018-269/2015 Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata, Boruta Smrdela kot člana senata in mag. Mateje Škabar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »obnovo stanovanj, upoštevaje okolijske zahteve« in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila vlagatelja Krepek Ing., d. o. o., Bevkova ulica 3, Maribor (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in Zavod Mata, zavod za usposabljanje in zaposlovanje invalidov in drugih težje zaposljivih oseb, Maribor, Miklavška cesta 59, Hoče (v nadaljevanju: drugi vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor, Grajski trg 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 4. 1. 2016

odločila:

1. Zahtevkoma za revizijo prvega in drugega vlagatelja, vloženima zoper odločitev o oddaji naročila male vrednosti za sklop 1, se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti za sklop 1, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika« št. 2010-190/2015 z dne 16. 11. 2015.

2. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja, vloženem zoper odločitev o oddaji naročila male vrednosti za sklop 2, se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti za sklop 2, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika« št. 2010-190/2015 z dne 16. 11. 2015.

3. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju v 15 dneh po vročitvi tega sklepa povrniti stroške v višini 1.017,29 eurov

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (objava 24. 9. 2014 na portalu javnih naročil, pod št. objave NMV6088/2015) s samostojnima dokumentoma »Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika« št. 2010-190/2015 z dne 16. 11. 2015 ponudnike obvestil, da je za sklopa 1 in 2 izbral ponudbo ponudnika BSB Inženiring, d. o. o., Spodnji Slemen 4, Selnica ob Dravi.

Prvi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 23. 11. 2015 in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji naročila male vrednosti za sklopa 1 in 2, zahteval pa je tudi povrnitev takse. Prvi vlagatelj je navedel, da je naročnik kršil 78. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) v povezavi z 2., s 43. in z 71. členom ZJN-2 ter razpisno dokumentacijo, saj je preuranjeno zaključil, da je predložil nepopolno ponudbo, pač pa bi moral upoštevati, da je ponudba formalno nepopolna, zato bi ga moral pozvati, da jo dopolni v delu, ki se nanaša na registracijo v obrtnem registru pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, vsaj pozvati pa bi ga tudi moral, da se izjasni, kako bo dela izvedel, in mu dati možnost, da nominira podizvajalce.

Drugi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 24. 11. 2015 in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji naročila male vrednosti za sklop 1. Drugi vlagatelj je navedel, da je zavod, zato mu v skladu s področno zakonodajo ni treba pridobiti obrtnega dovoljenja, temveč zadošča registracija dopolnilne dejavnosti v sodnem registru, kar ima urejeno. Drugi vlagatelj je tudi navedel, da naročnik ni določil, da je obrtno dovoljenje ali vpis v obrtni register pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pogoj za izvedbo del, pač pa je zahteval le podpis izjave, da je ponudnik registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, ki jo je drugi vlagatelj tudi podpisal, saj ima »registrirane prav vse dejavnosti, s področja gradnje, sanacije in vzdrževanja objektov, pri čemer noben zakon ne določa, da bi zavod za njihovo izvajanje potreboval obrtno dovoljenje«. Drugi vlagatelj je tudi predlagal, da se »do dokončne odločitve v predrevizijskem oz. revizijskem postopku, prekine izvajanje nadaljnjih opravil v sklopu 1, predmetnega javnega naročila«, kar je treba šteti, da je predlagal, da se izda sklep, s katerim se zadrži nadaljnje izvajanje postopka oddaje naročila male vrednosti (gl. prva poved iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN).

Naročnik je s sklepom št. 2010-190/2015 z dne 3. 12. 2015 zavrnil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja in zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik »meni, da v predmetnem javnem razpisu, gre za obrtno dejavnost in obrti podobnih dejavnosti ter pogojuje pridobitev obrtnega dovoljenja za izvedbo del«. Naročnik je navedel, da je prvi vlagatelj pridobil obrtno dovoljenje šele 22. 10. 2015, kar je po poteku roka za predložitev ponudb, ponudbo pa je predložil sam brez podizvajalcev, naročnikova dolžnost pa tudi ni pozivati na pojasnila in mu dati možnost, da priglasi podizvajalce. Naročnik je zaključil, da je skrb za pripravo ponudbe na prvem vlagatelju.

Naročnik je s sklepom št. 2010-190/2015 z dne 7. 12. 2015 zavrnil zahtevek za revizijo drugega vlagatelja in »zahtevek po povrnitvi priglašenih stroškov iz naslova plačane revizijske takse«. Naročnik »meni, da v predmetnem javnem razpisu, gre za obrtno dejavnost in obrti podobnih dejavnosti ter pogojuje pridobitev obrtnega dovoljenja za izvedbo del«, drugi vlagatelj pa ni imel obrtnega dovoljenja na dan oddaje ponudbe. Naročnik je še navedel, da javnega naročila ni objavil kot pridržano javno naročilo (19. člena ZJN-2), zato bi z izbiro ponudbe drugega vlagatelja kršil načelo enake obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2).

Naročnik je 8. 12. 2015 po pošti priporočeno Državni revizijski komisiji posredoval zahtevka za revizijo in dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je izdala sklep št. 018-269/2015-5 z dne 15. 12. 2015, s katerim ni ugodila predlogu drugega vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje naročila male vrednosti za sklop 1.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb prvega in drugega vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Iz dokumenta »Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika« št. 2010-190/2015 z dne 16. 11. 2015 (za sklop 1) je razvidno, da je naročnik ugotovil, da sta bili ponudbi prvega in drugega vlagatelja za sklop 1 po ocenjevanju sicer razvrščeni na prvo oziroma drugo mesto, vendar je njuni ponudbi izločil, saj vlagatelja nista izpolnila pogoja pod zaporedno številko 5 iz poglavja V. Pogoji za ugotavljanje in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika (str. 12 razpisne dokumentacije). Iz dokumenta »Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika« št. 2010-190/2015 z dne 16. 11. 2015 (za sklop 2) je razvidno, da je naročnik ugotovil, da je bila ponudba prvega vlagatelja za sklop 2 po ocenjevanju sicer razvrščena na prvo mesto, vendar je njegovo ponudbo izločil, saj prvi vlagatelj ni izpolnil pogoja pod zaporedno številko 5 iz poglavja V. Pogoji za ugotavljanje in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika (str. 12 razpisne dokumentacije). Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik ponudbo prvega vlagatelja izločil v sklopu 1 in 2, ponudbo drugega vlagatelja pa v sklopu 1 na podlagi enake utemeljitve: ker vlagatelja nista izpolnila pogoja »Ponudnik mora biti registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila.« (str. 12 razpisne dokumentacije), ki ga je bilo treba dokazati z »izjavo, dano pod materialno in kazensko odgovornostjo (obrazec 2) (obrazec 10/5 za podizvajalca)«, saj na dan oddaje ponudbe nista bila registrirana v obrtnem registru pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Državna revizijska komisija je zato navedbe prvega in drugega vlagatelja obravnavala skupaj, saj oba vlagatelja izpodbijata isti razlog za izločitev njunih ponudb v posameznih sklopih.

Prvi in drugi vlagatelj očitata kršitev prve povedi iz prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki naročniku omogoča izločitev le ponudb, ki niso popolne. Popolna ponudba je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Nepravilna ponudba je med drugim tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), neprimerna ponudba pa je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbi prvega in drugega vlagatelja, pri čemer je ugotovila, da je prvi vlagatelj predložil potrjen (podpis in žig) obrazec 2 z dne 1. 10. 2015, drugi vlagatelj pa potrjen (podpis in žig) obrazec 2 z dne 5. 10. 2015, ki vsebujeta izjavo, dano »pod materialno in kazensko odgovornostjo«, da sta »registriran[a] za dejavnost, ki je predmet javnega naročila«, s čimer sta predložila dokazilo, ki ga je zahteval naročnik pri pogoju pod zaporedno številko 5 iz poglavja V. Pogoji za ugotavljanje in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika (str. 12 razpisne dokumentacije).

Državna revizijska komisija je po pregledu razpisne dokumentacije ugotovila, da je naročnik v prvem odstavku 2. točke poglavja I. Navodilo ponudnikom za izdelavo ponudbe in druge informacije (str. 3 razpisne dokumentacije), v katerem je opredelil pojem ponudnika, navedel:
»Ponudnik je lahko vsak gospodarski subjekt, registriran za dejavnost, ki je predmet razpisa in ima za opravljanje te dejavnosti vsa predpisana dovoljenja ter je usposobljen za njihovo izvajanje. Ponudbo lahko predloži tudi skupina ponudnikov (skupna ponudba).«

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz prvega odstavka 2. točke poglavja I. Navodilo ponudnikom za izdelavo ponudbe in druge informacije (str. 3 razpisne dokumentacije) razvidno, da je naročnik razlikoval med dvema položajema: 1. »registracija za dejavnost, ki je predmet razpisa« in 2. imetništvo »vs[eh] predpisan[ih] dovoljenj« za njeno opravljanje. Vendar prvi odstavek 2. točke poglavja I. Navodilo ponudnikom za izdelavo ponudbe in druge informacije (str. 3 razpisne dokumentacije) ni določba, s katero bi naročnik zahteval od ponudnikov, da dokazujejo sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti (43. člen ZJN-2). Naročnik je pogoje za priznanje sposobnosti in način njihovega dokazovanja namreč določil v poglavju V. Pogoji za ugotavljanje in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika (str. 10–12 razpisne dokumentacije), Državna revizijska komisija pa je po pregledu razpisne dokumentacije ugotovila, da je naročnik zahteval, da ponudniki dokazujejo le »registracij[o] za dejavnost, ki je predmet razpisa« (prim. prvi odstavek 43. člena ZJN-2), ne pa tudi imetništva »vs[eh] predpisan[ih] dovoljenj« »za opravljanje te dejavnosti« (prim. drugi odstavek 43. člena ZJN-2). Čeprav naročnik oddaja naročilo male vrednosti (28. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in 30.a člen ZJN-2) in lahko temu postopku prilagodi svoja ravnanja v zvezi s pripravo razpisne dokumentacije (prvi odstavek 95.a člena ZJN-2), pa mora tudi v postopku oddaje naročila male vrednosti zagotoviti spoštovanje temeljnih načel javnega naročanja (5. člen ZJN-2), med drugim načela transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2), zato ne more šele po poteku roka za predložitev ponudb spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije (tretji odstavek 71. člena ZJN-2). Kar tudi pomeni, da naročnik tega ne more narediti niti v predrevizijskem postopku. Pogoji, s katerimi lahko naročnik omeji sodelovanje ponudnikov v postopku oddaje naročila male vrednosti, morajo biti namreč vnaprej opredeljeni, kot to zahteva prvi odstavek 30.a člena ZJN-2. Naročnik je v sklepih št. 2010-190/2015 z dne 3. 12. 2015 in 2010-190/2015 z dne 7. 12. 2015 razloge za izločitev ponudb prvega in drugega vlagatelja utemeljeval s tem, da vlagatelja nimata obrtnega dovoljenja, kar predstavlja ne le nov razlog, s katerim je utemeljeval odločitev o izločitev ponudb vlagateljev, temveč tudi utemeljevanje odločitve na podlagi razloga, ki ga v razpisni dokumentaciji ni vnaprej določil kot pogoj za ugotavljanje sposobnosti ponudnikov. Državna revizijska komisija je pri obravnavi zahtevkov za revizijo zato upoštevala le pogoje, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji pred potekom roka za predložitev ponudb, in utemeljitev, kot je razvidna iz posameznih dokumentov »Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika« št. 2010-190/2015 z dne 16. 11. 2015.

V postopku oddaje naročila male vrednosti je dokazovanje izpolnjevanja pogojev za priznanje sposobnosti omogočeno tudi le z izjavo (drugi odstavek 95.a člena ZJN-2), kar velja tudi za dokazovanje »registracije dejavnosti« (prvi odstavek 43. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni določil pogoja pod zaporedno številko 5 iz poglavja V. Pogoji za ugotavljanje in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika (str. 12 razpisne dokumentacije) tako, da bi iz njega jasno, natančno in nedvoumno izhajalo, da je za njegovo izpolnitev bistveno to, da mora biti ponudnik vpisan v obrtni register pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Šele taka opredelitev bi sicer tudi omogočila ponudnikom, da bi ta pogoj lahko izpodbijali še v roku iz drugega odstavka 25. člena ZPVPJN, če bi menili, da je pripravljen v neskladju z ZJN-2. Namreč, v letu 2013 se je spremenil področni zakon (gl. Zakon o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona, Uradni list RS, št. 30/2013 in 36/2013 – popr.), ki med drugim drugače opredeljuje, kdaj se neka dejavnost šteje za obrtno dejavnost oziroma kdaj ne.

Državna revizijska komisija je že večkrat zavzela stališče (npr. zadevi št. 018-225/2012 in 018-383/2012), da naročnik šele po poteku roka za predložitev ponudb ne more dajati pogoju ožje vsebine od tiste, ki iz njega ne izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, saj bi to pomenilo ravnanje v nasprotju z 8. členom ZJN-2 in tudi kršitev tretjega odstavka 71. člena ZJN-2. Naročnik je tisti subjekt, ki mora določiti pogoje za ugotavljanje sposobnosti, zato mora nositi tudi odgovornost za njihovo skrbno pripravo. Če je pogoj zapisan tako, da dopušča več možnih razumnih razlag, od katerih so nekatere strožje, nekatere pa milejše (blažje), je Državna revizijska komisija že večkrat navedla, da je v razmerju do ponudnika treba uporabiti razlago, ki gre v korist ponudnika. Omejevanje pomena katerega od v pogoju zapisanih pojmov šele po roku za predložitev ponudb bi namreč po svoji vsebini pomenilo določanje konkretne vsebine pogoja šele po poteku roka za predložitev ponudb (prim. npr. zadeve št. 018-040/2012, 018-295/2012 in 018-383/2012).

Prvi vlagatelj je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo [druga alinea tretjega odstavka 3. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1) v povezavi s prvim odstavkom 3. člena ZGD-1]. Družba z omejeno odgovornostjo se ustanovi z družbeno pogodbo (prvi odstavek 474. člena ZGD-1) in lahko začne opravljati dejavnost, ko je vpisana v register (šesti odstavek 6. člena ZGD-1). Če drug zakon za začetek opravljanja neke dejavnosti poleg pogoja iz šestega odstavka 6. člena ZGD-1 določa še posebne pogoje za opravljanje te dejavnosti, lahko družba skladno s sedmim odstavkom 6. člena ZGD-1 začne opravljati to dejavnost, ko izpolni posebne pogoje, določene z drugim zakonom; če pa drug zakon določa, da sme družba začeti opravljati dejavnosti, ko pristojni državni organ ali organizacija z javnimi pooblastili izda odločbo, s katero ugotovi, da družba izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti, lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko pristojni organ izda tako odločbo.

Do uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 33/2007; v nadaljevanju: ZSReg-B), in sicer do 28. 4. 2007, je veljala ureditev, ki je bila določena v tretjem odstavku 6. člena ZGD-1: »družbe smejo opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, ki je vpisana v register«. S 35. členom ZSReg-B je bila ta določba ZGD-1 spremenjena in od uveljavitve ZSReg-B tretji odstavek 6. člena ZGD-1 določa, da »družbe smejo opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, določene v statutu ali družbeni pogodbi«.

Drugi vlagatelj je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je organizirana kot zavod [drugi odstavek 4. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 s sprem.; v nadaljevanju: ZZ)]. Akt o ustanovitvi zavoda med drugim vsebuje dejavnosti zavoda (tretja alinea 8. člena ZZ). Z vpisom akta o ustanovitvi v sodni register pridobi zavod pravno sposobnost (12. člen ZZ). Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register (21. člen ZZ). V sodni register se vpišejo podatki, ki so pomembni za pravni promet, med drugim dejavnosti zavoda (drugi odstavek 57. člena ZZ).

Pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji Subjekti, ki se vpišejo v sodni register, so med drugim družbe z omejeno odgovornostjo (3. točka prvega odstavka 3. člena Zakona o sodnem registru, Uradni list RS, št. 13/94 s sprem.; v nadaljevanju: ZSReg) in zavodi (11. točka prvega odstavka 3. člena ZSReg). Sodni register upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) (četrti odstavek 2.a člena ZSReg v povezavi s prvim odstavkom 1.a člena ZSReg). AJPES je ob prevzemu upravljanja in vzdrževanja centralne informatizirane baze sodnega registra, to bazo vključil v poslovni register kot njegov sestavni del (gl. sedmi odstavek 32. člena ZSReg-B).

Državna revizijska komisija je vpogledala v elektronski poslovni register na spletni strani AJPES (http://www.ajpes.si/prs/Default.asp), pri čemer je v njem našla družbeno pogodbo za prvega vlagatelja in akt o ustanovitvi za drugega vlagatelja, v katerih so naštete posamezne dejavnosti te družbe oziroma tega zavoda. Drugi vlagatelj je akt o ustanovitvi sicer predložil k zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da pogoj pod zaporedno številko 5 iz poglavja V. Pogoji za ugotavljanje in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika (str. 12 razpisne dokumentacije) ni zapisan tako, da bi izključeval možnost, da za njegovo izpolnitev zadostuje že dejstvo, da ima ponudnik, ki je družba z omejeno odgovornostjo, dejavnost, ki je potrebna za izvedbo predmeta javnega naročila, vpisano v družbeno pogodbo (glede prvega vlagatelja), in da ima ponudnik, ki je zavod, dejavnost, ki je potrebna za izvedbo predmeta javnega naročila, vpisano v akt o ustanovitvi (glede drugega vlagatelja). Niti dokazilo zanj (izjava na obrazcu 2) ne omogoča drugačnega zaključka, saj je ta izjava splošna in ne zahteva izjave o vpisu v določen register, tj. obrtni register pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Na to je drugi vlagatelj opozoril vsebinsko enako v tretjem odstavku na str. 4 zahtevka za revizijo. V teh primerih je namreč – ne glede na siceršnjo terminološko neskladnost v pogoju – razvidno, da sta prvi in drugi vlagatelj subjekta vpisa v sodni register in da so dejavnosti, ki jih imata navedene v družbeni pogodbi oziroma v aktu o ustanovitvi, razvidne iz registra (do katerega je mogoče dostopati na spletni strani AJPES). Naročnik v posameznih dokumentih »Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika« št. 2010-190/2015 z dne 16. 11. 2015 ni navedel, da dejavnosti, ki so navedene v družbeni pogodbi (za prvega vlagatelja) oziroma aktu o ustanovitvi (za drugega vlagatelja), niso take, da ne bi omogočale izvedbe predmeta javnega naročila. Dejstvo, ali bi predmet javnega naročila smel opravljati ponudnik, ki ob poteku roka za predložitev ponudbe ni oziroma ni bil registriran v obrtnem registru pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja pod zaporedno številko 5 iz poglavja V. Pogoji za ugotavljanje in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika (str. 12 razpisne dokumentacije), zato ne more biti ključno za rešitev konkretne zadeve.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik na podlagi razloga, ki ga je navedel v posameznih dokumentih »Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika« št. 2010-190/2015 z dne 16. 11. 2015, ni mogel zaključiti, da sta ponudba prvega vlagatelja za sklopa 1 in 2 ter ponudba drugega vlagatelja za sklop 1 nepravilni (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2; naročnik je sicer napačno kvalificiral, da sta ti ponudbi neprimerni v smislu 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, kar pa ni bistveno za rešitev zadeve) in da zaradi tega nista popolni (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Naročnik ju na podlagi te utemeljitve torej ni bil upravičen izločiti. Državna revizijska komisija je že na podlagi navedenega ugotovila kršitev prve povedi iz prvega odstavka 80. člena ZJN-2, saj naročnik sme izločiti le ponudbe, ki niso popolne, taki pa ponudbi prvega vlagatelja za sklop 1 in 2 ter drugega vlagatelja za sklop 1 iz razloga, ki ga je navedel naročnik, nista (bili).

Glede na predstavljeno je Državna revizijska komisija skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevkoma za revizijo prvega in drugega vlagatelja ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila male vrednosti za sklop 1, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika« št. 2010-190/2015 z dne 16. 11. 2015 (za sklop 1), ugodila pa je zahtevku za revizijo prvega vlagatelja tudi v delu, kjer predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila male vrednosti za sklop 2, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika« št. 2010-190/2015 z dne 16. 11. 2015 (za sklop 2).

Državna revizijska komisija ni odločala tudi o drugih kršitvah, ki jih je naročniku očital prvi vlagatelj, saj ne glede na ugotovitve o njih to ne bi vplivalo na njegov položaj.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje naročila male vrednosti za sklopa 1 in 2 pri naročniku znova znajde v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (gl. 7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Če se naročnik odloči, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila za sklopa 1 in 2, mora upoštevati le pogoje, ki jih je določil do poteka roka za predložitev ponudb, in zgolj na taki podlagi ugotavljati, katera ponudba je popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), pri tem pa mora spoštovati tudi načelo transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2).

S tem sta odločitvi Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljeni.

Prvi vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN kot potrebne priznava stroške takse v višini 1.017,29 eurov (517,29 eurov za sklop 1 in 500 eurov za sklop 2), ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija zgolj pripominja, da drugi vlagatelj v predrevizijskem postopku ni priglasil povrnitve stroškov, naročnik pa jih je kljub temu v sklepu št. 2010-190/2015 z dne 7. 12. 2015 zavrnil.


V Ljubljani, 4. 1. 2016

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor, Grajski trg 1, 2000 Maribor,
- Krepek Ing., d. o. o., Bevkova ulica 3, 2000 Maribor,
- Zavod Mata, zavod za usposabljanje in zaposlovanje invalidov in drugih težje zaposljivih oseb, Maribor, Miklavška cesta 59, 2311 Hoče,
- BSB Inženiring, d. o. o., Spodnji Slemen 4, 2352 Selnica ob Dravi,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran