018-281/2015 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Projekt posodobitve, nadgradnje in povezovanja bolnišničnih in radioloških informacijskih sistemov zaradi celovite digitalizacije in povezovanja diagnostike v enotno povezano teleradiološko omrežje v Republiki Sloveniji z namenom izmenjave slikovnega diagnostičnega gradiva in vzpostavitev sistema za arhiviranje rezultatov slikovne diagnostike (PACS) v oblaku – (krajše) Digitalizacija diagnostike v RS«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe LANCom, d.o.o., Tržaška cesta 63, 2000 Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27.1.2016

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila za sklop 7 – Novo mesto, št. 4300-6/2011-377 z dne 20.11.2015«.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 7.320,12 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu, ki ga oddaja po postopku konkurenčnega dialoga, dne 31.7.2013 pod številko JN9556/2013 objavil na Portalu javnih naročil, dne 1.8.2013 pa ga je pod številko 2013/S 148-257154 objavil tudi v Uradnem listu Evropske unije. Iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila za sklop 7 – Novo mesto, št. 4300-6/2011-377 z dne 20.11.2015«, izhaja, da je naročnik javno naročilo v sklopu 7 – Novo mesto, oddal družbi Meditrade, d.o.o., Središka ulica 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 10.12.2015. Navaja, da mu je naročnik na podlagi zahteve z dne 3.12.2015 omogočil vpogled v del ponudbe izbranega ponudnika in v dokumentacijo javnega naročila, pri tem pa prikril tisti del ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, tj. dokument »Ponujena arhitektura sistema proizvajalca HP«, ki je bil označen kot poslovna skrivnost. Prav tako vlagatelju ni bilo dovoljeno vpogledati v odgovora št. 1 in 2 v dopolnitvi ponudbe oziroma v dodatnih pojasnilih izbranega ponudnika z dne 14.4.2015, podanih v skladu z zahtevo naročnika za dopolnitev ponudbe z dne 10.4.2015. Vendar je vlagatelj kljub temu na podlagi vpogleda ugotovil, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtev naročnika, ki se nanašajo na tehnične specifikacije ponujene programske opreme. Po zatrjevanju vlagatelja je naročnik za opremo v sklopu 7 predpisal minimalne tehnične zahteve, pri čemer je za »STREŽNIŠKO OPREMO IN DISKOVNA POLJA SBNM«, v poglavju »DISKOVNI SISTEM ZA VARNOSTNO KOPIRANJE PODATKOV«, pod točko »Diskovni sistem« določil, da mora le-ta zajemati »Vgrajene diske: Vsaj 16 kos 4TB SATA disk, primeren za vgradnjo v NAS sisteme in obratovanje 24 x 7 x 365 (ali boljši)«. Vendar je vlagatelj iz naročnikove zahteve za dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika, s katero se je seznanil na vpogledu, razbral, da je izbrani ponudnik namesto zahtevanih 16 kosov ponudil le 12 kosov NAS HDD 4TB, 8,89 cm (3.50˝), 5900 rpm, SATA III. Ne glede na vsebino pojasnila izbranega ponudnika, ki je bila vlagatelju prikrita, bi kakršnokoli spreminjanje količine ponujenih diskov po vlagateljevem prepričanju pomenilo nedopustno spreminjanje ponudbe v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta naročila. Po mnenju vlagatelja ponudba izbranega ponudnika zato ni bila formalno nepopolna, temveč neprimerna in bi jo naročnik moral izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, naj naročnik oziroma Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik kršil določila ZJN-2 in zahtevku za revizijo ugodi tako, da razveljavi »Odločitev o oddaji naročila za sklop 7 – Novo mesto, št. 4300-6/2011-377 z dne 20.11.2015«, pri čemer naj naročnik ponovno odloči o izboru najugodnejšega ponudnika ter sprejme odločitev skladno z določili Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) in razpisne dokumentacije. Poleg tega vlagatelj zahteva povračilo stroškov postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN v vlogi z dne 15.12.2015 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo in jih kot neutemeljene zavrnil. Navaja, da je kljub predloženi »Izjavi o zaupnosti« in »Sklepu o zaupnosti« zaradi omogočanja transparentnosti postopka in v izogib dolgotrajnemu revizijskemu postopku dovolil vpogled v vse izpolnjene obrazce, predvidene v razpisni dokumentaciji, kakor tudi v vse kataloge, ki dokazujejo ponudnikovo izpolnjevanje razpisnih pogojev. Vlagatelju tako ni bilo omogočeno vpogledati zgolj v dokument »Ponujena arhitektura sistema proizvajalca HP«, ki predstavlja poslovno skrivnost. Izbrani ponudnik zatrjuje, da je na podlagi zastavljenega vprašanja naročnika pravilno dopolnil ponudbo z izjavo, v kateri je pojasnil, da je pri vpisovanju števila ponujenih kosov 4TB SATA diskov v okviru kopiranja vrstic prišlo do napake v zapisu. Zaključuje, da je naročnik v danem primeru pravilno, v skladu z določili ZJN-2, odločil o izbiri najugodnejše ponudbe.

Izjasnitvene navedbe izbranega ponudnika je pri odločanju upošteval tudi naročnik, ki je zahtevek za revizijo z dokumentom »Odločitev, št. 4300-6/2011/402 z dne 23.12.2015«, zavrnil kot neutemeljen. Po prepričanju naročnika ni podana aktivna legitimacija vlagatelja, saj ni izkazano, da mu je ali bi mu lahko z domnevnimi kršitvami naročnika nastala škoda. Ne gre namreč prezreti, da je bila vlagateljeva ponudba glede na merilo uvrščena šele na tretje mesto, vlagatelj pa z zahtevkom za revizijo ne izpodbija ocene o popolnosti drugouvrščene ponudbe. V kolikor bi torej vlagatelj v postopku pravnega varstva uspel, bi bilo javno naročilo dodeljeno drugouvrščenemu ponudniku, zato ni izkazana verjetna možnost, da bi bila v obravnavanem postopku javnega naročanja vlagateljeva ponudba izbrana kot najugodnejša. Kljub dvomu v obstoj vlagateljeve aktivne legitimacije naročnik v nadaljevanju meritorno obravnava revizijske navedbe. Zatrjuje, da vlagatelju ni bil omogočen vpogled v dokument »Ponujena arhitektura proizvajalca HP« (le-ta predstavlja poslovno skrivnost), kakor tudi ne v dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika z dne 14.4.2015, saj se s podatki, predstavljenimi v omenjenih dokumentih, podajata tehnična rešitev in izvedba, ki sta rezultat kreativne rešitve poslovnega partnerja. Dalje naročnik navaja, da je pri pregledu in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da ponudba v celoti izpolnjuje tehnične in vsebinske zahteve razpisne dokumentacije, čeravno je bilo potrebno pojasniti ponudbeni del, ki se nanaša na rešitev izpolnjevanja zahtevanega pogoja funkcionalnosti programske in strojne opreme ter zagotovitev zadostnega arhivskega prostora ob upoštevanju možnosti kasnejšega porasta števila podatkov. Izbrani ponudnik je zato v okviru dopustnih pojasnil in dopolnitev ponudbe navedel, da je pri vpisu števila ponujenih kosov 4TB SATA diskov prišlo do administrativne napake oziroma do očitne pomote ter zagotovil, da je v ponudbeni ceni zajetih zahtevanih 16 (in ne 12) kosov diskov. Po prepričanju naročnika izbrani ponudnik s pojasnilom ni v ničemer (niti vsebinsko niti cenovno) spremenil svoje ponudbe, marveč je zgolj uskladil omenjeni z drugimi deli ponudbe. Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva.

Vlagatelj je dne 4.1.2016 Državni revizijski komisiji posredoval vlogo »Opredelitev do navedb naročnika«, datirano z dnem 31.12.2015. Zatrjuje, da je naročnikova navedba o neizkazanosti (možnosti) nastanka škode in posledičnem dvomu v obstoj aktivne legitimacije vlagatelja neutemeljena. Po mnenju vlagatelja bi moral naročnik v primeru uspeha zahtevka za revizijo in dokazane nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika slednjo izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila in ponovno izvesti točkovanje popolnih ponudb, na podlagi katerega bi se ponudba vlagatelja po njegovih izračunih, predstavljenih v vlogi, izkazala za najugodnejšo. S tem je po oceni vlagatelja izkazan nastanek škode, ki mu je oziroma bi mu lahko nastala zaradi naročnikovih kršitev, saj bi kot popolna in (glede na merilo) najugodnejša morala biti izbrana prav njegova ponudba. V nadaljevanju vlagatelj vztraja pri dosedanjih navedbah ter dokaznih predlogih.

Pred meritorno obravnavo kršitev, ki jih vlagatelj očita naročniku, je Državna revizijska komisija v skladu z 31. členom ZPVPJN po uradni dolžnosti opravila predhodni preizkus zahtevka za revizijo in ugotovila, da so procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o zahtevi za pravno varstvo izpolnjene. Ker je naročnik v okviru obrazložitve odločitve, sprejete v predrevizijskem postopku, izrazil dvom v obstoj aktivne legitimacije vlagatelja, Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje razloge, na podlagi katerih zaključuje, da je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo.

Aktivna legitimacija je procesna predpostavka, ki jo (naročnik in) Državna revizijska komisija presoja(ta) po uradni dolžnosti pred vsebinsko obravnavo kršitev, zatrjevanih v zahtevku za revizijo. Aktivna legitimacija se prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes (med drugim) za dodelitev javnega naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda, kot tudi zagovorniku javnega interesa (prvi odstavek 14. člena ZPVPJN). Vlagatelj v skladu z določbo 6. člena ZPVPJN ni zagovornik javnega interesa, zato morata biti v njegovem primeru za priznanje aktivne legitimacije kumulativno podana dva elementa: 1. obstoj vlagateljevega interesa za dodelitev javnega naročila in 2. nastanek ali možnost nastanka škode vlagatelju zaradi očitane kršitve naročnika, ki mora biti povezana z zatrjevano kršitvijo in se ugotavlja v vsakem postopku pravnega varstva posebej, upoštevaje pri tem okoliščine konkretnega primera (predmet naročila, vrsto postopka, očitke, ki so predmet obravnave na podlagi zahteve za pravno varstvo, ipd.).

V obravnavani zadevi ni sporno, da je vlagatelj oddal pravočasno ponudbo in s tem izkazal interes za dodelitev javnega naročila. Naročnik pa dvomi, da je oziroma bi lahko vlagatelju zaradi zatrjevanih kršitev nastala škoda.

Presoja (možnosti) nastanka škode je vselej opredeljena s pravili postopka, ki ga naročnik v posameznem primeru izvaja z namenom oddaje javnega naročila, zato so za odločanje o (možnosti) nastanka škode v dani zadevi ključna določila Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ki urejajo konkurenčni dialog. V tretjem odstavku 41. člena ZJN-2 je določeno, da naročnik v konkurenčnem dialogu odda javno naročilo potem, ko preveri, ali so predložene ponudbe popolne, ter nato popolne ponudbe razvrsti glede na merila. Iz navedenega izhaja, da se v konkurenčnem dialogu v postopek razvrščanja ponudb po merilih uvrstijo le ponudbe, ki jih naročnik predhodno oceni kot popolne. V kolikor bi vlagatelj z zahtevkom za revizijo, s katerim izpodbija naročnikovo odločitev o oddaji naročila in v tej zvezi tudi oceno o popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, uspel, bi se postopek oddaje javnega naročila vrnil v fazo pregledovanja in ocenjevanja ponudb. Naročnik bi moral ponudbe (ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije) ponovno pregledati ter jih oceniti in v primeru, da bi ponudbo izbranega ponudnika označil za nepopolno, slednjo izločiti in nato na novo razvrstiti ponudbe glede na merila.

Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik kot merilo za izbiro najugodnejše ponudbe v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila v skladu s prvim odstavkom 48. člena ZJN-2 določil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, v katero je vključil sledeča merila: C1 = končna cena ponudbe posameznega ponudnika (le-ta predstavlja 50 % ekonomsko najugodnejše ponudbe), C2 = cena vzdrževanja sistema in opreme za dobo 5 let (predstavlja 40 % ekonomsko najugodnejše ponudbe) in C3 = doba garancije za 3, 4 ali 5 let (3 leta = 0 %, 4 leta = 5 %, 5 let = 10 % ekonomsko najugodnejše ponudbe).

Končna ponudbena cena (C1), na podlagi katere lahko posamezna ponudba prejme največ 50 točk, se izračuna po formuli C1 = (Cmin1/Cpon1) x 50, pri čemer Cmin1 predstavlja najnižjo ponudbeno ceno, Cpon1 pa ponudnikovo ceno. Cena vzdrževanja sistema in opreme za dobo 5 let (C2), v okviru katere lahko ponudba doseže največ 40 točk, se izračuna na podlagi formule C2 = (Cmin2/Cpon2) x 40, pri čemer Cmin2 predstavlja najnižjo ponujeno ceno vzdrževanja, Cpon2 pa ponudnikovo ceno vzdrževanja. Najmanjši delež v okviru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe predstavlja doba garancije (C3), za katero lahko ponudnik prejme največ 10 točk.

Državna revizijska komisija na podlagi predstavljene strukture meril ugotavlja, da je naročnik z določitvijo le-teh opredelil način relativnega vrednotenja ponudb, pri katerem je razvrstitev posamezne v okviru popolnih ponudb odvisna ne le od ponudbe same, temveč tudi od preostalih, v fazo vrednotenja vključenih ponudb. V primeru ugoditve zahtevku za revizijo in morebitne posledične izločitve ponudbe izbranega ponudnika bi se pri ponovnem razvrščanju ponudb glede na omenjeno merilo, v skladu s tretjim odstavkom 41. člena ZJN-2, upoštevali zgolj ponudbi preostalih dveh ponudnikov. Naročnik bi moral točkovanje ponudb izvesti na novo (izračun pokaže, da bi ponudba vlagatelja v tem primeru prejela 87,50 točk, ponudba poprej drugouvrščenega ponudnika pa 61,81 točk), s čimer bi se vlagatelju odprla možnost za dodelitev naročila.

Državna revizijska komisija zato zaključuje, da bi vlagatelju zaradi zatrjevane kršitve naročnika, tj. dodelitve naročila izbranemu ponudniku na podlagi nepopolne ponudbe, lahko nastala škoda, s čimer je poleg prvega ugotovljeno tudi izpolnjevanje drugega elementa za priznanje obstoja aktivne legitimacije vlagatelja. Ker zahtevek za revizijo vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN in je vlagatelj tudi takso za predrevizijski ter revizijski postopek plačal v ustrezni višini (tj. v višini 7.320,12 EUR, kar predstavlja dva odstotka od ponudbene cene izbranega ponudnika v znesku 366.006,04 EUR z DDV in je potemtakem skladno z določilom drugega odstavka 71. člena ZPVPJN), so procesne predpostavke za meritorno obravnavo zahtevka za revizijo v skladu z 31. členom ZPVPJN izpolnjene.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. členom in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Vlagatelj uvodoma navaja, da mu naročnik v okviru vpogleda v dokumentacijo javnega naročila, ki je potekal dne 7.12.2015, ni dovolil vpogledati v del ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, tj. v dokument »Ponujena arhitektura sistema proizvajalca HP«, kakor tudi ne v odgovora št. 1 in 2, ki ju je izbrani ponudnik navedel v dopolnitvi ponudbe z dne 14.4.2015.

Vprašanje vpogleda v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila (in v tem okviru v ponudbo izbranega ponudnika) gre presojati z vidika 8. in 22. člena ZJN-2. V skladu z 8. členom ZJN-2 mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (načelo transparentnosti javnega naročanja). Transparentnost postopka oddaje javnega naročila se med drugim uresničuje skozi določbe 22. člena ZJN-2, ki v sedmem odstavku določa, da mora naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek 22. člena ZJN-2 predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke. V prvem odstavku 22. člena ZJN-2 je nadalje določeno, da mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali za poslovno skrivnost. Ne glede na citirano zakonsko določbo količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril, v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZJN-2 vselej predstavljajo javne podatke.

Iz navedenega izhaja, da naročnik konkurenčnim ponudnikom (med drugim) ne sme dovoliti vpogleda v tiste dele ponudbene dokumentacije, ki jih ponudnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, določi kot poslovno skrivnost, v kolikor ob tem presodi, da ne gre za podatke, ki so na podlagi zakona javni in zato ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti.

Temeljni pravni akt, ki ureja institut poslovne skrivnosti, je Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1). Ta v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (t. i. subjektivna poslovna skrivnost), ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t. i. objektivna poslovna skrivnost), pri čemer za poslovno skrivnost ni mogoče opredeliti podatkov, ki so po zakonu javni, ali podatkov o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Naročnik mora podatke, določene za subjektivno poslovna skrivnost, presojati ob upoštevanju povzetih določb ZJN-2 ter ZGD-1 in v kolikor oceni, da je ponudnik pri opredelitvi poslovne skrivnosti upošteval relevantna zakonska določila, je na ustrezen sklep ponudnika vezan.

Državna revizijska komisija se je z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika prepričala, da je le-ta skupaj s ponudbo v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila predložil »Sklep o zaupnosti podatkov« z dne 18.3.2015 (v nadaljevanju: Sklep), s katerim je v skladu z 39. členom ZGD-1 kot (subjektivno) poslovno skrivnost določil vse podatke, navedene v ponudbi, razen cene na enoto, količine iz specifikacije, vrednosti posamezne postavke in skupne vrednosti ponudbe, na kar je naročnika (skladno z določilom Sklepa) opozoril s predloženo »Izjavo o zaupnosti« z dne 18.3.2015.

Med strankama revizijskega postopka ni sporno, poleg tega tudi iz Zapisnika o vpogledu v dokumentacijo javnega naročila, št. 4300-6/2011-390 z dne 7.12.2015, izhaja, da naročnik vlagatelju ni omogočil vpogleda v dokument »Ponujena arhitektura sistema proizvajalca HP« in v odgovora št. 1 ter 2 v dopolnitvi ponudbe izbranega ponudnika z dne 14.4.2015. Državna revizijska komisija je na podlagi vpogleda v omenjeni listini ugotovila, da dokument »Ponujena arhitektura sistema proizvajalca HP« predstavlja tehnične specifikacije predmeta naročila in poleg ostalih zajema podatke, ki se nanašajo na kvantiteto ponujenih elementov v okviru predmeta naročila in ki torej predstavljajo količine iz specifikacije. Mednje sodi tudi podatek o minimalni količini 4TB SATA diskov, primernih za vgradnjo v NAS sisteme in obratovanje 24 x 7 x 365 (ali boljših), ki jih je naročnik zahteval v točki »Diskovni sistem«, vključeni v poglavje »DISKOVNI SISTEM ZA VARNOSTNO KOPIRANJE PODATKOV«, ki je v razpisni dokumentaciji zajeta pod postavko »STREŽNIŠKA OPREMA IN DISKOVNA POLJA SBNM«. Omenjeni podatek je kot količina iz specifikacije v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZJN-2 javen že na podlagi zakona, kar je pri sprejemu »Sklepa o zaupnosti podatkov« z dne 18.3.2015 upošteval tudi izbrani ponudnik, saj je količine iz specifikacije izrecno izvzel iz obsega podatkov, ki jih je določil kot poslovno skrivnost. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da naročnik za zakritje podatkov o količinah posameznih elementov, navedenih v dokumentu »Ponujena arhitektura proizvajalca HP«, med njimi podatkov o količinah ponujenih 4TB SATA diskov, ni imel pravne podlage.

Vendar se je vlagatelj s količino omenjenih diskov, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, kljub temu seznanil. Vlagatelj je namreč po lastni navedbi, katere resničnost nenazadnje izhaja tudi iz vsebine Zapisnika o vpogledu v dokumentacijo javnega naročila z dne 7.12.2015, vpogledal v elektronsko sporočilo naročnika »Javno naročilo »Digitalizacija diagnostike v RS« št. JN9556/2013 – DOPOLNITEV VAŠE PONUDBE ZA SKLOP 7« z dne 10.4.2015. Iz slednjega je po zatrjevanju vlagatelja razbrati, da izbrani ponudnik ni ponudil zadostne količine diskov in je zato njegova ponudba neprimerna. Prav ocena ponudbe izbranega ponudnika kot primerne in s tem popolne navzlic nezadostni količini ponujenih 4TB SATA diskov ter posledična dodelitev naročila izbranemu ponudniku je poglavitna kršitev postopka oddaje javnega naročila, ki jo vlagatelj v zahtevku za revizijo substancirano očita naročniku. Zatrjevano kršitev vlagatelj utemeljuje z navedbami o dejstvih, s katerimi se je seznanil pri vpogledu v dokumentacijo javnega naročila in za ugotovitev resničnosti katerih predlaga ustrezne dokaze ter niti ne zatrjuje, da dejstev in dokazov ne more navesti ali predlagati, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo. Slednjo je namreč potrebno obravnavati zlasti z vidika možnosti uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva, za uresničitev katerega pa je bil vlagatelj seznanjen z vsemi relevantnimi podatki in drugega tudi ni zatrjeval, posledično pa tudi ni zahteval, naj mu Državna revizijska komisija na podlagi ugotovljene kršitve pravice do vpogleda dovoli vpogledati v dokumentacijo ter ustrezno dopolniti ali spremeniti zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da naročnikovo ravnanje na vpogledu, ko vlagatelju ni bilo omogočeno vpogledati v količine iz tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila, ni vplivalo na vlagateljevo pravico do uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva, kar je navsezadnje razbrati iz vsebine navedb ter dokaznih predlogov v zahtevku za revizijo.

Ker je Državna revizijska komisija presodila, da vlagatelju pravica do uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva ni bila onemogočena in ne omejena, je v nadaljevanju obravnavala osrednji spor med strankama revizijskega postopka, ki se nanaša na vprašanje, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je konkretno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, saj naj bi bila po zatrjevanju vlagatelja ponudba izbranega ponudnika neprimerna in s tem nepopolna.

Neprimerna ponudba je v skladu z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolnjuje vseh naročnikovih zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji. Neprimerna ponudba skladno s 16. točko drugega odstavka 2. člena ZJN-2 ni popolna, zato jo mora naročnik na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 po opravljenem pregledu in dopolnitvi oziroma spremembi ponudb izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. V kolikor torej ponudnik ne ponudi predmeta z lastnostmi, ki jih naročnik zahteva v razpisni dokumentaciji, njegove ponudbe ni mogoče označiti kot primerne in posledično ne kot popolne, zato jo mora naročnik izločiti iz nadaljnjega postopka javnega naročanja.

Predmet javnega naročila se opredeli s tehničnimi specifikacijami. Tehnične zahteve oziroma specifikacije predstavljajo nabor značilnosti predmeta naročila, ki ga glede na pričakovani namen naročila v skladu s 37. členom ZJN-2 določi naročnik ter s tem opiše predmet javnega naročila.

Iz dokumenta »ODGOVORI NA POJASNILA (5)« z dne 10.3.2015, ki ga je naročnik istega dne po elektronski poti posredoval kandidatom, udeleženim v postopku konkurenčnega dialoga, izhaja, da je bilo v okviru tehničnih specifikacij za »STREŽNIŠKO OPREMO IN DISKOVNA POLJA SBNM« v sklopu 7, pod poglavjem »DISKOVNI SISTEM ZA VARNOSTNO KOPIRANJE PODATKOV«, v točki »Diskovni sistem« določeno, da mora slednji (med drugim) vključevati »Vgrajene diske: Vsaj 16 kosov 4TB SATA diskov, primernih za vgradnjo v NAS sisteme in obratovanje 24 x 7 x 365 (ali boljši)«.

Državna revizijska komisija se je z vpogledom v dokument »Ponujena arhitektura proizvajalca HP« prepričala, da je vlagatelj v sklopu 7 pod razdelkom »Diskovno polje QNAP« namesto diskovnega sistema z najmanj 16 kosi 4 TB SATA diskov ponudil takšnega z zgolj 12 kosi NAS HDD 4TB, 8.89 cm (3.5''), 5900 rpm, SATA III diskov, kar med strankama revizijskega postopka sicer ni sporno.

Državna revizijska komisija je na podlagi navedenega ugotovila, da ponudba izbranega ponudnika za diskovni sistem ne izpolnjuje vseh tehničnih zahtev, ki jih je za predmet naročila določil naročnik, zato v skladu z 20. ter 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ni primerna in ne popolna. Državna revizijska komisija posledično zaključuje, da je naročnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, ko ponudbe izbranega ponudnika ni izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila, temveč jo je označil za popolno in jo izbral kot najugodnejšo.

Obravnavana nepravilnost v ponudbi se namreč nanaša na zahtevane tehnične lastnosti predmeta naročila, ki je ni moč opredeliti kot formalne pomanjkljivosti v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in zato ne odpraviti v okviru dopustnih dopolnitev in sprememb ponudbe v skladu z 78. členom ZJN-2. Državna revizijska komisija pritrjuje vlagateljevi navedbi, da skladno z določilom omenjenega člena ni dopustno dopolnjevati ali spreminjati ponudb v delih, ki se nanašajo na ceno na enoto, vrednosti postavk, skupne vrednosti ponudb ter ponudb v okviru meril, poleg tega pa ni dovoljeno dopolnjevati ali spreminjati ponudb niti v delih, ki se vežejo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega z novim predmetom naročanja. Ko je torej izbrani ponudnik na podlagi elektronskega sporočila naročnika z dne 10.4.2015, naslovljenega z »Javno naročilo »Digitalizacija diagnostike v RS« št. JN9556/2013 – DOPOLNITEV VAŠE PONUDBE ZA SKLOP 7«, naročniku zagotovil, da kljub drugačnemu in povsem jasnemu zapisu v ponudbi namesto diskovnega sistema z vključenimi 12 kosi ponuja takšnega z vsaj 16 kosi 4TB SATA diskov, je s tem nedopustno spremenil ponudbo v delu tehničnih specifikacij v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročila. Četudi se ponujeni predmet naročila na podlagi odgovora izbranega ponudnika ni spremenil glede tehničnih lastnosti ponujenih 4TB SATA diskov, pa sprememba ponujenega števila omenjenih diskov, ki jo je naročnik prav tako vključil v okvir minimalnih tehničnih zahtev, s katerimi je opredelil predmet naročila, vsekakor pomeni spremembo slednjega.

V tem pogledu ni mogoče slediti navedbi izbranega ponudnika, s katero skuša slednji spremembo tehničnega dela ponudbe pojasniti s sklicevanjem na administrativno ali tipkarsko napako oziroma na očitno pomoto. Kot pravilno izpostavlja vlagatelj, je Državna revizijska komisija že večkrat zavzela stališče, da je ponudnik tisti, ki mora nositi morebitne posledice nezadostne skrbnosti pri pripravi ponudbe, saj predstavljata natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z naročnikovimi zahtevami temeljni interes in obenem dolžnost vsakega ponudnika. Posebno skrbnost terja od ponudnikov prav priprava dela ponudbene dokumentacije, ki se nanaša na predmet ponudbe. Predstavitev predmeta ponudbe namreč predstavlja osrednji in posledično tisti del ponudbene vsebine, v katerega z dopolnitvami ali spremembami tehničnih specifikacij v smislu zamenjave prvotno ponujenega z novim predmetom javnega naročila ni dopustno posegati.

Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila za sklop 7 – Novo mesto, št. 4300-6/2011-377 z dne 20.11.2015«.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek javnega naročanja pri naročniku vrne v fazo pregledovanja in ocenjevanja ponudb. Naročnik mora zato v nadaljevanju postopka sprejeti eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upoštevati ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, kot potrebne priznava priglašene stroške takse v višini 7.320,12 EUR, ki jih je naročnik dolžan vlagatelju, v skladu z drugim in tretjim odstavkom 313. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, povrniti v 15 dneh od vročitve tega sklepa.

Vlagatelj je priglasil tudi povrnitev stroškov za pripravo zahtevka za revizijo po zunanjem izvajalcu v višini 900,00 EUR, ki pa mu jih Državna revizijska komisija ni mogla priznati.

Povračila stroškov za pripravo zahtevka za revizijo po zunanjem izvajalcu ZPVPJN ne ureja, ZPP, katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, pa v 151. členu določa, da pravdni stroški obsegajo (tudi) nagrado za delo (odvetnika in) drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade. To pomeni, da mora upravičenje do nagrade drugih oseb, ki niso odvetniki, izhajati iz zakona. Ker v veljavnih predpisih ni najti podlage za priznanje nagrade subjektu, ki je vlagatelju nudil pravno svetovanje in ki ni odvetnik, omenjenih stroškov vlagatelju ni mogoče priznati (prim. zadeve, št. 018-235/2014, 018-280/2014 in 018-043/2015).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 27.1.2016

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- LANCom, d.o.o., Tržaška cesta 63, 2000 Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana,
- Meditrade, d.o.o., Središka ulica 21, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran