018-247/2015 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve
Številka: 018-247/2015-27Datum sprejema: 8. 1. 2016
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje naročila male vrednosti »Dobava video nadzorne opreme« (»SKLOP 1: DOBAVA VIDEO NADZORNE OPREME V SKLADIŠČE KUPCA«) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MARS COMMERCE, d. o. o., Ulica Mirka Vadnova 19, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 8. 1. 2016
odločila:
1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 12. 10. 2015 se zavrne.
2. Vlagatelj je dolžan Državni revizijski komisiji na transakcijski račun Republika Slovenija – Proračun, številka SI56 0110 0630 0109 972, referenca 18 13145-4029011-10212016, povrniti strošek za plačilo strokovnega dela in izdelavo strokovnega mnenja v znesku 486,20 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.
3. Preostanek založenega predujma v znesku 13,80 EUR se naročniku vrne na transakcijski račun številka SI56 0110 0637 0171 232, referenca 99 13145-018-247-2015 (Ministrstvo za notranje zadeve).
Obrazložitev:
Naročnik je dne 17. 7. 2015 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo video nadzorne opreme (v nadaljevanju: naročilo male vrednosti), obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega naročila po postopku oddaje naročila male vrednosti pa je bilo dne 23. 7. 2015 (s številko objave NMV4567/2015) objavljeno na Portalu javnih naročil.
Naročnik je dne 29. 9. 2015 sprejel Sklep o oddaji naročila, številka 430-934/2015/19 (15131-07) (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da se zadevno naročilo male vrednosti v sklopu številka 1 (poimenovanem »[d]obava video nadzorne opreme v skladišče kupca«; v nadaljevanju: sklop številka 1) odda ponudniku »Tenzor d.o.o.«, čigar ponudbo je naročnik v sklopu številka 1 izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 7. 10. 2015, dne 12. 10. 2015 pa je na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo, z dne 12. 10. 2015, skupaj s prilogama (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je
- izbrani ponudnik v ponudbi, predloženi v sklopu številka 1, ponudil digitalno snemalno napravo H. (proizvajalca je na začetno črko okrajšala Državna revizijska komisija), ki ni skladna s pozicijo 1.12 razpisne dokumentacije, ki se glasi »vgrajen požarni zid: možnost nastavitve dovoljenih IP naslovov in mask podomrežij«, saj »ponujena in izbrana digitalna snemalna naprava« tega »ne zagotavlja«;
- naročnik v poziciji 1.20 zahtevo po velikosti posameznega posnetka (vsaj S-VHS kvalitete) podal »v merski enoti kByte – to pa pomeni kompresijo JPEG, ki pa jo ponujena in izbrana digitalna snemalna naprava« H., katero izbrani ponudnik ponuja v ponudbi, predloženi v sklopu številka 1, ne zagotavlja.
Naročnik je dne 21. 10. 2015 prejel »odgovo[r] na zahtevek po reviziji«, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V zadevni vlogi izbrani ponudnik zatrjuje (in dokazuje), da digitalna snemalna naprava H., ki jo naročniku ponuja v ponudbi, predloženi v sklopu številka 1, izpolnjuje obe izpostavljeni zahtevi, ki ju je naročnik določil v tehničnih specifikacijah razpisne dokumentacije (v pozicijah 1.12 in 1.20).
Naročnik je dne 30. 10. 2015 sprejel odločitev, številka 430-934/2015/26 (15131-07), s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
- v zvezi s prvo zatrjevano kršitvijo navaja, da je izbrani ponudnik že v ponudbi »(priloga št. 2) označil, v točki 1.12 z "DA"«, v svojih pojasnilih ponudbe pa je le dodatno (tudi s slikami) »potrdil, da ponujena oprema ima vgrajen požarni zid, ki omogoča nastavitve dovoljenih IP naslovov in mask podomrežij«. Naročnik pri tem še dodaja, da je izbrani ponudnik izpolnjevanje navedene zahteve izkazal tudi z »razširjeno tehnično specifikacijo ponujene opreme« ter »izjavo proizvajalca opreme«, ki sta (obe) sestavni del izjasnitve izbranega ponudnika o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo;
- v zvezi z drugo zatrjevano kršitvijo zatrjuje, da »v razpisni dokumentaciji predmetnega javnega naročila ni opredeljeval, v kakšnem formatu mora ponujena oprema snemati videoposnetke«, digitalna snemalna naprava, ki mu jo izbrani ponudnik ponuja v ponudbi, predloženi v sklopu številka 1, pa »omogoča H.264 način kompresije, ki je naprednejši način kodiranja (kompresije) in je bistveno bolj učinkovit od kodiranja JPEG«.
Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 3. 11. 2015, naročnik pa je z dopisom z dne 4. 11. 2015, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji zadevnega naročila male vrednosti in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje naročila male vrednosti v odločanje Državni revizijski komisiji.
Državna revizijska komisija je s pozivom, številka 018-247/2015-3, naročnika pozvala na dopolnitev oziroma odstop dokumentacije, dodatno (dotlej še neodstopljeno dokumentacijo) pa je v prilogi naročnikovega dopisa z dne 13. 11. 2015 prejela dne 18. 11. 2015.
Državna revizijska komisija je s sklepom, številka 018-247/2015-5, z dne 23. 11. 2015, strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja zaupala strokovnjaku, dr. D. Š. (v nadaljevanju: strokovnjak), vlagatelju in naročniku pa je naložila, da morata v roku petih dni od prejema sklepa založiti predujem za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja.
Državna revizijska komisija je dne 3. 12. 2015 (v prilogi naročnikovega dopisa z dne 1. 12. 2015) prejela »POTRDILO O BREMENITVI PODRAČUNA«.
Dne 7. 12. 2015 je Državna revizijska komisija strokovnjaku po pošti poslala Prošnjo za izdelavo strokovnega mnenja, številka 018-247/2015-12, z dne 7. 12. 2015, dne 15. 12. 2015 pa je od strokovnjaka prejela »Izvedeniško mnenje Številka: P-2015-12-10«, skupaj s prilogo (v nadaljevanju: strokovno mnenje), ki ga je (v fotokopiji) še istega dne v prilogi dopisov po pošti poslala v opredelitev naročniku, vlagatelju in izbranemu ponudniku.
Državna revizijska komisija je dne 17. 12. 2015 prejela vlogo izbranega ponudnika, z dne 16. 12. 2015 (v kateri izbrani ponudnik navaja, da na strokovno mnenje nima pripomb), dne 22. 12. 2015 pa je prejela vlogo naročnika, z dne 21. 12. 2015 (v kateri naročnik navaja, da na strokovno mnenje nima pripomb). Kljub temu, da je bila fotokopija strokovnega mnenja (s prilogo) vlagatelju vročena dne 16. 12. 2015, Državna revizijska komisija do dne sprejema svoje predmetne odločitve (sklepa) stališča vlagatelja glede strokovnega mnenja ni prejela.
Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega naročila male vrednosti in predrevizijski postopek postopka oddaje tega naročila male vrednosti, po proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, po proučitvi strokovnega mnenja in opredelitev, ki sta jih naročnik in izbrani ponudnik podala v zvezi z njim, pa tudi po proučitvi ostalih predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v postopku oddaje tega naročila male vrednosti naročnik razpisno dokumentacijo oblikoval tako, da je mogoče ponudbo oddati v treh sklopih (točka I.5 obvestila o naročilu male vrednosti in 1. točka razpisne dokumentacije). Ponudniki so se lahko prijavili »za dobavo predmeta naročila v celoti (sklop 1 - 3) ali posamezen sklop v celoti – vse postavke opreme, ki so v sklopu«, pri čemer je naročnik dodal, da ponudniki »ne morejo ponuditi posamezne opreme iz posameznega sklopa« (1. točka razpisne dokumentacije). Dejstvo, da se ponudba »odda za vsak sklop posebej«, izhaja tudi iz šestega odstavka 5. točke razpisne dokumentacije.
Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da vlagatelj svoj zahtevek za revizijo vlaga zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila v sklopu številka 1.
Kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila, so »[n]a javno naročilo za sklop 1« pravočasno »prispele 4 ponudbe«, pri čemer je naročnik ponudbi dveh ponudnikov, predloženi v sklopu številka 1, izločil kot neprimerni (in nepopolni), dve ponudbi (ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo vlagatelja) pa je ocenil po merilu za izbiro ponudbe, ki je v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti najnižja cena (točka I.8 obvestila o naročilu male vrednosti) za posamezen sklop – »skupn[a] ponudben[a] vrednos[t] z DDV« (7. točka razpisne dokumentacije). Na podlagi ocenjevanja po merilu za izbiro ponudbe je bila izbrana ponudba izbranega ponudnika, ponudba vlagatelja pa je bila uvrščena na drugo mesto.
V posledici navedenih uvodnih ugotovitev je Državna revizijska komisija v nadaljevanju po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).
Vlagatelj v zahtevku za revizijo (drugi in tretji odstavek na prvi strani) najprej zatrjuje, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi, predloženi v sklopu številka 1, ponudil digitalno snemalno napravo H., ki ni skladna s pozicijo 1.12 razpisne dokumentacije, ki se glasi »vgrajen požarni zid: možnost nastavitve dovoljenih IP naslovov in mask podomrežij«, saj »ponujena in izbrana digitalna snemalna naprava« tega »ne zagotavlja«.
V navezavi na navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti in ugotovila, da je naročnik v njej določil, da je predmet naročila dobava video nadzorne opreme v skladu z zahtevami, ki so opredeljene v ponudbenem predračunu in tehnični specifikaciji predmeta zadevnega naročila. Ponudniki so morali ponuditi točno določeno opremo, zahtevano v ponudbenih predračunih in tehnični specifikaciji – naročnik namreč razpolaga s programsko in strojno opremo, ki je kompatibilna edino s predmetno opremo (1. točka razpisne dokumentacije, vsebinsko primerljivo pa tudi 10. in 11. alinea 4.2 točke razpisne dokumentacije). V ponudbi so morali ponudniki predložiti izpolnjene in podpisane obrazce oziroma dokumente, med njimi tudi tehnično specifikacijo predmeta zadevnega naročila (priloga številka 2) in tehnično dokumentacijo za vso opremo, iz katere mora biti razvidno, da ponujena oprema ustreza zahtevam razpisne dokumentacije (1. in 11. alinea devetega odstavka 5. točke razpisne dokumentacije). Glede ponudbe, ki po opravljenem pregledu in morebitni dopustni dopolnitvi ali pojasnilu ne bo izpolnjevala zahtev in pogojev razpisne dokumentacije, je naročnik določil, da »bo kot nepopolna izločena iz nadaljnjega postopka in ponudnik ne bo povabljen k obratni elektronski dražbi« (zadnji odstavek 5. točke razpisne dokumentacije).
V tehničnih specifikacijah predmeta zadevnega naročila male vrednosti v sklopu številka 1 (»Digitalna snemalna naprava (8 kpl)«) je naročnik v poziciji 1.12 zapisal sledečo zahtevo: »vgrajen požarni zid: možnost nastavitve dovoljenih IP naslovov in mask podomrežij«.
Z oddajo ponudbe je ponudnik potrdil, da v celoti sprejema pogoje zadevnega naročila male vrednosti in vse pogoje, navedene v razpisni dokumentaciji, ter pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavil, da so podatki, ki so podani v ponudbeni dokumentaciji, resnični in da datoteke priloženih listin ustrezajo originalu, za podane podatke in njihovo resničnost pa prevzema popolno odgovornost (sedmi odstavek 5. točke razpisne dokumentacije).
V posledici predstavljenih dejstev in ugotovitev je Državna revizijska komisija vpogledala v (elektronsko) ponudbo izbranega ponudnika, predloženo v sklopu številka 1, pri tem pa je ugotovila, da je izbrani ponudnik v njej naročniku ponudil digitalno snemalno napravo H. DVR DS-8132HFSI-SH. Omenjeni podatek jasno izhaja iz Priloge številka 2, ki je sestavni del (elektronske) ponudbe izbranega ponudnika, vsebinsko enak podatek pa izhaja tudi iz posebnega dela zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 12. 8. 2015 (v nadaljevanju: zapisnik o odpiranju ponudb). Do istega zaključka je v strokovnem mnenju (2. točka na strani 3) prišel strokovnjak, tudi vlagatelj pa v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na prvi strani) zatrjuje, da je izbrani ponudnik naročniku (v sklopu številka 1) »ponudil Digitalno snemalno napravo« H. »DS-8132HFSI-SH«.
Državna revizijska komisija po preučitvi strokovnega mnenja in njegovih prilog ugotavlja, da so odločilna dejstva, potrebna za razrešitev spornega vprašanja med strankama, jasno in izčrpno pojasnjena, mnenje strokovnjaka pa je rezultat strokovne preučitve obstoječe razpisne dokumentacije ter temelji na strokovnem znanju s področja predmeta zadevnega naročila male vrednosti. Državna revizijska komisija tako ocenjuje, da je strokovno mnenje odgovorilo na zastavljena vprašanja in predstavlja podlago, ki omogoča sprejem odločitve o zahtevku za revizijo, zato ga ocenjuje za prepričljivega in ga v celoti sprejema.
Sestavni del (elektronske) ponudbe izbranega ponudnika, predložene v sklopu številka 1, je tudi katalog ponujene digitalne snemalne naprave v elektronski obliki. Na katalog z enako vsebino se v strokovnem mnenju (druga poved prvega odstavka razdelka »Odgovor:« na 1. vprašanje na strani 3) sklicuje strokovnjak.
Sodeč po podatkih iz Priloge številka 2 v delu, ki se nanaša na sklop številka 1, digitalna snemalna naprava H. DVR DS-8132HFSI-SH, ki jo v (elektronski) ponudbi naročniku ponuja izbrani ponudnik, vsebuje »vgrajen požarni zid: možnost nastavitve dovoljenih IP naslovov in mask podomrežij«. V stolpcih »Zahtevane karakteristike« in »Karakteristike ponujene opreme« je namreč izbrani ponudnik glede pozicije 1.12 zapisal dvakrat »DA«.
Državna revizijska komisija ugotavlja (enako kot ugotavlja strokovnjak v strokovnem mnenju – tretja poved prvega odstavka razdelka »Odgovor:« na 1. vprašanje na strani 3), da na prospektu, ki je sestavni del (elektronske) ponudbe izbranega ponudnika, predložene v sklopu številka 1, ni omenjena možnost filtriranja po IP naslovih ali podomrežjih. V zvezi s tem strokovnjak v strokovnem mnenju (prva in druga poved drugega odstavka razdelka »Odgovor:« na 1. vprašanje na strani 3) dodaja, da se proizvajalci programske in strojne opreme »sami odločajo, kaj od možnosti, ki jih ima oprema, bodo napisali v prospekt in kaj samo v navodila za uporabo. Ponavadi je kriterij za izbiro lastnosti, ki so predstavljene v prospektu, odvisen od tega kaj proizvajalec meni, da je najbolj zanimivo za trg«.
Upoštevaje navedeno in upoštevaje dejstvo, da je naročnik v razpisni dokumentaciji postopka oddaje tega naročila male vrednosti (1. in 11. alinea devetega odstavka 5. točke razpisne dokumentacije) določil, da morajo ponudniki v ponudbi predložiti izpolnjene in podpisane obrazce oziroma dokumente, med njimi tudi tehnično dokumentacijo za vso opremo, iz katere mora biti razvidno, da ponujena oprema ustreza zahtevam razpisne dokumentacije (primerjaj 1. točko razpisne dokumentacije, pa tudi 10. in 11. alineo 4.2 točke razpisne dokumentacije), je naročnik izbranega ponudnika upravičeno pozval na »[d]odatno pojasnilo ponudbe za sklop 1« (poziv, številka 430-934/2015/9 (15131-07), z dne 26. 8. 2015). V zadevnem pozivu je v navezavi na pozicijo 1.12 tehničnih specifikacij predmeta zadevnega naročila male vrednosti v sklopu številka 1 (»Digitalna snemalna naprava (8 kpl)«) naročnik tako zapisal, da iz »priložene dokumentacije v ponudbi ni razvidno« med drugim, da »ima ponujena oprema vgrajen požarni zid z možnostjo nastavitve dovoljenih IP naslovov in mask podomrežij«.
Naročnik je v roku, ki ga je v omenjenem pozivu določil, prejel »[d]odatna pojasnila ponudbe za sklop 1« izbranega ponudnika, z dne 1. 9. 2015 (v nadaljevanju: dodatna pojasnila ponudbe z dne 1. 9. 2015), v katerih izbrani ponudnik
– pojasnjuje, da »[p]roizvajalec snemalnika določenih možnosti funkcij snemalnika nima navedenih v dokumentaciji snemalnika in navodilih, ker gre za osnovne funkcije ki jih danes podpirajo skoraj že vsi snemalniki«, zato je napravil »sliko iz konfiguracijskega menija snemalnika, da se nazorno vidi kje in kako se funkcija nastavi« (prva stran dodatnih pojasnil ponudbe z dne 1. 9. 2015);
– prepričljivo (nazorno podkrepljeno tudi s slikami) pojasnjuje, da ima »[s]nemalnik« […] »vgrajen požarni zid«, omogoča pa tudi filtriranje po podomrežjih oziroma filtriranje »tako da določimo pri uporabniku iz katerega IP naslova ali fizičnega naslova MAC lahko uporabnik oddaljeno dostopa« (peta in šesta stran dodatnih pojasnil ponudbe z dne 1. 9. 2015).
Zaključek, da ima digitalna snemalna naprava H. DVR DS-8132HFSI-SH, ki jo v (elektronski) ponudbi, predloženi v sklopu številka 1, v poziciji 1.12 tehničnih zahtev razpisne dokumentacije naročniku ponuja izbrani ponudnik, »vgrajen požarni zid: možnost nastavitve dovoljenih IP naslovov in mask podomrežij«, zgolj dodatno potrjujejo tudi
– »razširjen 'datasheet' ponujenega snemalnika, kjer v "Main Features" zadnja postavka navaja prav to: da je z zadnjo firmware verzijo V3.1.5 omogočen požarnega zid (IP black/white list)« (zadnji odstavek na drugi strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo);
– izjava proizvajalca (oktober 2015), iz katere med drugim izhaja, da digitalna snemalna naprava H. DVR DS-8132HFSI-SH zagotavlja »basic network Firewall functionality in form of IP Address White/Black list. This feature enables user to define, which IP addresses can access remote control (live video, playback, configuration) functionality of the digital video recorder via Ethernet networks« […] »This feature was introduced into device with firmware version DVR_21_EUROPEAN_ML_STD_V3.1.5build150730 released on 30.07.2015 and is available with the newly ordered devices«;
– strokovno mnenje, v katerem je strokovnjak zapisal, da je od predstavnika proizvajalca H. pridobil prospekt, ki je priloga zadevnega strokovnega mnenja, v njem pa »jasno piše, da ima digitalna snemalna naprava« H. »DS-8132HFSI-SH možnost nastavitve dovoljenih in prepovedanih IP naslovov, kar predstavlja neke vrste požarni zid« (prva in nekatere nadaljnje povedi tretjega odstavka razdelka »Odgovor:« na 1. vprašanje na strani 3).
Podatek o tem, da digitalna snemalna naprava H. DVR DS-8132HFSI-SH ima »IP Black/White list. (Since firmware version V3.1.5_build150730)«, je z vpogledom v katalog, ki je priloga strokovnega mnenja, preverila tudi Državna revizijska komisija.
Državna revizijska komisija v posledici vsega doslej navedenega v smislu dosedanje obrazložitve tega sklepa sprejema zaključek strokovnjaka, po katerem »ni razloga zaradi katerega bi lahko dvomil v obstoj možnosti nastavljanja dovoljenih in prepovedanih IP naslovov iz katerih se sme oz. ne sme dostopati do naprave« (zadnja poved razdelka »Odgovor:« na 1. vprašanje na strani 3).
Ker je naročnik rok za prejem ponudb v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti (točka I.10 obvestila o naročilu male vrednosti, prvi odstavek 12. točke razpisne dokumentacije in 3. točka zapisnika o odpiranju ponudb) določil na dan 11. 8. 2015 (do 15. ure), Državna revizijska komisija zaključuje tudi, da je bil s »firmware verzijo V3.1.5 omogočen požarn[i] zid (IP black/white list)« že pred potekom roka za prejem ponudb in že preden je izbrani ponudnik v sklopu številka 1 naročniku predložil (elektronsko) ponudbo.
Pri tem ne gre prezreti niti dejstva, da v postopku oddaje naročila male vrednosti naročniku tudi sicer ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi v resničnost ponudnikovih izjav (zadnja poved drugega odstavka 95.a člena ZJN-2).
V posledici doslej predstavljenega dejanskega stanja in zaključkov, vezanih nanj, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da digitalna snemalna naprava proizvajalca H., ki jo v ponudbi, predloženi v sklopu številka 1, naročniku ponuja izbrani ponudnik, ne izpolnjuje strokovne tehnične zahteve pozicije 1.12 (tehničnih specifikacij) razpisne dokumentacije.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo (na drugi strani) nadalje zatrjuje, da je naročnik v poziciji 1.20 zahtevo po velikosti posameznega posnetka (vsaj S-VHS kvalitete) podal »v merski enoti kByte – to pa pomeni kompresijo JPEG, ki pa jo ponujena in izbrana digitalna snemalna naprava« H., katero izbrani ponudnik ponuja v svoji ponudbi, predloženi v sklopu številka 1, ne zagotavlja.
V navezavi na navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v tehnične specifikacije predmeta zadevnega naročila male vrednosti, v posledici pa je ugotovila, da je naročnik v poziciji 1.20 sklopa številka 1 (»Digitalna snemalna naprava (8 kpl)«) zapisal sledečo zahtevo: »velikost posameznega posnetka vsaj S VHS kvalitete«.
Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v tej poziciji (v tretjem stolpcu) zapisal enoto »kByte«, vendar pa je potrebno ob tem (kot ključno) ugotoviti, da
– je naročnik postavil zahtevo (karakteristiko) »velikost posameznega posnetka« (to je »vsaj S VHS kvalitete«), zgolj dodatno pa je v navezavi nanjo zapisal enoto (»kByte«);
– je v konkretnem primeru ključna zahtevana karakteristika »velikost posameznega posnetka«, ne pa enota (to je »kByte«);
– ni zgolj »kompresij[a] JPEG« tista, ki se meri z enoto »kByte« (primerjaj formate »TIFF«, »PNG«, »GIF«, »BMP« in nekatere druge).
Glede na navedeno je v predstavljenem smislu slediti zatrjevanju naročnika, po katerem »v razpisni dokumentaciji predmetnega javnega naročila ni opredeljeval, v kakšnem formatu mora ponujena oprema snemati videoposnetke« (šesti odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo), pa tudi zatrjevanju izbranega ponudnika (drugi odstavek na zadnji strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), po katerem »v razpisni dokumentaciji ni navedena zahteva, da mora snemalnik posnetke shranjevati v JPEG kompresiji, velikost posnetka S-VHS kvalitete« pa »avtomatsko ne pomeni« […] »kompresijo JPEG«.
V posledici predstavljenih dejstev je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, pri tem pa je ugotovila, da digitalna snemalna naprava H. DVR DS-8132HFSI-SH, ki jo v svoji (elektronski) ponudbi, predloženi v sklopu številka 1, v poziciji 1.20 tehničnih zahtev razpisne dokumentacije naročniku ponuja izbrani ponudnik, nudi video kompresijo H.264 (oziroma v angleškem jeziku: »H.264 video compression«). Dejstvo, da digitalna snemalna naprava H. DVR DS-8132HFSI-SH »podpira« […] »H.264 format za kodiranje video zapisa«, v strokovnem mnenju (prva poved tretjega odstavka razdelka »Odgovor:« na 2. vprašanje na strani 3) izpostavlja tudi strokovnjak.
H.264 (MPEG-4 AVC) je format video kodiranja, ki je, kot izhaja iz številnih prispevkov na svetovnem spletu, novejši in trenutno eden izmed najbolj pogosto uporabljanih formatov za snemanje (zapisovanje), stiskanje (kompresijo) in distribucijo video vsebin. Vsebinsko zelo primerljivo v strokovnem mnenju (prva in druga poved tretjega odstavka razdelka »Odgovor:« na 2. vprašanje na strani 3) ugotavlja tudi strokovnjak, ko navaja, da je »H.264 format za kodiranje video zapisa« […] »precej novejši« in »danes najpogosteje uporabljani format za zapisovanje, kompresijo in distribucijo video zapisa saj omogoča kompresijo z minimalno izgube kvalitete slike, v nekaterih primerih pa je mogoče posnetek v H.264 formatu zapisati celo brez izgub«. Strokovnjak ob tem poudarja, da je »H.264 format za kodiranje video zapisa« […] »veliko bolj učinkovit kot npr. zapis JPEG in za enako kvaliteto slike oz. enako ločljivost potrebuje tudi do 50% manj diskovnega prostora«, obenem pa zaključuje, da »[n]edvomno format H.264 omogoča shranjevanje posnetkov večje ločljivosti kot S-VHS«.
Državna revizijska komisija po preučitvi strokovnega mnenja in njegovih prilog ugotavlja, da so odločilna dejstva, potrebna za razrešitev spornega vprašanja med strankama, tudi v tem delu ustrezno pojasnjena, strokovno mnenje pa je tudi v tem delu odgovorilo na zastavljeno vprašanje. Glede na navedeno Državna revizijska komisija strokovno mnenje v tem delu kot prepričljivo sprejema in to torej predstavlja ustrezno podlago, ki omogoča sprejem odločitve o zahtevku za revizijo.
Glede na navedeno je v predstavljenem smislu slediti zatrjevanju izbranega ponudnika (drugi odstavek na zadnji strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), po katerem »ponujeni snemalnik uporablja naprednejšo H264 kompresijo«, pa tudi zatrjevanju naročnika, po katerem je »H.264 način kompresije« […] »naprednejši način kodiranja (kompresije) in je bistveno bolj učinkovit od kodiranja JPEG« (šesti odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo). Ob tem ne gre prezreti niti navedbe izbranega ponudnika (v dokumentu »Dodatno pojasnilo za točko 1.20 za javno naročilo št.430-934/2015/22«, z dne 20. 10. 2015, ki je sestavni del izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), po katerem je zaradi tega, ker »je bilo potrebno navest velikosti posnetka«, […] »mersko enoto iz megabitov na sec. (pasovna širina) pretvori[l] v kilobyte (velikost posnetka)«.
Upoštevaje doslej predstavljeno dejansko stanje in zaključke, vezane nanj, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da digitalna snemalna naprava proizvajalca H., ki jo v ponudbi, predloženi v sklopu številka 1, naročniku ponuja izbrani ponudnik, ne izpolnjuje strokovne tehnične zahteve pozicije 1.20 (tehničnih specifikacij) razpisne dokumentacije po »velikost[i] posameznega posnetka« (to je »vsaj S VHS kvalitete«).
Upoštevaje vso dosedanjo obrazložitev tega sklepa je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN (v povezavi z uvodno povedjo istega odstavka) kot neutemeljen zavrnila.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Ker vlagatelj povrnitve oziroma povračila dolžne plačane takse v znesku 742,00 EUR (v rokih, kot izhajajo iz petega odstavka 70. člena ZPVPJN) ni zahteval (v zahtevku za revizijo je vlagatelj tako med prilogami zgolj naštel tudi »Potrdilo o plačilu takse iz 71. Člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, ZPVPJN (Ur. L. RS, št. 43/11)«, ni pa zapisal, da zahteva povračilo zneska navedene takse), Državna revizijska komisija o povrnitvi oziroma povračilu dolžne plačane takse ni odločala. Tudi v primeru, če bi vlagatelj zahteval povračilo dolžne plačane takse, pa bi morala Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povrnitev stroškov na podlagi prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN kljub temu zavrniti. Naročnik mora namreč potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (vključno s takso), vlagatelju povrniti zgolj v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, v predmetnem postopku pravnega varstva pa je bilo odločeno, da vlagateljev zahtevek za revizijo ni utemeljen.
Med stroške predrevizijskega in revizijskega postopka se, poleg takse omenjenega postopka, uvrščajo tudi »drugi izdatki, vključno s stroški dela, ki nastanejo med predrevizijskim, revizijskim in pritožbenim postopkom ali zaradi teh postopkov« (druga alinea prvega odstavka 70. člena ZPVPJN, v povezavi z uvodno povedjo zadevnega odstavka), torej tudi dejanski nastali potrebni stroški za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da dejanski nastali potrebni stroški strokovnjaka za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja v konkretnem primeru znašajo 972,39 EUR.
Ker vlagatelj po pozivu Državne revizijske komisije, številka 018-247/2015-5, z dne 23. 11. 2015, tej ni predložil pisnega potrdila o vplačilu predujma za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja v znesku 500,00 EUR, niti tega predujma v določenem mu roku ni založil (vlagatelj je zadevni poziv prejel vsaj dne 25. 11. 2015), je Državna revizijska komisija odločila, da ji je vlagatelj dolžan na transakcijski račun Republika Slovenija - Proračun številka SI56 0110 0630 0109 972, referenca 18 13145-4029011-10212016, povrniti strošek za plačilo strokovnega dela in izdelavo strokovnega mnenja v znesku 486,20 EUR (972,39 EUR deljeno z 2) in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa (313. člen Zakona o pravdnem postopku – Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem. – v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Državna revizijska komisija je namreč na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZPVPJN predhodno sama založila sredstva za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja, ki jih na njen poziv ni vplačal (založil) vlagatelj. Odločitev Državne revizijske komisije je pravnomočna (četrti odstavek 39. člena ZPVPJN), odločitev Državne revizijske komisije o potrebnih stroških, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, pa je izvršilni naslov (pravno relevantni del desetega odstavka 70. člena ZPVPJN).
Ker naročnik povrnitve oziroma povračila dejansko nastalih potrebnih stroškov strokovnjaka za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja do odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (sedmi odstavek 70. člena ZPVPJN) ni zahteval (za zahtevo za povrnitev stroškov postopka se tako ne šteje sama dostava potrdila o plačilu predujma za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja), Državna revizijska komisija o njihovi povrnitvi oziroma povračilu ni odločala.
Ker znesek predujma, ki ga je za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja založil naročnik, znaša 500,00 EUR, se preostanek založenega predujma, ki znaša 13,80 EUR (500,00 EUR – (972,39 EUR deljeno z 2)), naročniku vrne na transakcijski račun.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V Ljubljani, dne 8. 1. 2016
Predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije
Vročiti:
– Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana
– MARS COMMERCE, d. o. o., Ulica Mirka Vadnova 19, 4000 Kranj
– TENZOR, d. o. o., Mariborska cesta 13, 2250 Ptuj
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
V vednost:
– finančna služba, tu
Vložiti:
– v spis zadeve, tu