018-268/2015 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata ter mag. Mateje Škabar in Nine Velkavrh kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Javno naročilo za dobavo ročnih elektronskih alkoskopov za ugotavljanje koncentracije alkohola v izdihanem zraku«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Timtrade, d. o. o., Obirska ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 4. 1. 2016

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja v postopku oddaje naročila male vrednosti, dne 3. 8. 2015 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave NMV4782/2015. Dne 28. 10. 2015 je naročnik izdal sklep o oddaji naročila (št. 430-1115/2015/17 (15131-12)), iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Dräger Slovenija, d. o. o., Nadgoriška cesta 19, Ljubljana – Črnuče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Is sklepa o oddaji naročila je tudi razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot neprimerno in nepopolno, in sicer zato, ker ponujeni alkoskopi niso v celoti ustrezali pogojem razpisne dokumentacije, saj so bili nekateri merilni rezultati izven največjih dovoljenih pregreškov. Poleg tega je naročnik pri preizkušanju vlagateljeve opreme ugotovil, da ne more spreminjati dostopnih gesel, da ne more ugotoviti ustreznosti kovčkov za hrambo in prevoz ter da alkoskopi niso omogočali izvedbe postopka nastavljanja.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 10. 11. 2015, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je odločitev naročnika o izločitvi njegove ponudbe nezakonita, saj je njegova ponudba v celoti skladna z razpisno dokumentacijo. Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo naročniku očita naslednje kršitve:

- Naročnik je vlagatelja pozval, naj poleg alkoskopov predloži še opis menijev alkoskopov, gesel, ki omogočajo dvonivojski dostop do programske opreme, povezovalne kable za računalnik in programsko opremo za pregled in prenos podatkov. Ta zahteva je v nasprotju s 5. točko razpisne dokumentacije, v kateri je naročnik zapisal, da mora ponudnik za preizkus predložiti 5 alkoskopov in najmanj 10 ustreznih ustnikov.
- Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil, da bo preizkušanje izvajal samostojno in brez navzočnosti ponudnikov in da bo po preizkušanju alkoskope vrnil ponudniku, podatke preizkusov pa bo obravnaval kot poslovno skrivnost. V odločitvi o oddaji naročila je naročnik zgolj pavšalno navedel, da vlagateljeva oprema ne ustreza v celoti pogojem iz razpisne dokumentacije. Naročnik je s tem kršil 22. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), saj lahko določene dokumente kot poslovno skrivnost označi le ponudnik, naročnik pa je dolžan take podatke varovati. Naročnik je z določitvijo podatkov preizkusa kot poslovno skrivnost kršil ZJN-2. Podatki iz preizkusa opreme so pomenili razlog, zaradi katerega je naročnik izločil vlagateljevo ponudbo, ki je bila glede na merila najugodnejša.
- Naročnik je v odločitvi o oddaji naročila le navedel, da preizkušena oprema vlagatelja ne ustreza v celoti vsem pogojem iz razpisne dokumentacije. Svoje trditve ni utemeljil z ugotovitvami, do katerih je prišel v postopku preizkušanja opreme. Vlagatelj navaja, da ni imel možnosti seznanitve z ugotovitvami naročnika, in opozarja, da iz razpisne dokumentacije izhaja, da je treba za pravilno uporabo opreme izvesti strokovno usposabljanje. Vlagatelj ni bil seznanjen s potekom preizkusa opreme in zato ne more vedeti, ali je preizkuse opravil od naročnika neodvisni laboratorij oz. ali je naročnik preizkuse opravil sam. Naročnik ni izkazal pristojnosti za izvedbo preizkušanja alkotestov in ni izkazal, da so preizkus izvedli strokovno usposobljeni ljudje, saj je bilo usposabljanje za ravnanje z opremo predvideno šele po njeni dobavi. Največje vprašanje pa se postavlja glede osnovne nastavitve preizkusne opreme, od katere je odvisno ugotavljanje tolerančnih mej, testne metode in sledljivosti uporabljenih materialov. Naročnik je že v fazi preverjanja oz. preizkušanja od vlagatelja zahteval dodatno opremo, ki je v razpisni dokumentaciji ni zahteval. Vlagatelj opozarja, da je naročniku dostavil celo več opreme, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, ter izraža zadržek o pravilnosti izvedenega preizkusa opreme – tako glede postopka kot tudi glede strokovne usposobljenosti izvajalcev. Ponujena oprema ustreza zahtevanim standardom za izdelavo alkotestov in je preverjena s strani akreditiranih laboratorijev za kalibracijo alkotestov, naročnikove ugotovitve pa črnijo proizvajalca in usposobljenost laboratorijev.

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 1. 12. 2015 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik na posamezne revizijske očitke odgovarja z naslednjimi pojasnili:

- Zahteve glede preizkusa alkoskopov je naročnik določil v 5. točki razpisne dokumentacije. Tam je določil, da mora ponudnik dostaviti alkoskope za namen preizkusa, hkrati pa je določil, da bo kot tehnično ustrezne sprejel le tiste alkoskope, ki jih bo predhodno preizkusil v lastnem laboratoriju in potrdil njihovo ustreznost za rabo v policijskih postopkih. Naročnik je v razpisni dokumentaciji jasno navedel, da bo vzorce alkoskopov preizkusil in kaj bo preizkus obsegal, v ponudbenem predračunu pa je tudi navedeno, kaj vse obsega predmet naročila. V skladu z razpisno dokumentacijo je naročnik vlagatelja pozval k predložitvi alkoskopov in ustnikov in ker vlagatelj ni priložil celotne opreme, kot je razvidna iz predračuna, ga je pozval k dopolnitvi, saj brez dodatne opreme ne bi mogel opraviti preizkusov za ugotavljanje ustreznosti opreme. Naročnik poudarja, da je vse zahteve v zvezi s preizkusom navedel v razpisni dokumentaciji in te kasneje ni spreminjal.
- Naročnik je že v razpisni dokumentaciji določil, da bo podatke preizkusov obravnaval kot poslovno skrivnost, temu določilu pa vlagatelj ni ugovarjal. V obvestilu o oddaji naročila je naročnik navedel razloge za izločitev vlagateljeve ponudbe, in sicer da so bili nekateri merilni rezultati izven največjih dovoljenih pregreškov, ki so določeni v Pravilniku o meroslovnih zahtevah za etilometre. V odločitvi naročnik ni navajal konkretnih podatkov o meritvah, kar pa ne pomeni, da se vlagatelj s temi podatki ni mogel seznaniti.
- Naročnik navaja, da se je vlagatelj z vsemi rezultati meritev seznanil, saj mu je vrnil vse alkoskope z vsemi zabeleženimi podatki o rezultatih meritev. Poleg tega bi vlagatelj lahko zahteval tudi vpogled v dokumentacijo in bi pridobil konkretne podatke o meritvah, pa tega ni storil. Strokovni postopki za kontrolo alkoskopov so bili enaki, kot to velja za kontrole etilometrov v akreditiranih laboratorijih, vlagatelj pa se je z vsemi zahtevami v zvezi s testiranjem opreme lahko seznanil že v razpisni dokumentaciji. Naročnik navaja, da s svojim ravnanjem ne negira usposobljenosti laboratorijev in tudi ne vpliva na ugled proizvajalcev, in dodaja, da so bile v razpisni dokumentaciji določene strožje zahteve, kot izhajajo iz standardov, ki jih navaja vlagatelj, saj je bilo navedeno, da morajo biti največji dovoljeni merilni pregreški skladni z določili Pravilnika o meroslovnih zahtevah za etilometre. Naročnik pozna standarde, ki pa imajo različne vrednosti največjih dovoljenih pregreškov in so te tudi širše od meje dovoljenih pregreškov, kot so določene v Pravilniku o meroslovnih zahtevah za etilometre. Policija zato ne upošteva določil standardov, temveč upošteva le določila Pravilnika o meroslovnih zahtevah za etilometre. Naročnik se je odločil, da bo preizkuse alkoskopov izvajal sam, ker Inštitut za sodno medicino preizkusov ne izvaja več in ker ne more uporabljati opreme le na podlagi informativnih letakov. Preizkušanje se je izvajalo po postopkih, ki so smiselno enaki kontrolnim postopkom za ugotavljanje skladnosti s predpisi pri etilometrih, pri merilnih rezultatih pa se upoštevajo največji dovoljeni pregreški, ki morajo biti skladni s Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za etilometre. Skladno z določili Zakona o pravilih cestnega prometa, ki kot dve mejni vrednosti določajo koncentracijo 0,24 mg/l in 0,52 mg/l izdihanega zraka in glede na referenčne koncentracije, ki jih uporablja strokovna služba naročnika v laboratoriju Policije, ki je akreditiran kontrolni organ po standardu SIST EN ISO/IEC 17020, je strokovna služba naročnika določila koncentracije etanolnih raztopin za kontrolne meritve (0,200 mg/l in 0,471 mg/l). Skladno z določili razpisne dokumentacije in ugotovitvami iz preizkušanj opreme je naročnik ugotovil, da vlagateljevi alkoskopi ne ustrezajo zahtevam, saj so nekateri merilni rezultati izven največjih dovoljenih pregreškov, ki so določeni v Pravilniku o meroslovnih zahtevah za etilometre. Točni rezultati kontrolnih meritev so zabeleženi v testirani opremi, ki je bila vrnjena vlagatelju, dokumentacija kontrolnih meritev pa je del dokumentacije predmetnega postopka.

Naročnik je z vlogo z dne 7. 12. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 7. 12. 2015 opredelil do navedb naročnika. V vlogi odgovarja na posamezne naročnikove trditve in dodatno pojasnjuje revizijske navedbe.

Po pregledu dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot neprimerno in nepopolno in jo izločil iz postopka. 20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je nepravilna ponudba tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Neprimerne ponudbe ob upoštevanju 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ni mogoče označiti kot popolne, vse nepopolne ponudbe pa je naročnik dolžan na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej navaja, da je naročnik kršil določila lastne razpisne dokumentacije in tretji odstavek 71. člena ZJN-2, ko ga je v postopku ocenjevanja ponudb pozval, naj poleg alkoskopov predloži še dodatno opremo. Tretji odstavek 71. člena ZJN-2 določa, da naročnik po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. V 5. točki razpisne dokumentacije je naročnik določil naslednje zahteve:

»Naročnik bo kot tehnično ustrezne alkoskope sprejel le tiste, katerih vzorce bo predhodno preizkusil v lastnem laboratoriju in potrdil njihovo ustreznost za rabo v policijskih postopkih.
Ponudnik mora na poziv naročnika pred oddajo javnega naročila, za preizkus predložiti 5 alkoskopov tipa iz oddane ponudbe in najmanj 10 ustreznih ustnikov za vsak alkoskop, v roku in na lokacijo, navedeno v pozivu. V kolikor ponudnik v roku in na lokacijo ne predloži zahtevanega bo izločen iz nadaljnje analize.

Preizkus bo obsegal:

- kontrolne meritve s certificiranimi referenčnimi etanolnimi raztopinami v koncentracijah 0,0 mg/L, 0,200 mg/L in 0,471 mg/L pri pretoku etanolne pare 12 L/min, pri čemer morajo biti rezultati meritev v mejah največjih dovoljenih pogreškov v skladu s prvo točko – Tehnična specifikacija opreme (priloga št. 2.1). Meritve se bodo izvajale v 10-ih zaporednih merjenjih, v treh serijah.
- preverjanje tehničnih in drugih lastnosti iz razpisne dokumentacije.

Preizkušanje alkoskopov bo naročnik izvedel v 10 delovnih dneh, po dostavi alkoskopov s strani ponudnika.

Preizkušanje se bo izvajalo v prostorih Policije, Vodovodna c. 93a v Ljubljani.

Preizkušanje bo naročnik izvajal samostojno, brez navzočnosti predstavnikov ponudnika. Po izvedenem preizkušanju, bo naročnik preizkušane alkoskope in ustnike vrnil ponudniku. Naročnik bo podatke preizkusov obravnaval kot poslovno skrivnost.«

Iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila je razvidno, da je naročnik vlagatelja na podlagi citirane določbe razpisne dokumentacije z dopisom z dne 21. 8. 2015 pozval, naj za preizkus predloži 5 alkoskopov tipa iz oddane ponudbe in najmanj 10 ustreznih ustnikov za vsak alkoskop. Iz zapisnika o prevzemu z dne 4. 9. 2015 izhaja, da je vlagatelj naročniku na podlagi navedenega poziva izročil 5 alkoskopov, 50 ustnikov, DEMO silikonski ovitek in DEMO zapestno vrvico. Iz dopisa z dne 9. 9. 2015 nadalje izhaja, da je naročnik vlagatelja pozval k pojasnilu v zvezi s tehničnimi lastnostmi ponujenih alkoskopov, hkrati pa ga je opomnil, da pri dostavi alkoskopov ni predložil dodatne opreme, ki je potrebna za preizkus, in sicer opisov menijev, gesel, ki omogočajo dvonivojski dostop do programske opreme, postopka kalibriranja in nastavljanja alkoskopov, povezovalnih kablov in programske opreme za pregled in prenos podatkov iz alkoskopa na osebni računalnik. Kot je razvidno iz vloge z dne 10. 9. 2015, je vlagatelj naročniku dostavil še zahtevano dodatno opremo, in sicer programsko opremo Data700, povezovalni kabel za prenos podatkov, USB to RS232 adapter, Navodila z opisi menijev, postopka kalibriranja in nastavljanja alkotesterja, geslo za dostop do najvišjega nivoja ter izjavi proizvajalca.

Po pregledu navedene dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je s pozivom vlagatelju k predložitvi dodatne opreme za alkoskope kršil določila lastne razpisne dokumentacije oz. da jih je spreminjal po roku, določenem za predložitev ponudb. Naročnik ima v skladu s prvim odstavkom 77. člena ZJN-2, ki določa, da mora pred sprejemom odločitve o oddaji naročila preveriti obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe, dolžnost in pravico, da ponudnike pozove k pojasnilom ponudbe, saj mora temeljito pregledati ponudbe, ugotoviti izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije ter jih oceniti in ovrednotiti. V okviru pojasnjevanja lahko od ponudnikov zahteva tudi dodatno dokumentacijo, če jo potrebuje pri pregledu ponudbe, dolžnost ponudnikov pa je, da v postopku ocenjevanja ponudb naročniku predložijo zahtevano dokumentacijo in mu dajo zahtevana pojasnila. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik v razpisni dokumentaciji jasno določil, da bo v postopku ocenjevanja ponudb izvedel preizkus ponujenih alkoskopov in da bo v ta namen od ponudnikov zahteval predložitev ustreznega števila alkoskopov in ustnikov. Z naročnikom se je mogoče strinjati, da je predmet naročila natančneje opisan v predračunu, in sicer kot ročni elektronski alkoskop za ugotavljanje koncentracije alkohola v izdihanem zraku s kovinskim kovčkom za hrambo in prevoz, z notranjim virom napajanja (akumulatorski ali baterijski vložki), s polnilcem za polnjenje lastnega vira napajanja, s programsko opremo, s povezovalnim kablom za prenos podatkov in s 1000 ustniki za opravljanje preizkusov. Predmet naročila torej niso le alkoskopi, temveč tudi dodatna oprema, ki jo naročnik potrebuje pri uporabi alkoskopov in jo je tudi opisal v obrazcu »Ponudbeni predračun s tehnično specifikacijo«. Naročnik je bil upravičen od vlagatelja zahtevati tudi opremo, ki jo je navedel v pozivu z dne 9. 9. 2015, saj zahtevana dodatna oprema predstavlja del predmeta naročila, poleg tega pa jo je naročnik potreboval tudi za izvedbo preizkusa alkoskopov, ki je bil v razpisni dokumentaciji izrecno predviden.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo zatrjuje kršitev prvega odstavka 22. člena ZJN-2 ter načela zagotavljanja konkurence in načela enakopravne obravnave ponudnikov, saj je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da bo podatke preizkusov obravnaval kot poslovno skrivnost, čeprav naj bi določene dokumente kot poslovno skrivnost lahko označi le ponudnik, naročnik pa je dolžan take podatke varovati.

V zvezi s temi revizijskimi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v že citirani določbi 5. točke razpisne dokumentacije zapisal, da bo preizkušanje alkoskopov izvajal samostojno, brez navzočnosti predstavnikov ponudnika, da bo po izvedenem preizkušanju alkoskope in ustnike vrnil ponudniku ter da bo podatke preizkusov obravnaval kot poslovno skrivnost. Vlagatelj se je torej z dejstvom, da bo naročnik podatke preizkusov alkoskopov obravnaval kot poslovno skrivnost, seznanil v trenutku prevzema in pregleda razpisne dokumentacije, zaradi česar bi moral naročnika, če je menil, da so s tem kršena določila ZJN-2, najprej opozoriti o kršitvi na portalu javnih naročil (peti odstavek 5. člena ZPVPJN), morebitni zahtevek za revizijo pa bi moral vložiti pravočasno, pred rokom za predložitev ponudb (četrti odstavek 25. člena ZPVPJN). Ker bi se torej vlagatelj z zatrjevano kršitvijo moral seznaniti že ob pregledu razpisne dokumentacije in vložiti zahtevek za revizijo pravočasno, pred potekom roka za predložitev ponudb, njegovih revizijskih navedb v tem delu ni mogoče vsebinsko obravnavati.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi zatrjuje, da je naročnik v odločitvi o oddaji naročila le navedel, da preizkušena oprema vlagatelja ne ustreza v celoti vsem pogojem iz razpisne dokumentacije, svojih trditev pa ni utemeljil z ugotovitvami, do katerih je prišel v postopku preizkušanja opreme, zaradi česar vlagatelj ni imel možnosti seznanitve z ugotovitvami naročnika.

Te revizijske navedbe je treba presojati z vidika 79. člena ZJN-2, ki v prvem odstavku določa, da mora naročnik svojo odločitev o oddaji naročila obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo. Naročnik mora v odločitvi o oddaji naročila navesti razloge za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe (tretji odstavek 79. člena ZJN-2).

Kot je razvidno iz sklepa o oddaji naročila, je naročnik v obrazložitvi pojasnil, da je izvedel preizkus opreme, ki jo je ponudil vlagatelj. Naročnik je navedel, da je pri preizkušanju opreme ugotovil, da alkoskopi ne ustrezajo v celoti vsem pogojem iz razpisne dokumentacije, saj so bili nekateri merilni rezultati izven največjih dovoljenih pregreškov, ki so določeni v Pravilniku o meroslovnih zahtevah za etilometre. Poleg tega je naročnik pri preizkušanju opreme ugotovil, da ni mogel spreminjati dostopnih gesel, da ni mogel ugotoviti ustreznosti kovčkov za hrambo in prevoz, ker jih vlagatelj ni dostavil, ter da alkoskopi niso omogočali izvedbe postopka nastavljanja alkoskopov. Na podlagi navedenih ugotovitev je naročnik zapisal, da je ponudba vlagatelja neprimerna in nepopolna ter zato izločena iz nadaljnjega postopka. Naročnik je v nadaljevanju obrazložitve sklepa o oddaji naročila na enak način opisal tudi postopek preverjanja ponudbe izbranega ponudnika.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v sklepu o oddaji naročila ustrezno obrazložil svojo odločitev in navedel razloge zanjo. V obrazložitvi sklepa je naročnik ustrezno pojasnil razloge za izločitev vlagateljeve ponudbe, hkrati pa iz sklepa izhajajo tudi razlogi za izbiro ponudbe izbranega ponudnika. Naročniku zato ni mogoče očitati kršitve prvega odstavka 79. člena ZJN-2. Res je sicer, da naročnik v obrazložitvi sklepa o oddaji naročila ni navedel številčnih podatkov o meritvah oz. preizkusu vlagateljevih alkoskopov. Vendar je navedeno naročnikovo ravnanje razumljivo glede na določbo razpisne dokumentacije, v skladu s katero je določil, da bo podatke o preizkusih obravnaval kot poslovno skrivnost posameznega ponudnika (ugovori zoper to določbo razpisne dokumentacije pa, kot je bilo že pojasnjeno, glede na fazo postopka niso več možni). Ob tem je treba opozoriti, da je vlagatelj vsekakor imel možnost vpogleda v podatke o preizkusu njegove opreme. Čeprav dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila v postopku oddaje javnega naročila male vrednosti ni mogoče zahtevati (95.b člen ZJN-2), pa je imel vlagatelj možnost na podlagi sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 vpogledati v dokumentacijo postopka, torej tudi v zapisnike o preizkusu njegove opreme. Kot je razvidno iz dokumentacije, vlagatelj od naročnika ni zahteval vpogleda v zapisnike preizkusa ponujene opreme, zaradi česar tudi ni mogoče ugotoviti kršitve 22. člena ZJN-2. Poleg tega je treba upoštevati pojasnilo naročnika, da je po opravljenem preizkusu vrnil alkoskope in ostalo opremo in da so rezultati testiranj ostali zabeleženi, kar pomeni, da jih je vlagatelj lahko preveril.

V zvezi z nadaljnjimi vlagateljevimi navedbami, da naročnik ne bi smel izvesti preizkusa opreme v lastnem laboratoriju oz. da ni izkazal, da so preizkus izvedle strokovno usposobljene osebe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre tudi v tem primeru za navedbe, ki so v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN prepozne. Naročnik je namreč že v razpisni dokumentaciji (točka 5) določil:

»Preizkušanje se bo izvajalo v prostorih Policije, Vodovodna c. 93a v Ljubljani.

Preizkušanje bo naročnik izvajal samostojno, brez navzočnosti predstavnikov ponudnika. Po izvedenem preizkušanju, bo naročnik preizkušane alkoskope in ustnike vrnil ponudniku. Naročnik bo podatke preizkusov obravnaval kot poslovno skrivnost.«

Vlagatelj se je torej z dejstvom, da bo naročnik alkoskope preizkusil sam, v prostorih Policije, brez navzočnosti predstavnikov ponudnikov, seznanil že ob pregledu razpisne dokumentacije, zato bi moral v primeru, če je menil, da bi morali preizkuse izvesti na drugačen način, ugovarjati še pravočasno, pred potekom roka za predložitev ponudb.

Tudi sicer pa je treba ugotoviti, da naročnik vsekakor ima pravico preveriti, ali ponujeno blago ustreza tehničnim zahtevam, ki jih je določil v razpisni dokumentaciji. Naročnik mora predmet javnega naročila oz. pogoje, vezane na vsebino javnega naročila, opredeliti s tehničnimi specifikacijami, ki morajo biti oblikovane v skladu s 37. členom ZJN-2. Tehnične specifikacije oz. lastnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila, mora naročnik opredeliti v razpisni dokumentaciji. Način in obseg opisa predmeta javnega naročila je odvisen od lastnosti in kompleksnosti samega predmeta. Ponudnik je tisti, ki mora v ponudbi dokazati, da ponuja blago z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi, naročnik pa mora v razpisni dokumentaciji določiti način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga (npr. z opisom tehničnih lastnosti, predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije itd.). Ob tem ZJN-2 v okviru ugotavljanja tehnične usposobljenosti predvideva, da lahko naročnik v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti, od ponudnikov zahteva predložitev vzorcev, opisov ali fotografij, katerih ustreznost mora biti potrjena, če to zahteva naročnik (točka j) drugega odstavka 45. člena ZJN-2).

Naročnik mora v fazi ocenjevanja in vrednotenja ponudb preveriti, ali ponudba izpolnjuje vse pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije. Iz razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila je razvidno, da je naročnik določil tehnične specifikacije za alkoskope, predvidel pa je tudi preizkus ponujenih vzorcev. Tako ne more biti dvoma, da je bil naročnik v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb upravičen preizkusiti prejete vzorce in pri tem preverjati izpolnjevanje tistih lastnosti alkoskopov, ki jih je določil v razpisni dokumentaciji. Naročniku je mogoče slediti, da ima Policija ustrezen laboratorij, ki je akreditiran kontrolni organ po standardu SIST EN ISO/IEC 17020, zato ni videti razlogov za dvom v strokovno usposobljenost oseb, ki so izvedle preizkuse.

Ob tem je treba opozoriti, da mora naročnik postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb izvesti po določenih kriterijih, da mora pri tem ravnati v skladu z načelom preglednosti in enakopravne obravnave vseh ponudnikov ter da mora zagotoviti možnost naknadne preverljivosti postopka ocenjevanja. Z drugimi besedami: naročnik mora postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb ustrezno dokumentirati, seveda tudi v primeru, če v okviru tega postopka izvede preizkušanje prejetih vzorcev. Iz dokumentacije mora biti razvidno, na kakšen način je izvedel postopek preizkušanja vzorcev, katere lastnosti je ugotavljal, katera dejstva je pri tem ugotovil itd. Ugotovitev naročnika mora biti objektivno preverljiva, saj mora naročnik ponudnike v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2 obvestiti o svoji odločitvi ter navesti ugotovitve in razloge zanjo, ponudniki pa morajo imeti možnost (tudi v postopku pravnega varstva) preveriti, ali je naročnik odločitev sprejel v skladu z določili razpisne dokumentacije in pravili javnega naročanja. Naročnik mora pri tem ponudnike obravnavati na enakopraven način in zagotoviti medsebojno primerljivost ponudb. Z drugimi besedami to pomeni, da mora naročnik v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb vse prejete ponudbe oceniti na enak način in jih razvrstiti na podlagi enakih kriterijev.

Glede na navedeno je zato v predmetnem postopku pravnega varstva treba odgovoriti na ključno vprašanje, in sicer ali je naročnik izvedel postopek preizkusa alkoskopov skladno z razpisno dokumentacijo, ali ga je ustrezno dokumentiral in zagotovil preverljivost ocenjevanja in primerljivost ponudb ter posledično ali je pravilno ocenil vlagateljevo ponudbo kot neprimerno.

Najprej je treba ugotoviti, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil tehnične zahteve za alkoskope, in sicer v obrazcu »Ponudbeni predračun s tehnično specifikacijo«. V 3. alineji 1. točke tehnične specifikacije je naročnik določil, da morajo biti največji dovoljeni merilni pogreški alkoskopa skladni z določili Pravilnika o meroslovnih zahtevah za etilometre. Naročnik je torej v razpisni dokumentaciji izrecno navedel Pravilnik o meroslovnih zahtevah za etilometre kot tisti predpis, na podlagi katerega bo ugotavljal največja dopustna merilna odstopanja. Dejstvo, da bo tudi pri preizkusu alkoskopov upošteval Pravilnik o meroslovnih zahtevah za etilometre, izhaja tudi iz 5. točke razpisne dokumentacije, kjer je naročnik določil, da bo preizkus obsegal kontrolne meritve s certificiranimi referenčnimi etanolnimi raztopinami v koncentracijah 0,0 mg/L, 0,200 mg/L in 0,471 mg/L pri pretoku etanolne pare 12 L/min, pri čemer morajo biti rezultati meritev v mejah največjih dovoljenih pogreškov v skladu s prvo točko – Tehnična specifikacija opreme (priloga št. 2.1). Vlagateljeva navedba, da njegovi alkoskopi ustrezajo predpisanim standardom za izdelavo alkotestov EN 15964:2011, zato ne more biti relevantna za ugotavljanje primernosti njegove ponudbe, saj naročnik meritev ni izvajal na podlagi standarda EN 15964:2011, temveč na podlagi Pravilnika o meroslovnih zahtevah za etilometre. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za etilometre torej, glede na izrecne določbe razpisne dokumentacije, predstavlja podlago za ugotavljanje primernosti ponudbe.

Iz dokumenta »Preizkušanje alkoskopov Lion 700 – obvestilo o ugotovitvah« z dne 16. 9. 2015 je razvidno, da je naročnik izvedel preizkus vlagateljevih alkoskopov in ga tudi ustrezno dokumentiral. Iz dokumenta je razvidno, da je naročnik, v skladu z določbami razpisne dokumentacije, izvedel preizkus, ki je obsegal kontrolne meritve s certificiranimi referenčnimi etanolnimi raztopinami v koncentracijah 0,0 mg/L, 0,200 mg/L in 0,471 mg/L pri pretoku etanolne pare 12 L/min. Meritve je izvedel v 10 zaporednih merjenjih, v treh serijah. Ob tem je naročnik preverjal tudi tehnične in druge lastnosti iz razpisne dokumentacije. Kot je razvidno iz Poročila o tehničnem preizkusu alkoskopov Lion 700, rezultati meritev niso bili v tolerančnih mejah, ki jih je podal proizvajalec, in tudi niso bili skladni z določili Pravilnika o meroslovnih zahtevah za etilometre. Podatki o meritvah so bili navedeni v priloženi tabeli, iz katere izhaja, da rezultati nekaterih meritev presegajo največja dopustna odstopanja, kot so določena v 4. členu Pravilnika o meroslovnih zahtevah za etilometre.

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v dokument »Preizkušanje alkoskopov Drager 6820 – obvestilo o ugotovitvah« z dne 22. 10. 2015. Iz navedenega dokumenta je razvidno, da je naročnik preizkusil tudi alkoskope izbranega ponudnika, pri čemer je izvedel enak postopek kot pri vlagatelju. Iz tabele, ki je priložena dokumentu »Preizkušanje alkoskopov Drager 6820 – obvestilo o ugotovitvah«, je razvidno, da rezultati meritev niso presegali največja dopustna odstopanja, kot so določena v 4. členu Pravilnika o meroslovnih zahtevah za etilometre. Iz dokumenta je tudi razvidno, da je naročnik preverjal izpolnjevanje ostalih tehničnih zahtev, pri čemer je ugotovil, da alkoskopi izbranega ponudnika izpolnjujejo vse zahteve iz razpisne dokumentacije.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik izvedel preizkus ponujenih alkoskopov v skladu z določbami razpisne dokumentacije. Preizkus je ustrezno dokumentiral, iz dokumentacije je razviden postopek, ki je skladen z določbami razpisne dokumentacije, rezultati posameznih meritev pa so ostali zapisani v preizkušenih alkoskopih. S tem naročnik je zagotovil objektivno preverljivost postopka preizkusa. Iz priložene tabele so razvidne konkretne številke, pridobljene na podlagi meritev, iz teh podatkov pa je razvidno, da so meritve vlagateljevih alkoskopov pokazale na prevelika odstopanja. Iz dokumentacije je torej razvidno, da rezultati meritev niso bili v mejah največjih dovoljenih pogreškov, kot so določeni v Pravilniku o meroslovnih zahtevah za etilometre. Hkrati je iz dokumentacije razvidno, da je naročnik na enak način preizkusil tudi alkoskope izbranega ponudnika, pri čemer so bili rezultati meritev z enakimi etanolnimi raztopinami in v enakih pogojih v mejah dovoljenih odstopanj. S tem je naročnik zagotovil tudi primerljivost vlagateljeve ponudbe in ponudbe izbranega ponudnika.

Ker je iz dokumentacije razvidno, da so rezultati meritev vlagateljevih alkoskopov izven dovoljenih pregreškov, kot so bili določeni v razpisni dokumentaciji, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev določb ZJN-2, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot neprimerno in nepopolno.

Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v predmetnem postopku pravnega varstva zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 4. 1. 2016

predsednik senata
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana
- Timtrade, d. o. o., Obirska ulica 4, 1000 Ljubljana
- Dräger Slovenija, d. o. o., Nadgoriška cesta 19, 1231 Ljubljana – Črnuče
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve

Natisni stran