endoskopske kamere Karl Storz, Image 1 Spies, omogoča izločanje zelene barve z uporabo dodatnih filtrov, kot to zatrjuje vlagatelj, ali brez uporabe dodatnih filtrov, kot to zatrjujeta naročnik in izbrani ponudnik. Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija zadolžila strokovnjaka, da odgovori na vprašanji, ali procesor endoskopske kamere Olympus, CV-190, omogoča izločanje zelene barve tako, da se zelena barva popolnoma izloči, in ali procesor endoskopske kamere Karl Storz, Image 1 Spies, omogoča izločanje zelene barve brez uporabe dodatnega izvora svetlobe ali filtrov.

Strokovnjak je v strokovnem mnenju pojasnil, da je iz (strani 171) Navodil za uporabo procesorja endoskopske kamere Olympus, CV-190, razvidno, da ta procesor endoskopske kamere omogoča spreminjanje barv z nastavljanjem vsebnosti rdeče (R) in modre barve (B) v sliki ter s spreminjanjem funkcije zasičenosti barv in svetlosti, torej s funkcijo Chroma (C), vse v območju od -8 do 8. Funkcija spreminjanja barvnih parametrov v procesorjih endoskopskih kamer običajno ni namenjena izločanju posameznih barv iz slike, ampak prilagajanju posameznih barvnih modelov različnih komponent – procesorja endoskopske kamere, svetlobnega vira in monitorja. Barve prikaza na monitorju so v različnih konfiguracijah navedenih komponent lahko različne, operater pa ima s funkcijami spreminjanja barv možnost prilagajati barve na monitorju tako, da so po njegovi subjektivni oceni avtentične. S spreminjanjem parametra zasičenja barve barvni sliki dodajamo ali odvzemamo intenzivnost barv od sivih odtenkov, ko je vrednost parametra minimalna, do močno poudarjenih barv, ko je vrednost parametra maksimalna. Ker je spreminjanje barvne slike odvisno od proizvajalčevega algoritma obdelave barvnega modela, ni mogoče zanesljivo potrditi ali ovreči trditve, da je mogoče s spreminjanjem parametrov R, B in C na procesorju endoskopske kamere Olympus, CV-190, izločiti zeleno barvo iz slike. Vrednosti v območju od -8 do 8 nakazujejo na možnost spreminjanja barv v manjšem obsegu (spreminjanje barv v programih za obdelavo slik je običajno omogočeno v območju od -255 do 255, kjer je -255 popolna odsotnost barve, 255 pa maksimalna odsotnost). Ob upoštevanju navedenega je strokovnjak izvedel preizkus za ugotavljanje sprememb barv slike. Strokovnjak je pri procesorju endoskopske kamere Olympus, CV-190, na katerega je bil priključen monitor Olympus, testiral vpliv spreminjanja vrednosti parametrov R, B in C na barvni vzorec (sestavljen iz modre, zelene in rdeče barve), pri čemer je ugotovil, da je zelena barva, ne glede na nastavitev kombinacij parametrov R, B in C, vidna na sliki barvnega vzorca na monitorju. V strokovnem mnenju se nahaja tudi barvna slika barvnega vzorca na monitorju ob nastavitvi parametra R in B na vrednost +8, parametra C pa na vrednost -8, iz katere je razvidno, da je zelena barva v barvnem vzorcu še vedno vidna. Na podlagi navedenega je strokovnjak zaključil, da z nastavitvijo parametrov R, B in C procesorja endoskopske kamere Olympus, CV-190, ni mogoče popolnoma izločiti zelene barve.

V zvezi s procesorjem endoskopske kamere Karl Storz, Image 1 Spies, je strokovnjak pojasnil, da je iz tehnične dokumentacije za navedeno napravo razvidno, da omogoča izločanje zelene barve iz slike z vgrajenim aktivnim filtrom v funkciji Spectra A. Ob aktiviranju te funkcije programski algoritem procesorja endoskopske kamere Karl Storz, Image 1 Spies, izvede rotacijo oziroma spremembo položaja vektorja v barvnem prostoru. S tem se barve spremenijo tako, da je zelena barva izločena. Modra se spremeni in poudari v svetlo modro, zelena se spremeni in poudari v oranžno, rdeča se spremeni in zaduši v barvo podobno sivi.

Vlagatelj v vlogi, s katero se je opredelil do strokovnega mnenja, nasprotuje ugotovitvam strokovnjaka in naprej zatrjuje, da izdelano strokovno mnenje ne temelji »na vseh dejstvih, pač pa le na podatkih in informacijah, ki so bile strokovnjaku predložene«. V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je strokovnjaku posredovala spisovno dokumentacijo v delu relevantnem za spor, s katero je sama razpolagala, in sicer: vlagateljevo ponudbo, vlagateljeva pojasnila z dne 3.8.2015, ponudbo izbranega ponudnika, pojasnila izbranega ponudnika z dne 3.8.2015, odločitev o oddaji naročila z dne 12.8.2015, zahtevek za revizijo (s prilogami) z dne 31.8.2015, izjasnitev izbranega ponudnika z dne 8.9.2015, zavrnitev zahtevka za revizijo z dne 16.9.2015 in opredelitev vlagatelja do navedb naročnika z dne 24.9.2015. V zvezi z navedbami, da strokovnjak ni zahteval dodatne dokumentacije od vlagatelja, gre pojasniti, da je vlagatelj imel možnost vso relevantno dokumentacijo oziroma dokumentacijo, za katero meni, da izkazuje izpolnjevanje zahtev razpisne dokumentacije, predložiti v ponudbeno dokumentacijo in pojasnitev ponudbe, prav tako je imel vlagatelj, na katerem je v predmetnem postopku pravnega varstva trditveno in dokazno breme, možnost vso relevantno dokumentacijo predložiti ob zahtevku za revizijo. V zvezi z navedbami vlagatelja, da strokovnjak ni upošteval izjave proizvajalca Olympus, iz katere naj bi po navedbah vlagatelja izhajalo, da je spreminjanje intenzivnosti zelene barve zagotovljeno s spreminjanjem rdeče in modre barve, gre pojasniti, da se je strokovnjak v strokovnem mnenju opredelil do vsebine navedene izjave, s tem ko je ugotavljal, ali je mogoče s spreminjanjem vrednosti parametrov R, B in C v procesorju endoskopske kamere Olympus, CV-190, izločiti zeleno barvo.

Vlagatelj v opredelitvi do strokovnega mnenja nasprotuje tudi metodologiji dela strokovnjaka, in zatrjuje, da je strokovnjak uporabil različni metodologiji pri odgovoru na zastavljeni vprašanji, saj je pri procesorju endoskopske kamere Olympus, CV-190, odgovor utemeljil teoretično in praktično, medtem ko je pri procesorju endoskopske kamere Karl Storz, Image 1 Spies, odgovor utemeljil zgolj teoretično, le na podlagi prejete dokumentacije, ni pa opravil preizkusa barvnega vzorca osnovnih barv. Iz strokovnega mnenja je jasno razvidno, da strokovnjak na podlagi dokumentacije, ki jo je predložil vlagatelj (to so ponudba, pojasnila, zahtevek za revizijo, opredelitev do navedb naročnika), ni mogel ugotoviti, ali procesor endoskopske kamere Olympus, CV-190, omogoča izločanje zelene barve. Zato je strokovnjak za utemeljitev odgovora opravil tudi preizkus procesorja endoskopske kamere Olympus, CV-190. Nasprotno pa je strokovnjak, kot je to jasno razvidno iz strokovnega mnenja, lahko na podlagi dokumentacije, ki jo je predložil izbrani ponudnik (to sta ponudba in pojasnila) ugotovil, da procesor endoskopske kamere Karl Storz, Image 1 Spies, omogoča izločanje zelene barve s programskim algoritmom le-tega. Državna revizijska komisija zato ne more slediti navedbam, da strokovnega mnenja ni mogoče upoštevati iz razloga, ker je strokovnjak opravil preizkus procesorja endoskopske kamere Olympus, CV-190, ne pa tudi preizkusa procesorja endoskopske kamere Karl Storz, Image 1 Spies.

Vlagatelj nadalje zatrjuje tudi, da je Državna revizijska komisija strokovnjaku napačno zastavila vprašanje, saj je zastavila vprašanje, ali procesor endoskopske kamere Olympus, CV-190, popolnoma izloča zeleno barvo. V zvezi z navedenim ne gre spregledati, da je iz strokovnega mnenja razvidno, da procesor endoskopske kamere Olympus, CV-190, ne omogoča izločanja zelene barve na način, kot je zatrjeval vlagatelj v zahtevku za revizijo. Namreč iz barvne slike v strokovnem mnenju je razvidno, da je ob nastaviti parametrov R in B na vrednost +8 ter parametra C na vrednost -8 procesor endoskopske kamere Olympus, CV-190, zelena barva v barvnem vzorcu na monitorju še vedno vidna, pri čemer so vse tri barve (modra, zelena in rdeča) manj intenzivne. Ne glede na navedeno in ob upoštevanju, da je vlagatelj v vlogi, s katero se je opredelil do strokovnega mnenja zatrjeval, da je funkcija Spectra A procesorja endoskopske kamere Karl Storz, Image 1 Spies, enakovredna sistemu Narrow Band Imaging (v nadaljevanju: NBI), ki ga nudi proizvajalec Olympus za izločanje rdeče barve, ter ob upoštevanju, da je vlagatelj že v ponudbeni dokumentaciji označil, da sporno zahtevo izpolnjuje z »NBI observation« (stran 363 Navodil za uporabo CV-190), je Državna revizijska komisija strokovnjaku zastavila dodatna vprašanja v zvezi s pomenom izločanja zelene barve pri uporabi procesorja endoskopske opreme, nadalje ali je s sistemom oziroma funkcijo NBI pri procesorja endoskopske kamere Olympus, CV-190, mogoče izločiti zeleno barvo brez uporabe dodatnega izvora svetlobe ali filtrov, ter ali je (in če kakšna) razlika med izločanjem zelene barve pri procesorju endoskopske kamere Olympus, CV-190, v primerjavi z izločanjem zelene barve pri procesorju endoskopske kamere Karl Storz, Image 1 Spies.

Strokovnjak je v dopolnitvi strokovnega mnenja pojasnil, da med izvajanjem operativnega posega z metodami minimalno invazivne kirurgije operaterji včasih težko ločijo področja posameznih tkiv na opazovani površini, saj je barva opazovane površine prekrvavljenega tkiva predvsem rdeča (barva krvnih žil in obolelega tkiva). Nazornejši prikaz krvnih žil in različnih prekrvavljenih tkiv na opazovani površini omogoča funkcija spremembe barvnega spektra. Sprememba barvnega spektra se izkazuje kot izločitev rdeče barve ter kot pomešana modra in zelena barva, ki se imenuje cianasta barva. V subjektivnem dojemanju cianasta barva ni zelena barva, zato v tem pogledu lahko govorimo o izločanju zelene barve. Izločanje zelene barve je tako del procesa spremembe barvnega spektra.

Proizvajalci endoskopske opreme so razvili različne tehnike, kako poudariti tiste dele barvnega spektra, ki omogoča največje razlike (kontraste) v prikazu različnih prekrvavljenih tkiv na opazovani površini. Proizvajalec Karl Storz je razvil tehniko, pri kateri se v procesorju endoskopske kamere v procesu digitalne obdelave slik spreminja barvni spekter v smislu pomika barvnega kazalca in poudarjanja in dušenju posameznih barv. Proizvajalec Olympus je razvil tehniko, pri kateri s filtri v svetlobnem viru (filtriranje bele svetlobe svetlobnega vira tako, da se z modrim in zelenim filtrom izloči svetlobo rumene in rdeče barve, prepusti pa svetlobo modre in zelene barve) spremeni barvni spekter svetlobnega vira. Tehnika spreminjanja barvnega spektra slike z osvetljevanjem s filtrirano belo svetlobo se imenuje NBI. Sistem NBI sestavljata procesor endoskopske kamere Olympus, CV-190, in ustrezni svetlobni vir, ki omogoča preklop med belo svetlobo in filtrirano svetlobo. Za delovanje sistema NBI, s katerim je mogoče izločiti zeleno barvo, je tako potreben procesor endoskopske kamere in ustrezni svetlobni vir. Zgolj s procesorjem endoskopske kamere oziroma s tipko na procesorju, s katero se aktivira funkcija NBI, ni mogoče izločiti zelene barve, saj je za delovanje te funkcije potreben še ustrezni svetlobni vir. Procesor endoskopske kamere Olympus, CV-190, tako ne izloča zelene barve samostojno, ampak se ta funkcija izvaja skupaj z ustreznim virom svetlobe.

Iz strokovnega mnenja nadalje izhaja, da sta si oba navedena sistema podobna oziroma da je rezultat funkcije spreminjanja svetlobnega spektra slike za prepoznavanje prekrvavljenih struktur tkiva pri obeh procesorjih endoskopske opreme zelo podoben. Pri uporabi procesorja endoskopske kamere Olympus, CV-190, za spreminjanje svetlobnega spektra slike, in s tem za izločanje zelene barve, potrebujemo poleg procesorja endoskopske kamere Olympus, CV-190, tudi svetlobni vir, medtem ko pri uporabi procesorja endoskopske kamere Karl Storz, Image 1 Spies, dodatnega svetlobnega vira ne potrebujemo, saj le-ta izloča zeleno barvo samostojno.

Vlagatelj v vlogi, s katero se je opredelil do dopolnitve strokovnega mnenja, dopolnitvi strokovnega mnenja ne nasprotuje. Vlagatelj pritrjuje naročniku, da je s sistemom NBI mogoče izločati zeleno barvo, da je za delovanje sistema NBI potreben procesor endoskopske kamere Olympus, CV-190, in izvor svetlobe, ter da posledično izločanje zelene barve ni mogoče brez izvora svetlobe. V zvezi z zaključkom vlagatelja, da glede na ugotovitve strokovnjaka izpolnjuje sporno zahtevo razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ponavlja, da naročnik na Portalu javnih naročil z objavljenim odgovorom dne 9.6.2015 ni odstopil od zahteve razpisne dokumentacije, da ponudniki ponudijo procesor endoskopske kamere, ki omogoča izločanje zelene barve brez uporabe dodatnega izvora svetlobe ali filtrov.

Državna revizijska komisija tudi po preučitvi vlagateljevih pripomb na strokovno mnenje ocenjuje, da so odločilna dejstva, potrebna za razrešitev spornega vprašanja med strankama, jasno in izčrpno pojasnjena, mnenje strokovnjaka pa je rezultat strokovne preučitve predložene dokumentacije ter temelji na strokovnem znanju s področja predmeta javnega naročila. Strokovno mnenje je odgovorilo na zastavljena vprašanja in predstavlja podlago, ki omogoča sprejem odločitve o zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija je zato v celoti sledila strokovnemu mnenju.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da zgolj s spreminjanjem parametrov R, B in C, pri čemer parameter C predstavlja zasičenosti barv in svetlosti, v funkciji nastavitve barvnega tona (»Color tone adjustment«) procesorja endoskopske kamere Olympus, CV-190, ki ga je v ponudbeni dokumentaciji ponudil vlagatelj, ni mogoče izločiti zelene barve. Na podlagi strokovnega mnenja Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je s sistemom NBI proizvajalca Olympus mogoče izločati zeleno barvo, vendar pa je za delovanje sistema NBI potreben procesor endoskopske kamere Olympus, CV-190, in dodatni svetlobni vir. To pomeni, kot to navaja tudi vlagatelj, da procesor endoskopske kamere Olympus, CV-190, ob uporabi sistema NBI sicer omogoča izločanje zelene barve, vendar z uporabo dodatnega izvora svetlobe. Ob upoštevanju navedenega gre ugotoviti, da sistem NBI ne omogoča izločanja zelene barve na način, kot ga je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, saj je naročnik zahteval, da ponujeni procesor endoskopske kamere omogoča izločanje zelene barve brez uporabe dodatnega izvora svetlobe ali filtrov. Državna revizijska komisija nadalje na podlagi strokovnega mnenja ugotavlja, da procesor endoskopske kamere Karl Storz, Image 1 Spies, zeleno barvo izloča samostojno, saj je Spectra A programski algoritem le-tega, in ne kot fizični filter, kot je to zatrjeval vlagatelj v zahtevku za revizijo.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitve, ko je ponudbo vlagatelja izločil iz postopka z utemeljitvijo, da vlagatelj s ponudbeno dokumentacijo in dodatnimi pojasnili ni izkazal, da ponujeni procesor endoskopske kamere omogoča izločanje zelene barve brez uporabe dodatnega izvora svetlobe ali filtrov. Nadalje gre ugotoviti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izkazal naročnikove kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb, saj vlagatelj ni izkazal, da ponudba izbranega ponudnika vsebuje enako oziroma podobno pomanjkljivostjo kot vlagateljeva ponudba.

Na podlagi navedenega je zato potrebno ugotoviti, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


S sklepom št. 018-198/2015-6 z dne 21.10.2015 je Državna revizijska komisija vlagatelju in naročniku na podlagi drugega odstavka 36. člena ZPVPJN naložila, da za izdelavo strokovnega mnenja vsak založita predujem v znesku 650,00 EUR, kar sta tudi storila. Državna revizijska komisija do sprejema te odločitve še ni prejela obračuna strokovnjaka za izdelano strokovno mnenje, zato bo Državna revizijska komisija, ob upoštevanju načela hitrosti in učinkovitosti (9. člen ZPVPJN), o stroških izdelave strokovnega mnenja in o vračilu preostalega zneska založenega predujma za izvedbo dokaza s strokovnjakom, odločila s posebnim sklepom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 3.2.2016

predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Mollier, d.o.o., Celje, Opekarniška cesta 3, 3000 Celje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana
- Karl Storz Endoskopija, d.o.o., Verovškova ulica 60A, 1000 Ljubljana,
- Medicoengineering, d.o.o., Prevale 1, 1236 Trzin,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran