018-002/2016 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »MORS 145/2015-ODP; Nakup okoljsko manj obremenjujočih vozil s pnevmatikami z boljšim izkoristkom goriva in boljšim oprijemom na mokri podlagi za potrebe MORS« (v sklopu številka 1: »NAKUP TERENSKIH VOJAŠKIH VOZIL«) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Autocommerce, d. o. o., Baragova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 2. 2. 2016

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 11. 12. 2015 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v sklopu številka 1, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila MORS 145/2015-ODP, številka 430-171/2015-48, z dne 26. 11. 2015.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 25.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 30. 7. 2015 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za nakup terenskih in kombiniranih vozil, dne 4. 9. 2015 pa še sklep o spremembi zadevnega sklepa (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku (z namenom sklenitve okvirnega sporazuma) je bilo dne 27. 8. 2015 (s številko objave JN5867/2015) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 1. 9. 2015 pa (s številko dokumenta 306375) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2015/S 168.

Naročnik je dne 26. 11. 2015 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila MORS 145/2015-ODP, številka 430-171/2015-48 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se v sklopu številka 1 kot najugodnejša izbere ponudba ponudnika »FRANZ ACHLEITNER FAHRZEUGBAU UND REIFENZENTRUM GmbH, Innsbrucker Strasse 94, 6300 Woergl, Avstrija« (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji naročila je bila vlagatelju vročena dne 1. 12. 2015, dne 11. 12. 2015 pa je vlagatelj na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga in zahteva, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik kršil »navedene člene ZJN-2 ter da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu 1 neprimerna in nepopolna, ter ugodi vlagateljevemu zahtevku tako, da v sklopu 1 v celoti razveljavi Odločitev o oddaji javnega naročila«. Vlagatelj naročniku še predlaga, da »ponovno odloči o izboru najugodnejšega ponudnika in sprejme odločitev skladno z določili ZJN-2 in razpisne dokumentacije«, obenem pa zahteva tudi, da mu naročnik povrne »stroške nastale z revizijo, kakor so navedeni v stroškovniku«. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje
– neprimernost ponudbe izbranega ponudnika (v sklopu številka 1) »v delu, ki se nanaša na tehnično zahtevo naročnika točka 3.4: Prečni nagib min. 50%«;
– neprimernost ponudbe izbranega ponudnika (v sklopu številka 1) »v delu, ki se nanaša na tehnično zahtevo naročnika točka 3.1: Temperaturno območje uporabe: uporaba v temperaturnem območju od -32 do +49 stopinj Celzija«;
– da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika označena za nepopolno in kot takšna izločena iz postopka oddaje tega javnega naročila v sklopu številka 1, saj izbrani ponudnik cene tehnološke dokumentacije ponujenih vozil »ni podal natančno v absolutnem znesku, temveč zgolj okvirno«, naročnik pa je s pozivom izbranemu ponudniku »k podaji točne cene«, ki »ne sme biti višja od napisane približne cene«, temu »omogočal arbitrarno podajanje postavke cene in s tem ponudbene vrednosti«.

Naročnik je dne 23. 12. 2015 prejel »IZJASNITEV IZBRANEGA PONUDNIKA O NAVEDBAH VLAGATELJA V ZAHTEVKU ZA REVIZIJO«, znak A 1045/2015, z dne 22. 12. 2015, skupaj s prilogo (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V zadevni vlogi se izbrani ponudnik izjasnjuje o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo in jim nasprotuje, naročniku v posledici predlaga, da zahtevek za revizijo v celoti zavrne, obenem pa zahteva, da mu naročnik povrne stroške predmetnega postopka pravnega varstva.

Naročnik je dne 5. 1. 2016 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, številka 430-307/2015-7, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, obenem pa je zavrnil tudi zahtevek vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik
– v navezavi na prvi dve zatrjevani kršitvi ugotavlja, da ponudba izbranega ponudnika (v sklopu številka 1), vključno z dokumentacijo, ki mu jo je izbrani ponudnik v fazi pregleda (in ocenjevanja) ponudb posredoval na njegov poziv, izpolnjuje njegove zahteve, vezane na vsebino predmeta javnega naročila (izpolnjuje v celoti zahteve, določene v razpisni dokumentaciji), v posledici česar je popolna;
– v navezavi na tretje zatrjevano kršitev pojasnjuje, da je izbranega ponudnika »v dodatnem pojasnilu samo opozoril, da morajo biti vse cene, katere bodo predmet pogodbe točne«, izbrani ponudnik pa je »v odgovoru potrdil enako ceno, kot jo je navedel v prvotni ponudbi«. Naročnik ob tem še dodaja, da »cena tehnološke dokumentacije ni bila predmet ocenjevanja«, oziroma, da cena tehnološke dokumentacije »ni vključena v osnovno ponudbeno ceno vozila«.

Naročnik je z dopisom z dne 6. 1. 2016, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 12. 1. 2016 prejela vlagateljevo »OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA«, z dne 11. 1. 2016 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V tej vlogi se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, »v celoti vztraja pri revizijskem zahtevku in predlaga, da Državna revizijska komisija sledi njegovemu zahtevku v celoti«.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, po proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1, katerega predmet je »NAKUP TERENSKIH VOJAŠKIH VOZIL« (v nadaljevanju: sklop številka 1), prejel dve ponudbi, po razvrstitvi teh dveh ponudb po merilih za izbiro ponudbe pa je bila ponudba izbranega ponudnika (upoštevaje število točk, ki jih je prejela) uvrščena pred ponudbo vlagatelja.

V zvezi z zatrjevanjem izbranega ponudnika, po katerem vlagatelj v zahtevku za revizijo »aktivne legitimacije ni uspel izkazati, saj ni z ničemer opravičil primarnega pogoja, da ponudba izbranega ponudnika ni bila popolna (kar je v nasprotju z ugotovitvami naročnika) in sekundarnega pogoja, da je« […] »ponudba vlagatelja bila popolna (čeprav je naročnik slednjo označil kot nepopolno)« (drugi odstavek na strani 2 izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), Državna revizijska komisija ugotavlja, da citiranemu zatrjevanju izbranega ponudnika ni slediti. Zadostuje namreč ugotovitev, da
– je v fazi postopka pravnega varstva, ki jo predstavlja predhodni preizkus zahtevka za revizijo v revizijskem postopku (31. člen ZPVPJN), zaključek izbranega ponudnika, da vlagatelj »ni z ničemer opravičil primarnega pogoja, da ponudba izbranega ponudnika ni bila popolna«, vsaj preuranjen. O tem, ali je vlagatelj v zahtevku za revizijo (in v njegovih mejah – prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) uspel dokazati, da je naročnik s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika (v sklopu številka 1) v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) označil za popolno, kršil katero od določb ZJN-2, bo namreč odločeno prav (in šele) v postopku pravnega varstva po določbah ZPVPJN;
– iz odločitve o oddaji naročila izhaja, da »[p]onudb[e] drugega ponudnika za Sklop 1« (to je ponudbe vlagatelja; opomba Državne revizijske komisije) »naročnik glede na veljavno zakonodajo ni preverjal, saj popolnost navedene ponudbe ne bi vlivala na izbiro najugodnejše ponudbe« (predstavljeno ravnanje je naročnik napovedal v drugem odstavku 7. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Izpostavljeno dejstvo v posledici pomeni, da za priznanje aktivne legitimacije po 14. členu ZPVPJN v konkretnem primeru ni pravno relevantno, ali je vlagatelj v zahtevku za revizijo »opravičil« […] »pogo[j], da je« […] »ponudba vlagatelja bila popolna«. Iz odločitve o oddaji naročila v delu, ki se nanaša na sklop številka 1, tudi ne izhaja, da »je naročnik slednjo označil kot nepopolno«.

V posledici navedenih uvodnih ugotovitev je Državna revizijska komisija v nadaljevanju po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (II. poglavje, točka C na straneh 6 in 7) kot enega od razlogov, zaradi katerih bi morala biti ponudba izbranega ponudnika po njegovem stališču označena za nepopolno in kot takšna izločena iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1, navaja, da je izbrani ponudnik »v postavki tehnične dokumentacije za servisiranje vozila ki sicer ni bila predmet točkovanja, je pa predmet ponudbe/ponudbene cene in pogodbe, podal ceno na način, kot ga naročnik ni dovolil, in sicer "približno .. EUR", torej "Approximately . …….. EUR"«. Po zatrjevanju vlagatelja tako izbrani ponudnik cene »ni podal natančno v absolutnem znesku, temveč zgolj okvirno«, naročnik pa je s pozivom izbranemu ponudniku »k podaji točne cene«, ki »ne sme biti višja od napisane približne cene«, temu »omogočal arbitrarno podajanje postavke cene in s tem ponudbene vrednosti«.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija sledila dokaznemu predlogu vlagatelja »[k]ot zgoraj«, v povezavi z dokaznima predlogoma »[r]azpisna dokumentacija predmetnega javnega naročila (pri naročniku, portal enarocanje.si)« in »[o]bjava na Portalu javnih naročil št. JN5867/2015 z dne 27.8.2015 (portal enarocanje.si)«.

Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njenem III. poglavju določil, da mora ponudnik izpolnjevati vse pogoje, za dokazovanje njihovega izpolnjevanja pa mora priložiti dokazila, ki so navedena pri vsakem od zahtevanih pogojev (uvodni odstavek III. poglavja). V 4.3 točki III. poglavja razpisne dokumentacije je naročnik določil med drugim, da morajo za sklop številka 1 ponudniki (kot dokazilo) izpolniti dokument Priloga 13.8 in navesti »ceno tehnološke dokumentacije za tehnično vzdrževanje terenskih vojaških vozil (skladno z opisom v poglavju V, točka A)«. Na to, da mora ponudnik »v ponudbi za vse ponujeno blago predložiti dokumentacijo skladno s poglavjem III. razpisne dokumentacije (točka 4; podtočka 4.3), iz katerih bo razvidno izpolnjevanje zahtev naročnika«, je naročnik opozoril tudi v razdelku »NAVODILA PONUDNIKU« V. poglavja razpisne dokumentacije. Podrobnejše zahteve glede tehnološke dokumentacije je naročnik določil v 2. točki A. točke V. poglavja razpisne dokumentacije. Med drugim je tako določil, da mora tehnološka dokumentacija zagotavljati osnovo za vzdrževanje vozil v celotnem življenjskem obdobju, njen obseg mora zagotoviti samostojno izvrševanje popravil, odkrivanje napak, njihovo odpravljanje, menjavo poškodovanih sklopov in nastavitev, obvezno pa morajo biti v njej predstavljene električne, hidravlične, pnevmatske in zavorne sheme z njihovim opisom delovanja in preverjanja. Naročnik je nadalje določil, da bo moral dobavitelj tehnološko dokumentacijo (glede katere se naročnik z dobaviteljem uskladi o vseh podrobnostih njene priprave, pred prevzemom pa jo mora potrditi) predložiti ob prvi dobavi naročenih vojaških terenskih vozil oziroma najkasneje v roku treh mesecev po tej prvi dobavi, posodobitev tehnološke dokumentacije pa bo del vzdrževalne pogodbe (v primeru potreb naročnika ter novega postopka javnega naročila za vzdrževanje vozil). Navedeno vsebinsko primerljivo izhaja tudi iz tretjega odstavka 8. člena Priloge 14 – vzorca okvirnega sporazuma. Za »tehnološko dokumentacijo dobavitelj izstavi e-račun, kateremu priloži« nekatere obrazce, potrjene s strani naročnika. Slednje vsebinsko primerljivo izhaja tudi iz tretjega odstavka 4. člena Priloge 14 – vzorca okvirnega sporazuma. Naročnik zadnje vozilo iz kvote prvega naročila plača po dobavi tehnološke dokumentacije (četrti odstavek 4. člena Priloge 14 – vzorec okvirnega sporazuma).

Zahteva, da ponudnik v ponudbi priloži tudi Prilogo 13.8 »Cena tehnološke dokumentacije za tehnično vzdrževanje vojaških terenskih vozil, vključno s katalogi nadomestnih delov in časovnimi normativi (skladno z opisom v poglavju V., točka A)«, nadalje izhaja iz Priloge 13A razpisne dokumentacije.

Upoštevaje navedene določbe razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija zaključuje, da predstavljata predložitev tehnološke dokumentacije naročniku in navedba njene cene (v Prilogi 13.8) pomembno zahtevo razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Naročnik na predložitev (pred prevzemom potrjene) tehnološke dokumentacije tako veže tudi plačilo dobavitelju oziroma ponudniku (izbranemu v sklopu številka 1).

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju sledila dokaznemu predlogu vlagatelja »[k]ot zgoraj« (stran 7 zahtevka za revizijo), v povezavi z dokaznima predlogoma »[p]onudba izbranega ponudnika (pri naročniku)«, »[n]aročnikova poziva k dodatnim pojasnilom izbranega ponudnika za sklop 1« in »[d]odatna pojasnila izbranega ponudnika na ta poziva (pri naročniku)« (stran 5 zahtevka za revizijo).

V posledici izvedbe omenjenih dokaznih predlogov Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v Prilogi 13.8 (cena tehnološke dokumentacije) ponudbe izbranega ponudnika zapisano med drugim: »Ocenjujemo, da bo cena tehnološke dokumentacije v zahtevani obliki cca. EUR 15.500,- (brez DDV)« oziroma (v angleškem jeziku) »We astimate the price of technological documentation in form as requested at approx. EUR 15.500,- (without VAT)«. Dejstvo, da je izbrani ponudnik »v svoji ponudbi v Prilogi 13.8 navedel, da bo cena tehnološke dokumentacije v zahtevani obliki cca EUR 15.500 (brez DDV)« (podčrtala Državna revizijska komisija), je, kot izhaja iz odločitve o zahtevku za revizijo (prvi odstavek III. točke na strani 7), upravičeno ugotovil tudi naročnik.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da cena tehnološke dokumentacije v ponudbi izbranega ponudnika ni določena, niti ni določena na način, kot je to zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji (4.3 točka III. poglavja razpisne dokumentacije). Cena (vrednost) tehnološke dokumentacije je zgolj (približno) ocenjena, kar pomeni, da bo lahko nižja ali pa višja od 15.500,00 EUR. Dejstvo, da gre pri navedbi 15.500,00 EUR le za (približno) oceno cene (vrednosti) tehnološke dokumentacije, je izbrani ponudnik v ponudbi (predloženi v sklopu številka 1) poudaril kar z dvema terminoma (»[o]cenjujemo« in »cca.« oziroma »[w]e astimate« in »at approx.«) v dveh jezikih. Če bi tako ostalo pri izpostavljenem zapisu cene tehnološke dokumentacije v ponudbi izbranega ponudnika, bi ta ob dejanskem obračunu lahko bila tudi bistveno drugačna (višja), kar že samo po sebi kaže na to, da ni določena. V predstavljenem smislu je tako slediti zatrjevanju vlagatelja, po katerem je izbrani ponudnik v ponudbi (predloženi v sklopu številka 1) »podal ceno na način, kot ga naročnik ni dovolil, in sicer "približno .. EUR", torej "Approximately . …….. EUR"«, pa tudi zatrjevanju vlagatelja, po katerem izbrani ponudnik cene tehnološke dokumentacije v ponudbi (predloženi v sklopu številka 1) »ni podal natančno v absolutnem znesku, temveč zgolj okvirno« (prvi odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo). Kot izhaja iz poziva naročnika, številka 430-171/2015-42, z dne 13. 11. 2015 (v nadaljevanju: poziv z dne 13. 11. 2015), je tudi naročnik v njem (upravičeno) ugotovil, da cena tehnološke dokumentacije, zapisana v Prilogi 13.8 (cena tehnološke dokumentacije) ponudbe izbranega ponudnika, ni »končn[a] fiksn[a] cen[a]«, saj je izbranega ponudnika opozoril, da mora biti v ponudbi naveden »natančni znesek« tehnološke dokumentacije, obenem pa izbranega ponudnika pozval, da »končno fiksno ceno« tudi navede (prva alinea poziva z dne 13. 11. 2015 na prvi strani). Glede na navedeno ni slediti izbranemu ponudniku v njegovem zatrjevanju (prvi odstavek na strani 5 izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), da
– vlagatelj »prilagaja dejstva, pri čemer očita izbranemu ponudniku, da je pri ponudbeni ceni zapisal "approximately", pri čemer pa je zgolj pripisal kratico "cca"«;
– »kratica "cca"« (le) »potrjuje, da je ponujena cena« tehnološke dokumentacije »mišljena kot "exactly" oziroma točno 15.500,00 EUR« (takšen zaključek namreč iz citirane vsebine Priloge 13.8 (cena tehnološke dokumentacije) ponudbe izbranega ponudnika nikakor ne izhaja);
– je šlo pri zapisu citirane vsebine Priloge 13.8 (cena tehnološke dokumentacije) ponudbe izbranega ponudnika dejansko »za pojasnilo glede formalne pomanjkljivosti oziroma bolje rečeno tipkarske napake, kjer kratica "cca" pred ponujeno ceno ni imela nobene funkcije« (takšen zaključek iz citirane vsebine Priloge 13.8 ponudbe izbranega ponudnika nikakor ne izhaja, kar le dodatno potrjuje tudi beseda »[o]cenjujemo« pred besedno zvezo »da bo cena tehnološke dokumentacije v zahtevani obliki«…).

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah poudarila, da ZJN-2 podatke o ceni na enoto, vrednosti postavke in skupni vrednosti ponudbe ter ponudbo v okviru meril (prva alinea tretjega odstavka 78. člena ZJN-2) obravnava kot posebno občutljive, saj teh ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati. V posledici se pri navedbi zadevnih podatkov v ponudbah od ponudnikov zahteva še posebna skrbnost, previdnost in natančnost. Načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) in zahteva po preglednosti (transparentnosti), ki iz njega izhaja (8. člen ZJN-2), tako nasprotujeta kakršnim koli pogajanjem med naročnikom in katerim koli ponudnikom v zvezi s tem. Če bi se naročniku dovolilo, da od ponudnika zahteva pojasnila glede ponudbe, ki v delu, ki se nanaša na ceno tehnološke dokumentacije (cena tehnološke dokumentacije v ponudbi izbranega ponudnika, kot je bilo ugotovljeno že doslej, ni določena), ni natančna ali skladna z zahtevami razpisne dokumentacije, bi namreč to lahko dajalo vtis, da se je (v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov) naročnik (zaupno) pogajal o tej ponudbi v škodo drugih ponudnikov. Konkretno dejansko stanje, ko je cena (vrednost) tehnološke dokumentacije v ponudbi izbranega ponudnika zgolj (približno) ocenjena, je zgolj posledica neizpolnitve dolžnosti skrbnega ravnanja izbranega ponudnika pri pripravi svoje ponudbe, ki izbranega ponudnika zavezuje tako kot ostale ponudnike.

Res je sicer, kot to v odločitvi o zahtevku za revizijo zatrjuje naročnik, da »cena tehnološke dokumentacije ni bila predmet ocenjevanja«, oziroma, da cena tehnološke dokumentacije »ni vključena v osnovno ponudbeno ceno vozila« (drugi in tretji odstavek III. točke na strani 7), vendar pa to v ničemer ne spremeni dejstva, da cena tehnološke dokumentacije predstavlja sestavni del ponudbe, dejstva, da bo moral dobavitelj tehnološko dokumentacijo predložiti ob prvi dobavi naročenih vojaških terenskih vozil oziroma najkasneje v roku treh mesecev po tej prvi dobavi, niti dejstva, da cena tehnološke dokumentacije predstavlja vrednost postavke, ki je ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati (prva alinea tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, v povezavi z uvodno povedjo istega odstavka). V predstavljenem smislu je tako slediti vlagatelju, da je »postavk[a] tehnične dokumentacije« […] »predmet ponudbe« (prvi odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo), kakor tudi zatrjevanju vlagatelja, da je »cena postevk izven meril ravno tako ponudbena cena«. Ob tem ne gre prezreti niti zatrjevanja vlagatelja, da bi v primeru, če bi se izbranemu ponudniku dovolilo ravnanje, kot mu je bilo dopuščeno v konkretnem postopku oddaje zadevnega javnega naročila in je bilo predstavljeno doslej, to lahko vodilo »do zlorabe postopka, saj bi ponudnik lahko arbitrarno spreminjal ponudbene cene, ki sicer niso bile del meril, pa jih je naročnik kljub temu zahteval« (četrti odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo).

Glede na navedeno je vlagatelj v zahtevku za revizijo ustrezno dokazal, da je naročnik z vsebino poziva z dne 13. 11. 2015, pa tudi z upoštevanjem (vsebine) dokumenta »Dopolnitev ponudbe z dne 5.10.2015 na JN MORS 145/2015-ODP«, ki ga je naročnik na svoj poziv prejel od izbranega ponudnika (v nadaljevanju: dokument »Dopolnitev ponudbe z dne 5.10.2015«), ravnal v nasprotju s prvo alineo tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, v povezavi z uvodno povedjo istega odstavka in prvim odstavkom istega člena. V primeru, kot je zadevni, ko ponudnik v ponudbi vrednost postavke »cena tehnološke dokumentacije« najprej zgolj (približno) oceni, kasneje pa jo določi natančno (v dokumentu »Dopolnitev ponudbe z dne 5.10.2015« izbrani ponudnik potrjuje, da je cena tehnološke dokumentacije točno »EUR 15.500,- without VAT«), vsekakor (po vsebini) pomeni spremembo vrednosti postavke, ki je v nasprotju s prvo alineo tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (v povezavi z uvodno povedjo istega odstavka). V predstavljenem smislu je tako slediti zatrjevanju vlagatelja, da je naročnik s pozivom z dne 13. 11. 2015 »izbranemu ponudniko omogočal arbitrarno podajanje postavke cene« (prvi odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo), ni pa slediti izbranemu ponudniku, da »s pojasnilom, da kratica nima pomena in da je cena fiksna«, […] »cene kot take ni v ničemer spremenil, saj je ostala popolnoma enaka« (prvi odstavek na strani 5 izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V predstavljenem smislu ni slediti niti naročniku v njegovem zatrjevanju, da »ni dopustil oziroma izbranemu ponudniku omogočil spremembo cene«, niti ni naročniku slediti v njegovem zatrjevanju, da je izbrani ponudnik s tem, ko je v dokumentu »Dopolnitev ponudbe z dne 5.10.2015« zapisal »we can confirm you that the price therefore is exactly EUR 15.500,- without VAT«, […] »v odgovoru potrdil enako ceno, kot jo je navedel v prvotni ponudbi« (tretji odstavek III. točke na strani 7 odločitve o zahtevku za revizijo).

Vlagatelj je v posledici v zahtevku za revizijo ustrezno dokazal tudi, da je naročnik s tem, ko je v sklopu številka 1 izbral ponudbo (izbranega) ponudnika, ki ne izpolnjuje njegovih zahtev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila (in zato ne izpolnjuje v celoti njegovih zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji), kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. in 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2. V postopku oddaje javnega naročila mora namreč naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi oziroma spremembi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 (upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2) ponudbe, ki niso popolne, izločiti, naročnik pa je (v nasprotju z navedenim) ponudbo izbranega ponudnika v sklopu številka 1 izbral kot najugodnejšo.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN (v povezavi z uvodno povedjo istega člena) vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila MORS 145/2015-ODP, številka 430-171/2015-48, z dne 26. 11. 2015.

V posledici dosedanjih ugotovitev in zaključkov Državna revizijska komisija v nadaljevanju (upoštevaje tudi načelo hitrosti in učinkovitosti – 9. člen ZPVPJN) ni odločala o preostalih delih vlagateljevega zahtevka za revizijo, v katerih vlagatelj zatrjuje neprimernost ponudbe izbranega ponudnika (v sklopu številka 1) »v delu, ki se nanaša na tehnično zahtevo naročnika točka 3.4: Prečni nagib min. 50%«, oziroma »v delu, ki se nanaša na tehnično zahtevo naročnika točka 3.1: Temperaturno območje uporabe: uporaba v temperaturnem območju od -32 do +49 stopinj Celzija«. Odločitev o omenjenih preostalih delih vlagateljevega zahtevka za revizijo namreč v ničemer ne bi vplivala na predmetno odločitev Državne revizijske komisije, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila v sklopu številka 1 se postopek oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1 pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1 sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

V zvezi z opozorilom oziroma predlogom vlagatelja, ki ju ta podaja v zahtevku za revizijo oziroma v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, bo Državna revizijska komisija o tem, ali je bil v postopku oddaje zadevnega javnega naročila (v sklopu številka 1) storjen prekršek, odločila v postopku na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 in sprem.), ne pa v revizijskem postopku postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije (del drugega odstavka 108. člena ZJN-2).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi, da mu naročnik povrne »stroške nastale z revizijo, kakor so navedeni v stroškovniku«. Ob tem kot stroške priglaša stroške takse v višini 25.000,00 EUR, stroške priprave revizijskega zahtevka s strani zunanjega svetovalca ter 2 % materialnih stroškov. Vlagatelj zahtevku za revizijo ob tem prilaga račun številka 2015-316, z dne 11. 12. 2015, ki ga je za storitev seznanitve z dokumentacijo in pripravo zahtevka za revizijo izdal gospodarski subjekt, ki ni vlagatelj.

Državna revizijska komisija vlagatelju kot potrebne priznava strošek plačane takse za postopek pravnega varstva v višini 25.000,00 EUR.

Če je zahtevek za revizijo razumeti na način, da vlagatelj v njem zahteva povrnitev stroškov seznanitve z dokumentacijo in priprave zahtevka za revizijo po zunanjem svetovalcu oziroma izvajalcu, mu Državna revizijska komisija omenjenih stroškov ne priznava. Povračila stroškov priprave zahtevka za revizijo po zunanjem svetovalcu oziroma izvajalcu ZPVPJN izrecno ne ureja, Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, pa v 151. členu določa, da pravdni stroški obsegajo (tudi) nagrado za delo (odvetnika in) drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade. To pomeni, da mora upravičenje drugih oseb, ki niso odvetniki, do nagrade izhajati iz zakona. Ker noben od omenjenih predpisov ne določa temelja za priznanje nagrade subjektu, ki ni odvetnik in naj bi za vlagatelja izvedel storitev seznanitve z dokumentacijo in pripravo zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija teh stroškov vlagatelju ni mogla priznati niti ob sklicevanju vlagatelja na sklep »Državne revizijske komisije, št. 018-093/2015« (stran 8 zahtevka za revizijo). V slednje izpostavljeni zadevi je takratni vlagatelj zahteval povrnitev stroškov dela »dveh delavcev v skupnem obsegu 24 delovnih ur, pri urnem bruto strošku delavca 25,00 EUR«, ne pa povrnitve stroškov zunanjega svetovalca oziroma izvajalca (v zvezi s tem primerjaj tudi sklep Državne revizijske komisije, številka 018-056/2015-4, z dne 13. 4. 2015).

Če je zahtevek za revizijo razumeti na način, da vlagatelj v njem zahteva povrnitev stroškov dela (primerjaj drugo alineo prvega odstavka 70. člena ZPVPJN), pa Državna revizijska komisija zadevnih stroškov vlagatelju ne priznava iz razloga, ker vlagatelj v svoji zahtevi za povračilo ni opredeljeno navedel stroškov dela, za katere zahteva povračilo (peti odstavek 70. člena ZPVPJN), na primer števila ur dela in urnih postavk. Iz istega razloga je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo vlagatelja, da mu naročnik povrne »pavšalni znesek materialnih stroškov« (stran 8 zahtevka za revizijo), oziroma, da mu povrne »2% materialnih stroškov (kopije, poštnina)« (stran 9 zahtevka za revizijo).

Ob upoštevanju navedenega je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 25.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo zahteva tudi, da mu naročnik povrne stroške predmetnega postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, kot izhaja iz njegove izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven (izbrani ponudnik z vsebino omenjene vloge ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve, vsa odločilna dejstva, potrebna za odločitev o zahtevku za revizijo, pa so razvidna že iz dokumentacije zadeve, ki jo je naročnik odstopil Državni revizijski komisiji). Posledično temu stroški izbranega ponudnika v konkretnem primeru niso bili potrebni (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi s tretjim in šestim odstavkom istega člena, pa tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 2. 2. 2016


Predsednica senata
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
– Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana
– Autocommerce, d. o. o., Baragova ulica 5, 1000 Ljubljana
– Odvetniška pisarna Gorjup, Ulica škofa Maksimilijana Držečnika 11, 2000 Maribor
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spis zadeve, tu

Natisni stran