018-272/2015 Plinovodi d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata ter mag. Mateje Škabar in mag. Gregorja Šebenika kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava cenilnih mnenj za obstoječe in predvidene plinovode na področju RS s strani sodno zapriseženih cenilcev, za obdobje štirih let«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe GRAD INŽENIRING gradbeni inženiring, gradbene storitve, zastopanje, sodno cenilstvo ter zunanja trgovina, d.o.o., Celovška cesta 69 c, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Avrelija Barle, Slovenska 55A, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11b, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.1.2016

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povračilo stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 10.9.2015 na Portalu javnih naročil pod številko objave NMV5721/2015 objavil obvestilo o javnem naročilu »Izdelava cenilnih mnenj za obstoječe in predvidene plinovode na področju RS s strani sodno zapriseženih cenilcev, za obdobje štirih let«, ki ga je razdelil na štiri sklope in ga oddajal po postopku oddaje naročila male vrednosti. Na podlagi Obvestila o izločitvi ponudbe, št. OJN-718-MV z dne 25.11.2015, je naročnik ponudbo vlagatelja v sklopu 3 (Izdelava cenilnih zapisnikov za stavbna zemljišča in objekte) kot nepopolno izločil iz postopka oddaje javnega naročila in slednjega v vseh sklopih z Obvestilom o izbiri, št. OJN-714-MV, oddal družbi GIPS d.o.o., Podsmreka 3K, 1356 Dobrova (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper omenjeno odločitev o oddaji naročila v sklopu 3 vložil zahtevek za revizijo z dne 3.12.2015. V njem navaja, da je ponudbo podal v skladu z razpisno dokumentacijo in je v tabeli pod postavko »cena/EM v EUR brez DDV« za izdelavo posameznega cenilnega zapisnika (cena za ocenitev enega zemljišča) navedel: »zemljišča 59 EUR, objekt 300 EUR«. Po zatrjevanju vlagatelja je naročnik v razpisni dokumentaciji opredelil zemljišče kot eno nepremičnino oziroma eno parcelo. Vlagateljeva ponudba je zato vsebovala ceno na enoto mere v višini 59 EUR za opravo storitve cenitve ene zemljiške parcele, ne glede na to, ali na njej stoji objekt ali ne. Poleg ponudbe za izvedbo razpisane storitve v sklopu 3 je vlagatelj dodatno ponudil še cenitev enega objekta po ceni na enoto 300 EUR, v kolikor bi prišlo do v razpisu nepredvidene situacije, ko bi bilo potrebno ceniti zgolj objekt (brez zemljišča). Vlagatelj torej ni oddal variantne, temveč dodatno ponudbo. V delu ponudbe, v katerem je navedel ceno za cenitev objekta, je zgolj navedel izven javnega razpisa ponujeno informativno vrednost storitve. Po zatrjevanju vlagatelja je njegova ponudba popolna, v kolikor pa jo je naročnik (sicer nepravilno) ocenil kot nepopolno, je šlo kvečjemu za formalno nepopolnost, ki bi jo vlagatelj na naročnikov poziv lahko odpravil, poleg tega bi naročnik od vlagatelja lahko zahteval dodatna pojasnila. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi, razveljavi Obvestilo o izločitvi ponudbe z dne 25.11.2015 ter naročniku naloži, da ponudbo vlagatelja uvrsti v postopek oddaje javnega naročila. Poleg tega vlagatelj uveljavlja povračilo stroškov postopka pravnega varstva.

V skladu z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN se je izbrani ponudnik v vlogi z dne 11.12.2015 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo in jih kot neutemeljene zavrnil. Navaja, da je bila razpisna dokumentacija jasna in so jo razumeli vsi ostali ponudniki, razen vlagatelja. Naročnik je pravilno ugotovil, da je vlagatelj z navedbo dveh različnih cen za eno samo ponudbeno postavko povzročil neprimerljivost ponudb in s tem oddal t.i. »prepovedano variantno ponudbo«, ki je ni mogoče šteti za formalno nepopolno. Na podlagi navedenega izbrani ponudnik predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo.

Izjasnitvene navedbe izbranega ponudnika je pri odločanju upošteval tudi naročnik, ki je zahtevek za revizijo s sklepom, št. P/JNMV/27/2015/PD-PP z dne 14.12.2015, zavrnil kot neutemeljen. Po prepričanju naročnika ni podana aktivna legitimacija vlagatelja, poleg tega je bil zahtevku za revizijo priložen zgolj v izvedbo poslan nalog in ne potrdilo o plačilu takse. Kljub temu je naročnik o zahtevku za revizijo odločil meritorno, pri čemer je ugotovil, da ocenjevanje nepremičnin, med katere sodi tudi ocenjevanje stanovanjskih in nestanovanjskih zgradb in zemljišč za tuj račun, predstavlja storitve s Seznama storitev B. V primeru omenjenih storitev je pravno varstvo ponudnikov zagotovljeno le v okviru drugega odstavka 25. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS), zato je zahtevek za revizijo po presoji naročnika neutemeljen že iz tega razloga. Slednji bi bil neutemeljen tudi, če se v konkretnem primeru ne bi oddajale storitve s Seznama storitev B, saj je vlagatelj oddal nedopustno variantno ponudbo, ki ni obremenjena zgolj s formalnimi pomanjkljivostmi, temveč je nepopolna. Na podlagi navedenega je naročnik zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva.

Vlagatelj je dne 18.12.2015 Državni revizijski komisiji posredoval vlogo »Odgovor na naročnikove navedbe iz sklepa z dne 14.12.2015« s priloženo fotokopijo izpiska bremenitev na njegovem transakcijskem računu. Zatrjuje, da je v zahtevku za revizijo izkazal obstoj procesnih predpostavk, v nadaljevanju pa vztraja pri dosedanjih navedbah ter dokaznih predlogih.

Pred meritorno obravnavo konkretne zadeve je Državna revizijska komisija v skladu z 31. členom ZPVPJN po uradni dolžnosti opravila predhodni preizkus zahtevka za revizijo in ugotovila, da so procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o zahtevku za revizijo izpolnjene. Ker je naročnik v odločitvi, ki jo je sprejel v postopku pravnega varstva, izrazil dvom v obstoj aktivne legitimacije vlagatelja, Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje razloge, na podlagi katerih zaključuje, da je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo.

Aktivna legitimacija je procesna predpostavka, ki jo (naročnik in) Državna revizijska komisija presoja(ta) po uradni dolžnosti pred meritorno obravnavo zatrjevanih kršitev. Aktivna legitimacija se prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes (med drugim) za dodelitev javnega naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda (prva alineja prvega odstavka 14. člena ZPVPJN), ter zagovorniku javnega interesa (druga alineja prvega odstavka 14. člena ZPVPJN). Vlagatelj v skladu z določbo 6. člena ZPVPJN ni zagovornik javnega interesa, zato morata biti v njegovem primeru za priznanje aktivne legitimacije kumulativno podana dva elementa: 1. obstoj vlagateljevega interesa za dodelitev javnega naročila in 2. nastanek ali možnost nastanka škode vlagatelju zaradi očitane kršitve naročnika. Nastanek oziroma možnost nastanka škode mora biti povezana z zatrjevano kršitvijo in se ugotavlja v vsakem postopku pravnega varstva posebej, upoštevaje pri tem okoliščine konkretnega primera (na primer predmet naročila, vrsto postopka, konkretne očitke, ki so na podlagi zahteve za pravno varstvo predmet obravnave, ipd.).

V obravnavani zadevi ni sporno, da je vlagatelj oddal pravočasno ponudbo in s tem izkazal interes za dodelitev javnega naročila. Naročnik pa izraža dvom v nastanek oziroma v možnost nastanka škode in s tem v obstoj aktivne legitimacije vlagatelja.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v dokumentacijo javnega naročila ugotavlja, da je naročnik po izvedbi pogajanj, na katera vlagatelj ni bil povabljen, slednjemu posredoval Obvestilo o izločitvi ponudbe, OJN-718-MW z dne 25.11.2015. Z omenjenim dokumentom je naročnik vlagatelja obvestil, da je njegova ponudba izločena iz nadaljnje obravnave pri oddaji naročila za sklop 3, saj predstavlja nedopustno variantno in s tem v konkretnem primeru nepopolno ponudbo. Dalje je naročnik navedel, da lahko vlagatelj zoper odločitev o izločitvi ponudbe v sklopu 3 uveljavlja pravno varstvo. Glede na okoliščine obravnavanega postopka oddaje javnega naročila, v okviru katerega vlagatelj ni bil seznanjen s tem, ali se je le-ta zaključil z oddajo naročila ali ne in komu je bilo v primeru oddaje javnega naročila slednje dodeljeno, temveč je bil obveščen le o naročnikovi odločitvi o izločitvi njegove ponudbe v sklopu 3, vlagatelju v zvezi z izkazom obstoja možnosti nastanka škode ni mogoče naložiti drugega bremena, kot zgolj izpodbijanje naročnikove odločitve o izločitvi njegove ponudbe kot nepopolne. V kolikor bi se namreč vlagateljev zahtevek za revizijo izkazal za utemeljenega in bi bilo v postopku pravnega varstva ugotovljeno, da je naročnik ravnal v nasprotju z določili ZJNVETPS, ko je vlagateljevo ponudbo ocenil kot nepopolno, bi se postopek oddaje javnega naročila vrnil v fazo pregledovanja in ocenjevanja ponudb pred izvedbo pogajanj, s čimer bi se vlagatelju odprla možnost za udeležbo na pogajanjih in dosego najnižje cene ponudbe (tj. edinega merila za izbiro najugodnejše ponudbe) ter s tem za dodelitev naročila. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo izkazal, da bi mu lahko zaradi ravnanja naročnika, ki ga navaja kot kršitev, nastala škoda, s čimer je poleg prvega ugotovljeno tudi izpolnjevanje drugega elementa za priznanje obstoja aktivne legitimacije vlagatelja. Ker zahtevek za revizijo vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN in je vlagatelj v skladu s pravnim poukom naročnika plačal tudi takso za predrevizijski in revizijski postopek (kot izhaja iz fotokopije izpiska bremenitev na bančnem računu vlagatelja, je bila taksa v znesku 976,00 EUR na podlagi plačilnega naloga, priloženega v fotokopiji, poravnana dne 3.12.2015), so procesne predpostavke za meritorno obravnavo zahtevka za revizijo skladno z 31. členom ZPVPJN izpolnjene.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. členom in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Naročnik uvodoma navaja, da storitev ocenjevanja nepremičnin, ki obsega tudi storitev ocenjevanja stanovanjskih in nestanovanjskih zgradb in zemljišč za tuj račun, sodi med storitve s Seznama storitev B. Naročnik nadalje meni, da se kršitve, ki mu jih v zahtevku za revizijo očita vlagatelj, ne nanašajo na določbe, ki jih mora naročnik v skladu s 25. členom ZJNVETPS uporabiti v postopku oddaje konkretnega javnega naročila, zato je zahtevek za revizijo neutemeljen že na podlagi tega razloga.

ZJNVETPS v 25. členu določa, da se javna naročila, katerih predmet so storitve s Seznama storitev A, oddajo v skladu s tem zakonom. Javna naročila, katerih predmet so storitve s Seznama storitev B kot priloge uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev B), pa se oddajo v skladu z določbami ZJNVETPS, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije. Naročnik mora pri naročanju storitev s Seznama storitev B spoštovati pravila zakona za objavo obvestil o oddaji naročila. V primeru odstopanja med nomenklaturama CPV in CPC se uporablja nomenklatura CPC. V tretjem odstavku 25. člena ZJNVETPS je nadalje določeno, da se javna naročila, katerih predmet so storitve s Seznama storitev A in s Seznama storitev B, oddajo v skladu z ZJNVETPS, če je vrednost storitev s Seznama storitev A večja od vrednosti storitev s Seznama storitev B. V drugih primerih se naročila oddajo v skladu z določbami zakona, ki določajo tehnične specifikacije in pravila za objavo obvestil o oddaji naročila.

Kot izhaja iz Obvestila o naročilu male vrednosti, dne 10.9.2015 pod številko NMV5721/2015 objavljenega na Portalu javnih naročil, je naročnik skladno z Enotnim besednjakom javnih naročil predmet konkretnega javnega naročila označil z referenčnima številkama CPV 71319000 (izvedenske storitve) in 79100000 (pravne storitve), čemur vlagatelj ni nasprotoval. Iz Priloge 17 – Seznam storitev A in B Uredbe o seznamih naročnikov, področni zakonodaji skupnosti, seznamih gradenj in storitev, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba) in iz Uredbe Komisije (ES) številka 213/2008 z dne 28. 11. 2007 o spremembi Uredbe (ES) številka 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) in direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o postopkih javnega naročanja, kar zadeva revizijo CPV (Uradni list EU, št. L 74/2008 z dne 15. 3. 2008), izhaja, da so storitve pod referenčno številko CPV 71319000 (izvedenske storitve) uvrščene v kategorijo storitev št. 12 (v tej kategoriji se nahajajo referenčne št. CPV od 71000000-8 do 71900000-7 (razen 71550000-8) in 79994000-8) s Seznama storitev A, medtem ko storitve pod referenčno številko CPV 79100000 (pravne storitve) sodijo v kategorijo storitev št. 21 s Seznama storitev B. Nadalje iz razpisne dokumentacije in obvestila o naročilu male vrednosti izhaja, da je naročnik predmet konkretnega javnega naročila opredelil kot izdelavo cenilnih mnenj za obstoječe in predvidene plinovode na področju Republike Slovenije s strani sodno zapriseženih cenilcev za obdobje štirih let, pri čemer se sklop 3 nanaša na izdelavo cenilnih zapisnikov za stavbna zemljišča in objekte (kar v pretežni meri ne sodi med pravne storitve). Ker je glede na opis predmeta javnega naročila ugotoviti, da vsaj nadpolovična vrednost razpisanih storitev sodi med izvedenske storitve, uvrščene na Seznam storitev A, Državna revizijska komisija zaključuje, da se konkretno javno naročilo v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZJNVETPS odda v skladu z omenjenim zakonom in je torej pravno varstvo vlagatelju zagotovljeno tudi za kršitve tistih določb ZJNVETPS, ki jih v zahtevku za revizijo naročniku očita vlagatelj.

Ker Državna revizijska komisija ni mogla pritrditi stališču naročnika, da sodijo storitve, ki so predmet konkretnega javnega naročila, med storitve s Seznama storitev B, je v nadaljevanju obravnavala navedbe o kršitvah, ki naj bi jih naročnik storil v postopku oddaje javnega naročila.

Osrednji spor med vlagateljem in naročnikom se odraža v vprašanju, ali je naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZJNVETPS, ko je ponudbo vlagatelja označil za nepopolno in jo izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji za sklop 3 (Izdelava cenilnih zapisnikov za stavbna zemljišča in objekte) pripravil tabelo, v katero so morali ponudniki vpisati ceno za izdelavo posameznega cenilnega zapisnika (tj. ceno za ocenitev enega zemljišča) v EUR brez DDV. Naročnik je z odgovorom na vprašanje, dne 16.9.2015 ob 11.50 uri objavljenim na Portalu javnih naročil, podrobneje obrazložil, da je s ceno za ocenitev enega zemljišča mišljena »/…/ponudnikova cena, da pripravi komplet eno cenitev za eno zemljišče/…/«, pri čemer pojem »zemljišče« pomeni eno nepremičnino oziroma eno parcelo. Glede na omenjeno določbo razpisne dokumentacije in pojasnilo naročnika pojem zemljišča, cenitev katerega v obliki izdelave cenilnega zapisnika predstavlja predmet konkretnega javnega naročila, predstavlja celotno nepremičnino, tj. zemljiško parcelo z vsemi morebitnimi, na njej stoječimi objekti, kar je na opisani način po lastni navedbi razumel tudi vlagatelj.

Čeprav vlagatelj v zahtevku za revizijo sam navaja, da je bilo v predpripravljeno tabelo potrebno vpisati enotno ceno (v EUR brez DDV) za cenitev enega zemljišča, ki je predstavljala ceno za izdelavo posameznega cenilnega zapisnika za celotno nepremičnino, je vlagatelj v tabelo pod postavko cena/enoto mere brez DDV vpisal: »zemljišča 59 EUR, objekt 300 EUR«. Citirani zapis v ponudbi vlagatelja pa je dvoumen, saj ne omogoča jasnega zaključka, kaj je pravzaprav predmet vlagateljeve ponudbe; na podlagi omenjenega zapisa namreč ni mogoče ugotoviti, ali vlagatelj ponuja izdelavo cenilnega zapisnika posebej za cenitev objekta po ceni 300 EUR in posebej za cenitev zemljišča po ceni 59 EUR, torej za cenitev nepremičnine v celoti (zemljišča in objekta) po ceni 359 EUR, ali morebiti ponuja izdelavo cenilnega zapisnika za ocenitev enega zemljišča, tj. celotne nepremičnine, po ceni 59 EUR, kot zatrjuje sam. Državna revizijska komisija sicer pripominja, da se zdi slednja revizijska navedba nelogična in neživljenjska, saj je malo verjetno, čeravno resda ne povsem nemogoče pričakovati, da bi tržno naravnani ponudnik ponudil cenitev celotne nepremičnine, ki bi zajemala tako cenitev zemljiške parcele kot objekta, po občutno nižji ceni (59 EUR), kot bi jo zahteval zgolj za cenitev objekta brez zemljiške parcele (300 EUR).

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da predmet vlagateljeve ponudbe ob roku za oddajo ponudb ni bil opredeljen in kot tak ni ustrezal zahtevam iz razpisne dokumentacije, ponudba vlagatelja pa je bila posledično neprimerna (21. točka prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS). Naročnik je zato ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo kot nepopolno izločil iz postopka oddaje javnega naročila, ne da bi vlagatelju poprej omogočil pojasnjevanje ali dopolnjevanje oziroma spreminjanje ponudbe v skladu z 82. členom ZJNVETPS, saj bi s tem omogočil vlagatelju, da bi šele po roku za oddajo ponudb določil predmet ponudbe, s čimer bi naročnik kršil načeli enakopravne obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS) in transparentnosti javnega naročanja (14. člen ZJNVETPS). Pri vsem navedenem pa navsezadnje kot temeljnega ne gre prezreti dejstva, da je nastali položaj z neopredeljenim predmetom vlagateljeve ponudbe posledica neizpolnitve dolžnosti skrbnega ravnanja vlagatelja pri pripravi ponudbe, ki ga (kot razumno obveščenega in povprečno skrbnega ponudnika) zavezuje v enaki meri kot preostale ponudnike.

Državna revizijska komisija ni mogla slediti navedbi vlagatelja, da je slednji ponudil izdelavo posameznega cenilnega zapisnika za celotno nepremičnino oziroma za zemljišče ne glede na to, ali se na njem nahaja(jo) objekt(i) ali ne, za ceno 59 EUR, medtem ko naj bi izvedba storitve cenitve objekta po ceni 300 EUR predstavljala zgolj informativno vrednost storitve v okviru dodatne ponudbe in torej le nepomemben zapis. Slednjega iz ponudbe vlagatelja namreč ni razbrati, poleg tega ZJNVETPS pojma dodatne ponudbe ne pozna.

Državna revizijska komisija pripominja, da vlagateljeve ponudbe ni mogoče označiti kot variantne, temveč kot neprimerno ponudbo. ZJNVETPS v 42. členu določa, da morajo variantne ponudbe zadostiti tako minimalnim zahtevam, ki morajo biti v razpisni dokumentaciji vnaprej opredeljene in jih morajo ponudniki upoštevati v variantnih predlogih, kot tudi katerekoli posebne zahteve za njihovo predstavitev. Navedeno pomeni, da naročnik v razpisni dokumentaciji določi prag sprejemljivosti variantnih ponudb, ki lahko odstopajo zgolj na način, da presegajo naročnikove osnovne zahteve. Ker naročnik v razpisni dokumentaciji konkretnega javnega naročila ni določil minimalnih zahtev glede predmeta naročila, od katerih bi bilo mogoče odstopati, marveč je slednjega natančno opisal, je posledično že iz strukture vlagateljeve ponudbe razvidno, da le-ta ne predstavlja variantne ponudbe. Variantna ponudba namreč predvideva različne rešitve, ki v določeni meri načrtno odstopajo od vnaprej predvidenih zahtev razpisne dokumentacije, za kar pa (niti v ZJNVETPS, glede na to, da je merilo za izbiro ekonomsko najugodnejša ponudba, niti) v razpisni dokumentaciji obravnavanega javnega naročila ni podlage, slednje pa tudi ne izhaja iz ponudbe vlagatelja.

S tem, ko je naročnik ponudbo vlagatelja napačno označil kot variantno, je zanjo resda uporabil nepravilno pravno kvalifikacijo, vendar slednja sama po sebi ni in ne more biti odločilna za presojo kršitve, na podlagi katere bi bilo po zatrjevanju vlagatelja potrebno ugoditi zahtevku za revizijo. Četudi je naročnik ponudbo napačno ocenil kot variantno namesto kot neprimerno, je vendarle pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje ter zaključil, da ima ponudba vlagatelja pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti v okviru dopolnjevanja oziroma spreminjanja ponudbe v skladu z 82. členom ZJNVETPS in jo je potrebno kot nepopolno izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila.

Ker Državna revizijska komisija kršitev postopka javnega naročanja, ki jih je zatrjeval vlagatelj, ni ugotovila, je zahtevek za revizijo na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v okviru postopka pravnega varstva zahteval povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, in sicer priglašenih stroškov odvetniških storitev ter plačane takse. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v obravnavani zadevi takso za predrevizijski in revizijski postopek (ki jo je sicer poravnal v skladu s pravnim poukom naročnika) preplačal. V konkretnem primeru je potrebno višino takse določiti v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN, ki določa, da znaša taksa dva odstotka od cene najugodnejše ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500 EUR in ne več kot 25.000 EUR. Ker znaša cena najugodnejše ponudbe v sklopu 3 (z vključenim DDV) 74,73 EUR, kar pomeni, da znesek v višini dveh odstotkov od 74,73 EUR ne doseže minimalne višine takse, znaša le-ta v konkretnem primeru 500 EUR. Ker je vlagatelj plačal takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 976,00 EUR, bo Državna revizijska komisija o vračilu preplačanega dela takse vlagatelju v višini 476,00 EUR odločila v skladu z 72. členom ZPVPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 12.1.2016

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetnica Avrelija Barle, Slovenska 55A, 1000 Ljubljana,
- Plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11b, 1000 Ljubljana,
- GIPS d.o.o., Podsmreka 3K, 1356 Dobrova,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

V vednost:
- finančno-računovodska služba Državne revizijske komisije.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran