018-253/2015 Termoelektrarna Brestanica, d.o.o.
Številka: 018-253/2015-12Datum sprejema: 21. 12. 2015
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Boruta Smrdela in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »Izgradnja novih plinskih turbin 40 - 70 MW za Termoelektrarno Brestanica Faza 1A in 1B. LOT 1: plinski blok (Gas Turbine Unit)« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj GENERAL ELECTRIC INTERNATIONAL INC., 3135 Easton Turnpike, Fairfield (CT), 06828, Združene države Amerike, ki ga zastopa odvetnik Marko Ketler, Dunajska cesta 167, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika TERMOELEKTRARNA BRESTANICA, d. o. o., Cesta prvih borcev 18, Brestanica (v nadaljevanju: naročnik), dne 21. 12. 2015
odločila:
1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 2. 11. 2015 se zavrne.
2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.
3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 13. 1. 2015 sprejel sklep o pričetku oddaje javnega naročila za izgradnjo novih plinskih turbin 40-70 MW – LOT 1: Plinski blok (v nadaljevanju: naročilo). Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi je bilo dne 16. 1. 2015 (s številko objave JN304/2015) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 21. 1. 2015 pa (s številko dokumenta 021868) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2015/S 014.
Naročnik je dne 19. 10. 2015 sprejel Sklep o oddaji naročila (v nadaljevanju: sklep o oddaji naročila), iz katerega med drugim izhaja, da se predmetno naročilo odda »Konzorciju Stenmark«, katerega ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ponudba »ponudnika GENERAL ELECTRIC INTERNATIONAL INC.« pa se kot nepopolna izloči (v nadaljevanju: ponudba GE oziroma ponudnik GE).
Sklep o oddaji naročila je ponudnik GE prejel dne 21. 10. 2015, vlagatelj pa je dne 2. 11. 2015 na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo, z dne 2. 11. 2015, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj primarno predlaga razveljavitev »odločit[ve] o oddaji naročila« […] »v delih, kjer je naročilo oddano družbi« S. in »kjer je vlagateljeva ponudba izločena kot nepopolna«, pa tudi spremembo odločitve »o oddaji naročila tako, da naročnik zaradi« […] »navedenih nepravilnosti izloči ponudbo družbe« S. »kot nepopolno in da naročnik naročilo odda vlagatelju kot najugodnejšemu ponudniku«. V zahtevku za revizijo vlagatelj podredno predlaga razveljavitev postopka oddaje zadevnega naročila v celoti. Vlagatelj v vsakem primeru zahteva tudi, da mu naročnik povrne stroške postopka.
V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj
– zatrjuje, da ponudba GE »ne bi smela biti obravnavana kot nepopolna«, saj se »izjeme«, ki jih je ponudnik GE podal »k Skupnim posebnim in splošnim pogojem naročila v svojem spremnem dopisu z dne 30. septembra 2015, poslanem skupaj s ponudbo«, ne bi »smele razumeti kot odstopanja od Skupnih posebnih in splošnih pogojev naročila in kot neskladne z razpisno dokumentacijo, ampak zgolj kot dodatna pojasnila, ki bi se že tako ali drugače uporabljala zaradi uveljavljenih poslovnih običajev«. Po stališču vlagatelja bi tako »lahko ta dodatna pojasnila predstavljala največ le nepopolnost v nebistvenem smislu, ki se skladno z 18. točko drugega odstavka 2. člena ZJNVETPS ne šteje za formalno nepopolnost«;
– zatrjuje »[p]ostopkovne kršitve v fazah ustnega in pisnega pogajanja v postopku javnega naročanja«;
– zatrjuje, da naročnik sklepa o oddaji naročila ni obrazložil na ustrezen način. Po stališču vlagatelja je »obrazložitev popolnoma neprimerna ter ne omogoča ustrezne pravne podlage za vložitev zahtevka za revizijo in za učinkovito varstvo pravic«;
– zatrjuje kršitev pravice ponudnika GE do vpogleda;
– zatrjuje »[n]eenak[o] obravnav[o] in nepopolnost ponudbe družbe« S.;
– meni, da »obstaja utemeljen sum, da je zunanji pravni svetovalec naročnika, ki je« […] »skupaj s še enim direktorjem družbe« S. »sopredsednik odbora za javna naročila pri Ameriški gospodarski zbornici« in »je imel velik vpliv na potek in izvedbo postopka javnega naročanja, neposredno ali posredno povezan z izbranim ponudnikom, tako da njegovi zasebni interesi vplivajo na objektivnost in nepristransko izvajanje delovnih nalog«.
Naročnik je dne 10. 11. 2015 prejel »IZJASNITEV IZBRANEGA PONUDNIKA o zahtevku za revizijo vlagatelja GE« (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V zadevni vlogi izbrani ponudnik (primarno) predlaga, da naročnik zahtevek za revizijo zavrže, podrejeno pa predlaga, da naročnik zahtevek za revizijo zavrne. Izbrani ponudnik zavrača navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo, meni, da »obstaja resen dvom o aktivni legitimaciji vlagatelja za vložitev revizijskega zahtevka« (vlagatelj naj bi namreč sploh ne »oddal ponudbe, temveč je ponudbo oddal drug ponudnik z enako firmo, vendar s sedežem v nizozemskem Rhednu«), na koncu vloge pa podaja tudi stroškovnik.
Naročnik je dne 17. 11. 2015 sprejel Odločitev o zahtevku za revizijo, znak naročnika FKS-MP-7840/8804, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil kot neutemeljen, v celoti pa je zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov predrevizijskega postopka (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi zadevne odločitve naročnik
– v navezavi na prvo zatrjevano kršitev ugotavlja, da je na podlagi dokumentacije in ravnanj ponudnika GE jasno, da »gre v konkretnem primeru za odstopanja od« zahtev, ki jih kot naročnik ni dopustil. Naročnik nadaljuje, da ponudnik GE od pridržkov ne odstopa niti v svojem dopisu z dne 12. 10. 2015, obenem pa zaključuje, da »[s]porni pridržki v nobenem primeru ne morejo predstavljati nebistvene pomanjkljivosti ponudbe«;
– v navezavi na drugo zatrjevano kršitev navaja, da je postopek oddaje zadevnega naročila (vključno z ustnimi in pisnimi pogajanji) potekal v skladu z razpisno dokumentacijo in zakonom;
– v navezavi na tretje zatrjevano kršitev navaja, da »je sklep o oddaji naročila utemeljil in vlagatelju dal« […] »informacije, ki jih potrebuje za učinkovito pravno varstvo«, obenem pa zaključuje, da je imel ponudnik GE, če je »menil, da bi za učinkovito pravno varstvo potreboval še dodatne informacije,« […] »možnost oz. pravico, da od naročnika zahteva dodatno obrazložitev, pa tega ni storil«;
– v navezavi na četrto in peto zatrjevano kršitev podaja svoj pomislek o aktivni legitimaciji vlagatelja v delu zahtevka za revizijo, v katerem ta zatrjuje kršitve naročnika, povezane s ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik tudi sicer meni, da je ponudniku GE vpogled v dokumentacijo postopka oddaje zadevnega naročila omogočil v skladu z določbami ZJNVETPS, pa tudi, da kršitve v zvezi s pregledom ponudbe izbranega ponudnika, ki jih v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, niso podane;
– v navezavi na šesto zatrjevano kršitev meni, da »so vsi dvomi vlagatelja v delo zunanjega svetovalca neutemeljeni«.
Naročnik je dne 18. 11. 2015 odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.
Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom z dne 30. 11. 2015 pozvala na dopolnitev oziroma odstop dokumentacije, dne 3. 12. 2015 pa je prejela s strani naročnika odstopljeno dodatno dokumentacijo postopka.
Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 30. 11. 2015, Državna revizijska komisija pa je dne 4. 12. 2015 prejela vlagateljevo vlogo »OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA«, z dne 3. 12. 2015 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V tej vlogi vlagatelj »v celoti prereka navedbe naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, vztraja pri dosedanjih navedbah in dokaznih predlogih ter dodatno navaja kot izhaja iz nadaljevanja te vloge«.
Državna revizijska komisija je dne 18. 12. 2015 prejela naročnikovo »Opredelitev do navedb vlagatelja z dne 3. 12 .2015«, znak naročnika FKS/MP-1485/9281, z dne 16. 12. 2015. V zadevni vlogi se naročnik opredeljuje do navedb vlagatelja v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.
Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz Zapisnika o javnem odpiranju končnih ponudb, z dne 30. 9. 2015, izhaja, da so na naslov naročnika pravočasno prispele tri končne ponudbe, med katerimi sta tudi ponudba GE in ponudba izbranega ponudnika. Kot izhaja iz sklepa o oddaji naročila, je naročnik ponudbo GE in ponudbo ponudnika »CENTRAX LIMITED, Gas Turbine Division« […] »England« kot nepopolni izločil.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik »v zadevnem primeru obrazložil svojo odločitev o oddaji naročila zgolj tako, da je prepisal razpisno dokumentacijo, namesto da bi navedel utemeljene razloge, zlasti v delu, kjer bi moral« […] »utemeljiti subjektivno oceno ponudb ali subjektivno uporabo meril za njihov izbor (tj. razloge, zaradi katerih je posamezni ponudbi dodelil določene točke). Skladno z uveljavljeno prakso DKOM« […] »je taka obrazložitev popolnoma neprimerna ter ne omogoča ustrezne pravne podlage za vložitev zahtevka za revizijo in za učinkovito varstvo pravic« (četrti odstavek na strani 5).
V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik na podlagi prvega odstavka 83. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji naročila, katero mora obrazložiti, v njej navesti ugotovitve ter razloge zanjo, ponudnike opozoriti o možnem pravnem varstvu, navesti pa mora tudi:
– kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja, in
– višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača, ter sklic, ki se pri tem navede.
Vsebinsko primerljivo izhaja tudi iz člena 41 Direktive 2004/18/ES, z dne 31. marca 2004, o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (Uradni list EU, št. L 134/2004, z dne 30. 4. 2004, in sprem.; v nadaljevanju: Direktiva številka 2004/18/ES).
Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (tako tudi v odločitvi številka 018-071/2015-9, z dne 13. 5. 2015) zapisala, da »ni nujno, da bi obrazložitev odločitve morala biti vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti (detajle) posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve«. Iz sodbe Splošnega sodišča Evropske unije, dne 8. 7. 2015 sprejete v zadevi številka T 536/11, European Dynamics Luxembourg SA, European Dynamics Belgium SA, Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE proti Evropski komisiji, točka 53, ECLI:EU:T:2015:476, izhaja, da od naročnika v okviru posredovanja značilnosti in relativnih prednosti izbrane ponudbe ni mogoče zahtevati natančne primerjalne analize izbrane ponudbe in ponudbe zavrnjenega ponudnika (Uredba Komisije (ES, Euratom) številka 2342/2002, z dne 23. 12. 2002, o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) številka 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (Uradni list EU, št. L 357/2002, z dne 31. 12. 2002, in sprem.), ob upoštevanju katere je bila sprejeta zadevna sodba, obveščanje kandidatov in ponudnikov normira primerljivo členu 41 Direktive številka 2004/18/ES). Vendar pa mora obrazložitev odločitve o oddaji naročila jasno in nedvoumno izražati razlogovanje naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, da lahko zaščitijo svoje pravice in preverijo, ali je odločitev o oddaji naročila utemeljena ali ne, pa tudi do mere, ki sodišču omogoča izvajanje nadzora zakonitosti navedene odločitve. Ali je povzetek ustreznih razlogov v odločitvi o oddaji naročila zadosten, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, in sicer glede na vse okoliščine primera.
Ob doslej navedenem ne gre prezreti niti sodbe Splošnega sodišča Evropske unije, dne 7. 10. 2015 sprejete v zadevi številka T 299/11, European Dynamics Luksemburg SA, Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE in European Dynamics Belgium SA proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), točka 129, ECLI:EU:T:2015:757, v kateri je zadevno sodišče zapisalo med drugim tudi: »Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se« […] »od naročnika ne bi smelo zahtevati, da ponudniku, katerega ponudba je bila zavržena, po eni strani, poleg razlogov za zavrženje te ponudbe natančno povzame, kako je pri ocenjevanju njegove ponudbe na podlagi presoje te ponudbe upošteval vse podrobnosti, in po drugi strani da posreduje značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter da poda natančno primerjalno analizo te ponudbe in ponudbe neuspešnega ponudnika. Prav tako ni potrebno, da naročnik neuspešnemu ponudniku na njegovo pisno zahtevo predloži popolno kopijo ocenjevalnega poročila«.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik sklep o oddaji zadevnega naročila v konkretnem primeru obrazložil in v njem navedel ugotovitve ter razloge za svojo odločitev. Naročnik je tako v sklepu o oddaji naročila (ta obsega pet strani) povzel potek postopka oddaje naročila, navedel je podatek o številu pravočasno prispelih ponudb in ponudnikih, zapisal je razlog za izločitev ponudbe GE (»GE je v nasprotju z izrecnim opozorilom naročnika v točki 14 Povabila na pisna pogajanja in navodil za oddajo končnih ponudb oddal ponudbo s pridržki na končne naročnikove zahteve, in sicer na Združene Posebne in Splošne pogoje«, po pozivu naročnika, naj »pridržke v naloženem roku umakne«, pa ponudnik GE »pri pridržkih vztraja«), s točkami je »evalviral« […] »vse prejete ponudbe in jih razvrstil v skladu z merili iz točke 6.4 razpisne dokumentacije«, ponudnike pa je opozoril tudi o možnem pravnem varstvu. Vlagatelj ob tem v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da naročnik v sklepu o oddaji naročila morebiti ni navedel katerega od podatkov iz prve in druge alinee prvega odstavka 83. člena ZJNVETPS. Naročnikov sklep o oddaji naročila tako vsebuje razlog za izločitev (zavrnitev) ponudbe GE (kot ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran) in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika GE (kot ponudnika, ki ni bil izbran). Iz sklepa o oddaji naročila namreč izhaja, da je prednost sprejete ponudbe (»Konzorcija "STENMARK"«) v razmerju do ponudbe GE v tem, da je sprejeta ponudba popolna, ponudba GE pa je nepopolna (četrti oziroma peti odstavek omenjenega sklepa). V posledici navedenega v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja ne gre slediti zaključku vlagatelja, da je naročnik »v zadevnem primeru obrazložil svojo odločitev o oddaji naročila zgolj tako, da je prepisal razpisno dokumentacijo, namesto da bi navedel utemeljene razloge, zlasti v delu, kjer bi moral naročnik utemeljiti subjektivno oceno ponudb ali subjektivno uporabo meril za njihov izbor« (četrti odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo), niti zaključku vlagatelja, da je obrazložitev sklepa o oddaji naročila v konkretnem primeru »popolnoma neprimerna ter ne omogoča ustrezne pravne podlage za vložitev zahtevka za revizijo in za učinkovito varstvo pravic« (četrti odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo). Po drugi strani je v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja pritrditi naročniku v smislu, da »je sklep o oddaji naročila utemeljil in vlagatelju dal« […] »informacije, ki jih potrebuje za učinkovito pravno varstvo« (zadnji odstavek na strani 8 odločitve o zahtevku za revizijo). Ob vsem doslej navedenem ne gre prezreti niti dejstva, da iz Zapisnika o vpogledu, z dne 27. 10. 2015 (v nadaljevanju: zapisnik o vpogledu), ki ga je podpisal tudi pooblaščeni predstavnik ponudnika GE, izhaja, da je ponudnik GE zahteval vpogled (med drugim) v »komunikacijo z izbranim ponudnikom, interno ocenjevanje ponudb in druge dokumente, v katere je dovoljeno vpogledati skladno s predpisi o javnem naročanju«. Iz zapisnika o vpogledu ne izhaja, da bi bil kateri od navedenih dokumentov ponudniku GE na vpogledu zakrit.
Dejstvo, da je obrazložitev, ugotovitve ter razloge za odločitev (sklep o oddaji naročila) vlagatelj razumel na ustrezen način, jasno izhaja tudi iz zahtevka za revizijo (predvsem v V. točki in nadaljnjih točkah), vsaj posredno pa ga potrjuje tudi dejstvo, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da je pri naročniku morebiti vložil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri bi jasno navedel, o čem mora naročnik podati obrazložitev (primerjaj tretji odstavek 83. člena ZJNVETPS). Ponudnik GE bi v zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila tako lahko navedel tudi to, da želi od naročnika obrazložitev »razlog[ov], zaradi katerih je posamezni ponudbi dodelil določene točke« (četrti odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo). V predstavljenem smislu je razumeti zatrjevanje naročnika, da je imel vlagatelj (ponudnik GE), če je »menil, da bi za učinkovito pravno varstvo potreboval še dodatne informacije,« […] »skladno s tretjim odstavkom 83. člena ZJNVETPS možnost oz. pravico, da od naročnika zahteva dodatno obrazložitev, pa tega ni storil« (prvi odstavek na strani 9 odločitve o zahtevku za revizijo). Pri tem ne gre prezreti niti zatrjevanja naročnika, da je merilo za izbiro ponudbe »matematična formula, vezana na računske operacije«, niti zatrjevanja naročnika, da je bila ponudba ponudnika GE »iz postopka izločena zaradi nepopolnosti, ne pa zato ker bi bila po merilih manj ugodna od izbrane ponudbe« (tretji odstavek na strani 9 odločitve o zahtevku za revizijo).
Ker se presoja, ali je odločitev (o oddaji naročila) ustrezno obrazložena in so v njej ustrezno navedeni ugotovitve ter razlogi zanjo, opravi (glede na vse okoliščine primera) v vsakem konkretnem primeru posebej, v predstavljenih okoliščinah konkretnega dejanskega stanja dosedanjih zaključkov v ničemer ne spreminja niti sklicevanje vlagatelja na številne odločitve Državne revizijske komisije (četrti odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo) v zvezi s tem. To velja tudi za sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije, številka 018-231/2013-4, z dne 14. 8. 2013, ki jo vlagatelj v zahtevku za revizijo (peti odstavek na strani 5) še posebej izpostavlja (in jo citira), saj je bilo dejansko stanje v takratni zadevi bistveno drugačno od dejanskega stanja v tokratni zadevi in z njim neprimerljivo. V slednje omenjeni odločitvi je namreč Državna revizijska komisija zaključila, da takratni »naročnik ni obrazložil svoje odločitve o oddaji naročila in (glede na revizijske navedbe) tudi ni navedel razlogov, na podlagi katerih je« takratnemu »izbranemu ponudniku priznal tehnično in kadrovsko sposobnost za izvedbo« takratnega javnega naročila. Ker je takratni »naročnik le splošno zatrjeval, da je v analizi ponudbe in dodatne dokumentacije ugotovil izpolnjevanje referenčnih zahtev, ni pa v ničemer obrazložil, katere postavke je štel za večje oz. bistvene in na kakšen način jih je ugotavljal pri gospodarskih subjektih, ki nastopajo v ponudbi« takrat »izbranega ponudnika,« takratnega dejanskega stanja (za razliko od tokratnega dejanskega stanja) »ni bilo mogoče ugotoviti na način, ki bi omogočal presojo popolnosti ponudbe izbranega ponudnika«. V predstavljenem smislu je tako pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (četrti odstavek na strani 9) meni, da so bili zaključki Državne revizijske komisije v omenjeni zadevi »posledica dejstva, da so bile zahteve takratnega naročnika zapisane (pre)ohlapno, zato se je pri presoji ustreznosti ponudbe od naročnika pričakovala ustrezna obrazložitev vsebinske presoje izpolnjevanja sicer ohlapno postavljenih zahtev«.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo (prvi, drugi in tretji odstavek V. točke na strani 4) nadalje zatrjuje, da ponudba GE s sklepom o oddaji naročila »ne bi smela biti obravnavana kot nepopolna«, saj se »izjeme«, ki jih je ponudnik GE podal »k Skupnim posebnim in splošnim pogojem naročila v svojem spremnem dopisu z dne 30. septembra 2015, poslanem skupaj s ponudbo«, ne bi »smele razumeti kot odstopanja od Skupnih posebnih in splošnih pogojev naročila in kot neskladne z razpisno dokumentacijo, ampak zgolj kot dodatna pojasnila, ki bi se že tako ali drugače uporabljala zaradi uveljavljenih poslovnih običajev«. Po stališču vlagatelja bi tako »lahko ta dodatna pojasnila predstavljala največ le nepopolnost v nebistvenem smislu, ki se skladno z 18. točko drugega odstavka 2. člena ZJNVETPS ne šteje za formalno nepopolnost«.
V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik s sklepom o oddaji naročila zadevno naročilo oddal ob upoštevanju končnih ponudb ponudnikov (med drugim tudi končne ponudbe ponudnika GE). Kot je bilo to v povzetku predstavljeno že doslej, je naročnik v sklepu o oddaji naročila (3. točka na strani 2) glede končne ponudbe ponudnika GE ugotovil, da je ta »v nasprotju z izrecnim opozorilom naročnika v točki 14 Povabila na pisna pogajanja in navodil za oddajo končnih ponudb oddal ponudbo s pridržki na naročnikove zahteve, in sicer na Združene Posebne in Splošne pogoje pogodbe, kar je naročnik ocenil kot formalno nepopolnost ponudbe in ponudnika pozval, naj le-to odpravi tako, da pridržke v naloženem roku umakne. GE je v pisni izjavi z dne 12. 10. 2015 naročniku pojasnil, da je oddal pogojno ponudbo glede na zahteve naročnika, ki se nanašajo na Združene Posebne in Splošne pogoje pogodbe. Ker ponudnik pri pridržkih vztraja, njegova ponudba posledično ne izpolnjuje vseh zahtev naročnika iz končne razpisne dokumentacije in je tudi v nasprotju z izrecnim opozorilom iz točke 14 Povabila na pisna pogajanja in navodil za oddajo končnih ponudb. Zaradi navedenega je njegova ponudba nepopolna in jo je naročnik na podlagi prvega odstavka 82. člena ZJNVETPS izločil iz nadaljnjega postopka oddaje tega javnega naročila«.
Ob upoštevanju predstavljenih dejstev in predstavljenih zatrjevanj vlagatelja v zahtevku za revizijo je Državna revizijska komisija v nadaljevanju vpogledala v Povabilo k pisnim pogajanjem in navodila za oddajo končnih ponudb, julij 2015 (v nadaljevanju: Navodila za oddajo končnih ponudb). V Navodilih za oddajo končnih ponudb (točka II. 1) je naročnik ponudnike povabil, da »sodelujejo v drugi fazi pogajanj, t.j. pisnih pogajanjih in oddajo končno ponudbo za predmetno javno naročilo«. V točki II. 3 Navodil za oddajo končnih ponudb je naročnik zapisal, da je po izvedenih ustnih pogajanjih z vsemi ponudniki »pripravil spremembe oz. čistopis splošnega dela (Volume 1, Part II) in tehničnega dela razpisne dokumentacije (Volume 2, 3 in 4), v katerega so vključene vse končne zahteve naročnika, ki jih mora v pisnih pogajanjih, poleg zahtev iz Navodil za pripravo končnih ponudb, izpolniti vsak ponudnik, sicer njegova ponudba ne bo popolna«. Zahteva, da vsak ponudnik »svojo končno ponudbo pripravi v skladu z Navodili za pripravo končnih ponudb, ki so podana v nadaljevanju tega povabila«, izhaja tudi iz točke II. 4 Navodil za oddajo končnih ponudb, iz točke II. 5 Navodil za oddajo končnih ponudb pa med drugim izhaja, da mora »[v] pisnih pogajanjih« […] »ponudnik do roka za prejem ponudb pripraviti oz. prilagoditi svojo ponudbo glede na končne zahteve naročnika«. Naročnik je v isti točki dodal, da »[p]o poteku roka za prejem končnih ponudb ponudnik ponudbenih cen in drugih podatkov v ponudbi (še posebej elementov, ki se vežejo na izpolnjevanje tehničnih specifikacij javnega naročila) ob upoštevanju 82. člena ZJNVETPS ne bo mogel več spreminjati. Z oddajo končnih ponudb je izveden en, zadnji in končni, krog pisnih pogajanj«. Natančnejša navodila za pripravo končnih ponudb je naročnik podal v točki III. Navodil za oddajo končnih ponudb.
V točki III. 5 Navodil za oddajo končnih ponudb je naročnik zapisal, da mora vsak ponudnik »izpolniti vse zahteve iz dokumentov, ki sestavljajo končno razpisno dokumentacijo, sicer njegova ponudba ne bo popolna«. Vsebinsko primerljivo je naročnik zapisal tudi v točki III. 14 Navodil za oddajo končnih ponudb, v kateri je ponudnike (izrecno) opozoril, da »lahko morebiten ponudnikov pridržek glede določene končne zahteve naročnika povzroči, da njegova ponudba postane nepopolna in jo mora zaradi tega naročnik izločiti. Zaradi tega pridržki ali podobne omejitve glede končnih zahtev naročnika niso možni«. Določbo, po kateri »[p]ridržki ali podobne omejitve glede zahtev naročnika iz končne razpisne dokumentacije niso možni«, je naročnik ponovil v zadnjem odstavku pod točko III. 16 Navodil za oddajo končnih ponudb.
Verzija Navodil za oddajo končnih ponudb, pripravljena v angleškem jeziku, je v teh delih po vsebini v bistvu enaka verziji Navodil za oddajo končnih ponudb, pripravljeni v slovenskem jeziku, pri čemer je v verziji Navodil za oddajo končnih ponudb, pripravljeni v angleškem jeziku, v zadnji povedi točke II. 5 Navodil za oddajo končnih ponudb navedeno: »There will be no further negotiations regarding the tender price or the contents of the tender«.
V Spremembi povabila k pisnim pogajanjem in navodil za oddajo končnih ponudb, september 2015, naročnik predstavljenih vsebin ni spreminjal, razen na način, da je v njem določbo, po kateri »[p]ridržki ali podobne omejitve glede zahtev naročnika iz končne razpisne dokumentacije niso možni«, tokrat ponovil v zadnjem odstavku pod točko III. 17 (in ne več pod točko III. 16) Navodil za oddajo končnih ponudb. Pač pa je naročnik v verziji Spremembe povabila k pisnim pogajanjem in navodil za oddajo končnih ponudb zgolj z dvema besednima zvezama dopolnil točko II. 4 Navodil za oddajo končnih ponudb na način, da je napisana še bolj razumljivo, kot doslej.
Iz predstavljenih segmentov Navodil za oddajo končnih ponudb po presoji Državne revizijske komisije tako jasno izhaja, da so v Navodila za oddajo končnih ponudb vključene vse končne zahteve naročnika, ki jih mora v pisnih pogajanjih izpolniti vsak ponudnik, ponudnik pa mora svojo končno ponudbo pripraviti v skladu z Navodili za pripravo končnih ponudb, sicer njegova ponudba ne bo štela za popolno. Naročnik je ob tem na pregleden in jasen način ponudnike obvestil, da po poteku roka za prejem končnih ponudb ponudbenih cen in drugih podatkov v ponudbi ne bo mogoče več spreminjati, pridržki ali podobne omejitve glede zahtev naročnika iz končne razpisne dokumentacije pa niso možni.
V posledici dosedanjih ugotovitev in zaključkov je Državna revizijska komisija vpogledala v končno ponudbo GE, številka 425131, z dne 30. 9. 2015 (v nadaljevanju: končna ponudba), pri tem pa je ugotovila, da se v njej med drugim nahaja tudi dokument »COVER LETTER«, z dne 30. 9. 2015 (v nadaljevanju: dokument »COVER LETTER«). Iz omenjenega dokumenta v 1. oziroma 2. točki desetega odstavka (v navezavi na Združene posebne in splošne pogodbene pogoje) jasno izhaja:
– »Article 17.6: GEII cannot accept to be liable for indirect damages/loss of profit for tort claims (extra-contractual liability) and damage to your property. Making the supplier liable for indirect damages/loss of profit is not industry standard« (oziroma v navezavi na člen 17.6 Združenih posebnih in splošnih pogodbenih pogojev v prevodu v slovenski jezik: Ponudnik GE ne more sprejeti, da bi bil odgovoren za posredno škodo / izgubo dobička iz naslova odškodninskih zahtevkov (nepogodbena odgovornost) in škodo na premoženju naročnika. Dobavitelja napraviti za odgovornega za posredno škodo / izgubo dobička ni splošni (industrijski) standard);
– »Article 17.1: GEII cannot accept unlimited liability for damage to the client’s property (unlimited liability is acceptable for damage to third party property only). Extra-contractual liability as well has to be limited (not only contractual liability)« (oziroma v navezavi na člen 17.1 Združenih posebnih in splošnih pogodbenih pogojev v prevodu v slovenski jezik: Ponudnik GE ne more sprejeti neomejene odgovornosti za škodo na strankinem premoženju (neomejena odgovornost je sprejemljiva le za škodo na premoženju tretje osebe). Nepogodbena odgovornost mora biti omejena (ne le pogodbena odgovornost)).
Glede na navedeno Državna revizijska komisija (ob upoštevanju vsebine členov 17.1 in 17.6 Združenih posebnih in splošnih pogodbenih pogojev) ugotavlja, da izpostavljena vsebina 1. oziroma 2. točke desetega odstavka dokumenta »COVER LETTER« po vsebini predstavlja »[p]ridrž[ek] ali podobne omejitve glede zahtev naročnika iz končne razpisne dokumentacije«, ki pa ob upoštevanju Navodil za oddajo končnih ponudb (zlasti še točke III. 14, točke III. 16 oziroma točke III. 17) niso bili možni. V Združenih posebnih in splošnih pogodbenih pogojih (člen 17.1) je naročnik namreč določil, da mora izvajalec tega naročila »naročnika, naročnikovo osebje in njihove zastopnike ter katerokoli tretjo osebo zavarovati in obvarovati pred vsemi zahtevami, odškodninami, izgubami in izdatki (vključno s pravnimi pristojbinami in stroški) z ozirom na:
(a) telesne poškodbe, obolenja, bolezni ali smrt katerekoli osebe, do česar pride pri projektih in zaradi projektov izvajalca, ali pri izvajanju in dokončanju del ter pri odpravljanju napak, razen če je to možno pripisati malomarnosti, prevari, nezakonitemu oz. namernemu dejanju s strani naročnika, njegovega osebja ali kateregakoli od njihovih zastopnikov, in
(b) škodo ali izgubo na premoženju, in sicer na nepremičninskem ali osebnem premoženju (razen tistega, ki ga vključujejo dela), do obsega, do katerega taka škoda ali izguba
(i) izhaja iz projekta, nastane v teku projekta ali zaradi tega projekta ali pri izvajanju in dokončanju del in odpravljanju pomanjkljivosti ali zaradi teh del, in
(ii) ki jo je mogoče pripisati malomarnosti, prevari, nezakonitemu oz. namernemu dejanju s strani naročnika, njegovega osebja ali njihovih zastopnikov.
Izvajalec je v skladu s podčlenom 17.1, odstavek 1, točka (b) odgovoren, da tožniku povrne:
(i) odbitno franšizo – 10% dejanske škode, vendar ne več kot 20.000 EUR po škodnem dogodku in škodo, ki presega znesek 5.000.000 EUR po škodnem dogodku brez omejitve števila dogodkov, če nastopi taka situacija (podčlen 18.3).
Izvajalec je z ozirom na podčlen 17.1, Odstavek 1, Točka (b) odgovoren tudi v skladu s podčlenom 18.3.
Naročnik mora zavarovati in obvarovati izvajalca in njegovo osebje in njihove zastopnike pred vsemi zahtevami, škodo, izgubami in stroški (vključno s pravnimi pristojbinami in izdatki) z ozirom na telesne poškodbe, obolenja, bolezni ali smrt, ki jih je možno pripisati malomarnosti, namernemu dejanju ali kršitvi Pogodbe s strani naročnika, naročnikovega osebja ali njihovih zastopnikov«.
V posledici ni slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da se »izjeme«, ki jih je ponudnik GE podal »k Skupnim posebnim in splošnim pogojem naročila v svojem spremnem dopisu z dne 30. septembra 2015, poslanem skupaj s ponudbo«, ne bi »smele razumeti kot odstopanja od Skupnih posebnih in splošnih pogojev naročila in kot neskladne z razpisno dokumentacijo, ampak zgolj kot dodatna pojasnila, ki bi se že tako ali drugače uporabljala zaradi uveljavljenih poslovnih običajev« (drugi odstavek V. točke na strani 4 zahtevka za revizijo, vsebinsko primerljivo pa tudi tretji odstavek na isti strani zahtevka za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi sicer z ničemer ni ustrezno konkretiziral in izkazal »uveljavljenih poslovnih običajev«, zaradi katerih »bi se že tako ali drugače uporabljala« njegova »dodatna pojasnila«, kot je vsebino 1. in 2. točke desetega odstavka dokumenta »COVER LETTER« opredelil sam. Vlagatelj tudi sicer v slednje omenjenih točkah ne navaja, da je ponudnik GE v njiju kaj pojasnil (na primer izraza »has clarified« oziroma »has explained«), pač pa ponudnik GE v njiju uporablja izraz, da nečesa (zahtev naročnika) ne more sprejeti (glej izraz »cannot accept«). Glede na navedeno je v predstavljenem smislu slediti naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 5) zatrjuje, da vlagatelj »ni podrobneje pojasnil« […] »npr. na katere uveljavljene poslovne običaje se sklicuje in kako so njegova dodatna 'pojasnila' vsebinsko povezana s temi poslovnimi običaji ali podobno«.
Kot izhaja iz poziva »Odprava formalne nepopolnosti ponudbe«, znak naročnika SS-PS/NJ, z dne 8. 10. 2015 (v nadaljevanju: poziv z dne 8. 10. 2015), je naročnik z njim ponudnika GE »[v] skladu s 1. odst. 82. člena ZJNVETPS« pozval, da »s pisno izjavo umakn[e] pridržke, ki« jih je podal »v Cover Letter k podčlenom 17.6. in 17.1., saj naročnik od zahtev v podčlenih 17.6. in 17.1. ne odstopa«. V istem pozivu je naročnik ponudnika GE tudi jasno opozoril na to, da bo njegova ponudba, v kolikor »omenjenih pridržkov« ne bo umaknil, v skladu »z določili končne razpisne dokumentacije in ZJNVETPS kot nepopolna izločena«. Opozorilo ponudniku GE, da bo njegovo ponudbo, če ta »v predvidenem roku ne« bo odpravil »nepopolnosti« ponudbe, na podlagi »1. odst. 82. člena ZJNVETPS izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila kot nepopolno«, je naročnik v poudarjenem tisku ponovil v zadnjem odstavku zadevnega poziva. Vsebinsko enako izhaja iz poziva »Elimination of formal incompletness«, znak naročnika SS-PS/NJ, z dne 8. 10. 2015, v angleškem jeziku.
V dopisu z dne 12. 10. 2015 (v nadaljevanju: dopis z dne 12. 10. 2015), s katerim je ponudnik GE odgovoril na naročnikov poziv z dne 8. 10. 2015,
– tudi ponudnik GE vsebino 1. in 2. točke desetega odstavka dokumenta »COVER LETTER« označuje za pridržke oziroma za »podobn[o] omejit[ev] glede zahtev naročnika iz končne razpisne dokumentacije« (primerjaj termina »reservations« in »conditional« v stavku »With regards to the other reservations included in the Cover Letter of our final proposal, GE International Inc. must restate that our proposal is conditional to the modification in the final contract agreement of the referred commercial terms«…) in ne za pojasnila členov 17.1 in 17.6 Združenih posebnih in splošnih pogodbenih pogojev;
– ponudnik GE (ponovno) poudarja, da je njegov predlog pogojen s spremembo zadevnih komercialnih pogojev v končnem pogodbenem sporazumu, zahteve naročnika glede komercialnih postavk pa ne more obravnavati, ker štejejo za »business deal breakers« (v angleškem jeziku: »GE International Inc. must restate that our proposal is conditional to the modification in the final contract agreement of the referred commercial terms« […] »GE International Inc. cannot address TE Brestanica request with reference to these commercial items because they are considered "Business deal breakers"«).
Ponudnik GE torej v dopisu z dne 12. 10. 2015 ne le, da vsebine 1. in 2. točke desetega odstavka dokumenta »COVER LETTER« ne označuje za pojasnila, pač pa zadevno vsebino označuje za pridržek oziroma za »podobn[o] omejit[ev] glede zahtev naročnika iz končne razpisne dokumentacije«, pri kateri vztraja. Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (drugi odstavek V. točke na strani 4) tudi sam »ne ugovarja, da je« ponudnik GE »poslal seznam izjem k Skupnim posebnim in splošnim pogojem naročila v svojem spremnem dopisu z dne 30. septembra 2015, poslanem skupaj s ponudbo« (opomba: besedo v citiranem stavku podčrtala Državna revizijska komisija), kakor ne gre prezreti vlagateljevega zatrjevanja, da je bil ponudnik GE naročniku »primoran predložiti ponudbo z odstopanji« (opomba: besedo v citiranem stavku podčrtala Državna revizijska komisija). V predstavljenem smislu je slediti tudi naročniku v tem, da je bilo od ponudnika GE upravičeno pričakovati, da bi, če »bi resnično šlo samo za pojasnila oz. stališča,« […] »na tak način odgovoril že dne 12. 10. 2015, saj se je nedvoumno zavedal posledice, ki bo sledila oz. bi se glede na izrecno opozorilo naročnika moral zavedati posledice, to je izločitev njegove ponudbe« (drugi odstavek na strani 8 odločitve o zahtevku za revizijo).
Glede na doslej navedeno ne gre slediti zaključku vlagatelja, da »se te izjeme ne bi smele razumeti kot odstopanja od Skupnih posebnih in splošnih pogojev naročila in kot neskladne z razpisno dokumentacijo, ampak zgolj kot dodatna pojasnila« (drugi odstavek V. točke na strani 4 zahtevka za revizijo), niti ne gre slediti zaključku vlagatelja, da »so bile izjeme, posredovane v spremnem dopisu, zgolj pojasnila« (tretji odstavek V. točke na strani 4 zahtevka za revizijo). Obenem gre v smislu, ki je v tej odločitvi predstavljen doslej, pritrditi naročniku, da je iz »dopisa z dne 30. 9. 2015 in tudi vseh ostalih ravnanj« ponudnika GE »jasno, da gre v konkretnem primeru za odstopanja od naročnikovih zahtev« (četrti odstavek na strani 5 odločitve o zahtevku za revizijo).
Vlagatelju prav tako ne gre slediti v njegovem zatrjevanju (tretji odstavek V. točke na strani 4 zahtevka za revizijo), da »bi lahko ta dodatna pojasnila predstavljala največ le nepopolnost v nebistvenem smislu, ki se skladno z 18. točko drugega odstavka 2. člena ZJNVETPS ne šteje za formalno nepopolnost«. Vsebina 1. in 2. točke desetega odstavka dokumenta »COVER LETTER« vsekakor ne predstavlja nepopolnosti »v nebistvenem smislu, ki se skladno z 18. točko drugega odstavka 2. člena ZJNVETPS ne šteje za formalno nepopolnost«, saj je v Navodilih za oddajo končnih ponudb (vključno z njihovimi spremembami) naročnik izrecno določil, da »[p]ridržki ali podobne omejitve glede zahtev naročnika iz končne razpisne dokumentacije niso možni«, obenem pa se vsebina 1. in 2. točke desetega odstavka dokumenta »COVER LETTER« nanaša na področje tveganja, odgovornosti in omejitev odgovornosti, ki so pomembne. Kot to v odločitvi o zahtevku za revizijo (peti odstavek na strani 7) navaja že naročnik, gre namreč »[v] podčlenih 17.6. in 17.1.« […] »za pomembne pogoje glede odškodninske odgovornosti izvajalca, ki seveda vplivajo na komercialni del ponudbe«. Pri tem ni prezreti niti zatrjevanja vlagatelja samega, po katerem »GE International Inc. cannot address TE Brestanica request with reference to these commercial items because they are considered "Business deal breakers"« (opomba: besedilo v citiranem stavku podčrtala Državna revizijska komisija), niti dejstva, da v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo tudi vlagatelj sam označuje omenjena določila za pomembna (drugi odstavek XIII. točke na strani 3) oziroma kot »ekonomsko pomembna za vlagatelja« (drugi odstavek na strani 4).
V posledici predstavljenih dejstev in zaključkov Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik s tem, ko je končno ponudbo GE (upoštevaje vsebino 1. in 2. točke desetega odstavka dokumenta »COVER LETTER« in upoštevaje dopis z dne 12. 10. 2015) na podlagi prvega odstavka 82. člena ZJNVETPS označil za nepopolno in jo izločil iz postopka oddaje zadevnega naročila, kršil določbe ZJNVETPS ali določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje tega naročila. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni oziroma spremeni, mora namreč naročnik ponudbo izločiti (zadnja poved prvega odstavka 82. člena ZJNVETPS), naročnik pa mora tudi sicer v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi oziroma spremembi ponudb v skladu z 82. členom ZJNVETPS (upoštevaje sedmi in osmi odstavek 45. člena ZJNVETPS) ponudbe, ki niso popolne, izločiti (prva poved prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS). Glede na navedeno ni slediti vlagatelju v njegovem zaključku, da »je naročnik bistveno kršil prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS, ker je kot nepopolno izločil« ponudbo GE, »ki je bila dejansko popolna« (drugi odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo).
Vlagatelj v zahtevku za revizijo (zlasti zadnji odstavek na strani 4, prvi odstavek na strani 5 in VI. točka na straneh od 5 do 7) kot naslednje zatrjuje »[p]ostopkovne kršitve v fazah ustnega in pisnega pogajanja v postopku javnega naročanja«. Vlagatelj v zvezi s tem meni, da je bil ponudnik GE »zaradi nezakonite ustne in pisne faze pogajanja v postopku javnega naročanja, primoran predložiti ponudbo z odstopanji«, njegova »zahteva za pojasnila« pa se »ni niti obravnavala in ker so predloženi pogoji poslabšali obstoječe stanje iz neznanih razlogov, to pomeni naročnikovo bistveno kršitev pravil javnega naročanja, na katero je lahko« ponudnik GE »odgovoril le z določenimi odstopanji«.
V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija najprej izpostavlja četrti odstavek 25. člena ZPVPJN, po katerem vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Glede na to Državna revizijska komisija ni odločala o zahtevku za revizijo v tistih vsebinah, v katerih vlagatelj kršitve naročnika zatrjuje v nasprotju s četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN (to je kršitve, ki so ponudniku GE bile ali bi mu morale biti znane pred potekom roka, določenega za predložitev končnih ponudb). ZPVPJN v zadevnem primeru namreč takšnega ravnanja ponudnika GE ne dopušča, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo tudi ni ustrezno dokazal, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred rokom, določenim za predložitev končnih ponudb. Dejstvo, da v zahtevku za revizijo podaja nekatere navedbe, ki se nanašajo na določbe razpisne dokumentacije, potrjuje vlagatelj sam, ko v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 4) navaja, da se navedbe »ne nanašajo izključno na razpisno dokumentacijo«.
Iz razloga, ker vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN ne sme navajati novih kršitev, novih dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku, Državna revizijska komisija v revizijskem postopku ni upoštevala vseh tistih kršitev, dejstev in dokazov, ki jih je vlagatelj navedel v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, po vsebini pa predstavljajo nove kršitve, nova dejstva in nove dokaze. Vlagatelj namreč ni dokazal, da novih kršitev, novih dejstev in novih dokazov brez svoje krivde ni mogel navesti že v predrevizijskem postopku.
Državna revizijska komisija je, upoštevaje predstavljeni uvodni ugotovitvi, v nadaljevanju odločala o tistih vsebinah zahtevka za revizijo, v katerih domnevne kršitve naročnika niso zatrjevane v nasprotju s četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN, vlagatelj pa v njih zatrjuje »[p]ostopkovne kršitve v fazah ustnega in pisnega pogajanja v postopku javnega naročanja«.
Državna revizijska komisija tako najprej pritrjuje vlagatelju, da je ponudnik GE »30. marca 2015 predložil prvotno ponudbo, v katero je vključil seznam pripomb na osnutek pogodbe« (zadnji odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo). Dejstvo, da je ponudnik GE »30. marca 2015 predložil prvotno ponudbo«, potrjuje tudi Register prispelih (prvotnih) ponudb.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 5) zatrjuje, da je ponudnik GE po tem, ko »je naročnik pregledal prvotne ponudbe,« […] »prejel povabilo na ustno pogajanje v postopku javnega naročanja, ki je za« ponudnika GE »potekalo 2. in 3. julija 2015«.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je »ustno pogajanje v postopku javnega naročanja« […] za ponudnika GE »potekalo 2. in 3. julija 2015«. Navedeni podatek potrjuje dokument »MINUTES OF ORAL NEGOTIATIONS« (v nadaljevanju: zapisnik z dne 3. 7. 2015), iz katerega med drugim izhaja zapis, da
– pogajanja potekajo v skladu z določbami razpisne dokumentacije (Volume 1, Part I), povabilom na ustna pogajanja in s protokolom pogajanj (z dne 19. 6. 2015, znak: SS-PS/NJ; v nadaljevanju: Povabilo k ustnim pogajanjem) ter v skladu z določbami ZJNVETPS (šesti odstavek na prvi strani) – oziroma v angleškem izvirniku: »Negotiations take place in accordance with the provisions of the tender documentation (Volume 1, Part I), the invitation to the oral negotiations and the protocol of negotiations (dated 19. 6. 2015, sign: SS-PS/NJ) and in accordance with provisions of ZJNVETPS«;
– se naročnik pogaja o tistih elementih/pridržkih v ponudbi ponudnika GE, ki so označeni s 'TBD' v dokumentu (prvi odstavek na drugi strani) – oziroma v angleškem izvirniku: »Contracting Authority negotiates about those elements/reservations of the Tenderer's Tender which are tagged with 'TBD' in the document«;
– se naročnik pogaja tudi o dodatnih elementih tehničnega dela razpisa (Volume 2, 3 in 4), in sicer o tistih iz seznama, ki ga je predložil ponudnik dne 24. 6. 2015 (dokument: GE tender review- TEB comments and questions) (prvi odstavek na drugi strani) – oziroma v angleškem izvirniku: »Contracting Authority is also negotiating on additional elements of the technical part of the Tender (Volume 2, 3 and 4), namely those of the list submitted to the Tenderer on 24. 6. 2015 (document: GE tender review- TEB comments and questions)«;
– so pogajalske skupine obravnavale vse odprte elemente/pridržke, ugotovitve in zaključki ustnih pogajanj pa so zapisani v dokumentih, ki so sestavni del tega zapisnika (drugi odstavek na drugi strani) – oziroma v angleškem izvirniku: »The negotiation groups discussed all open elements/reservations. The findings and conclusions of oral negotiations are written in the document« […] »which are an integral part of these minutes«;
– so ugotovitve in sklepi, zapisani v navedenih dokumentih, smernice, ki jih bo naročnik uporabil pri pripravi zahtev končne razpisne dokumentacije (drugi odstavek na drugi strani) – oziroma v angleškem izvirniku: »The findings and conclusions written in above documents are guidelines, which Contracting Authority will use to prepare requirements for final tender documentations«;
– v primeru, če pogajalske skupine niso sprejele nobenega stališča o posameznem pridržku, sprejme odločitev o takem pridržku naročnik avtonomno po zaključku ustnih pogajanj z vsemi ponudniki, in pred dokončnim oblikovanjem zahtev končne razpisne dokumentacije. Enako velja za pridržke, ki niso bili izrecno obravnavani s strani pogajalskih skupin (tretji odstavek na drugi strani) – oziroma v angleškem izvirniku: »If the negotiating groups did not take any position on individual reservation, the Contracting Authority takes decision about such reservation autonomously after the conclusion of oral negotiations with all Tenderers and before finalizing the requirements of the final tender documentation. The same applies to reservations that are not explicitly discussed by the negotiating groups«;
– ugotovitve in sklepi ustnih pogajanj niso naročnikova končna odločitev glede pridržkov posameznega ponudnika. Po zaključku pogajanj z vsemi vabljenimi ponudniki in po vseh dodatnih pojasnilih se bo naročnik odločil, glede na rezultate pogajanj, kateri od pridržkov, o katerih so potekala pogajanja, bodo dokončno sprejeti in kateri bodo delno ali v celoti dokončno zavrnjeni. Naročnikova odločitev, da sprejme poseben pridržek, je v njegovi lastni presoji, omejena z zakonodajo o javnih naročilih (četrti odstavek na drugi strani) – oziroma v angleškem izvirniku: »The findings and conclusions of oral negotiations are not Contracting Authority's final decision on individual Tenderer's reservation. When oral negotiations and any additional clarification are completed with all the invited Tenderers, the Contracting Authority will decide, according to the results of negotiations, which of the negotiated reservations will be finally accepted, and which will be in part or entirely finally rejected. Contracting Authority's decision to adopt a specific reservation is in its sole discretion, restricted to public procurement legislation«.
Kot izhaja iz protokola pogajanj, ki je sestavni del Povabila k ustnim pogajanjem, je naročnik v njem jasno zapisal, da bodo ustna pogajanja potekala (le) o tistih pridržkih, za katere bo predhodno sporočil, da se bo o njih pogajal. Naročnik je v protokolu pogajanj pri tem navedel tudi, da je razpisna dokumentacija (za potrebe ustnih pogajanj) urejena tako, da je razvidno, katere pridržke je naročnik že sprejel, katere je zavrnil in o katerih se bo pogajal (drugi odstavek razdelka »1. Faza: Ustna pogajanja« na strani 2 Povabila k ustnim pogajanjem in protokola pogajanj). V protokolu pogajanj (zadnji odstavek na strani 3) je naročnik zapisal, da bo po zaključku pogajanj z vsemi vabljenimi ponudniki in po morebitnih dodatnih pojasnilih (glede na rezultate pogajanj) odločil, katere od pridržkov, o katerih se je pogajal, bo sprejel in katere deloma ali v celoti zavrnil. Naročnik je tudi napovedal, da bo odločitev o posameznem pridržku sprejel po lastni presoji (v mejah pravil o javnem naročanju).
V protokolu pogajanj, ki je sestavni del Povabila k ustnim pogajanjem, je naročnik jasno zapisal, da bodo ustna pogajanja potekala (le) o tistih pridržkih, za katere bo predhodno sporočil, da se bo o njih pogajal, zato ni mogoče slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da bi se ponudnik GE moral imeti na ustnih pogajanjih »možnost z naročnikom pogajati o vseh poslovnih oziroma tehničnih zadevah, ki vplivajo na ponudbeno ceno in« ponudniku GE »omogočajo, da predloži ekonomsko najugodnejšo ponudbo« (drugi odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo). Iz zapisnika z dne 3. 7. 2015 tako izhaja, da se naročnik s ponudnikom GE pogaja o tistih elementih/pridržkih v njegovi ponudbi, ki so v priloženem dokumentu označene s 'TBD'. Medtem, ko kratica TBD pomeni, da se bo o specifikaciji oziroma pridržku, ki je označen s TBD, razpravljalo med (ustnimi) pogajanji (v angleškem jeziku: »To be discussed during negotiation«), kratica TBC pomeni, da je potrebno specifikacijo oziroma pridržek, ki je označen s TBC, pojasniti pred (ustnimi) pogajanji (v angleškem jeziku: »To be clarified prior to negotiation«). Ponudnik GE zoper določbe Povabila k ustnim pogajanjem in protokola pogajanj ni vložil zahtevka za revizijo ob upoštevanju 25. člena ZPVPJN, prav tako pa je zapisnik z dne 3. 7. 2015 v vsebini, navedeni doslej, podpisal tudi njegov (pooblaščeni) predstavnik (kar pomeni, da se je strinjal z njegovo vsebino). Iz zapisnika z dne 3. 7. 2015 tudi sicer ne izhaja, da bi imel ponudnik GE na vodenje postopka ustnih pogajanj kakršnokoli pripombo, niti, da bi imel ponudnik GE pripombo v smislu, da so ustna »pogajanja potekala le kot pojasnjevalni sestanek, kjer je imel« […] »zgolj priložnost pojasniti utemeljitve teh pripomb« (drugi odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo), niti, da »večine točk, ki jih je odprl«, »naročnik ni niti upošteval niti podal kakih obrazložitev, zaradi česar« mu je bila »onemogočena pravica, da bi se imel možnost pogajati o vprašanjih, ki znatno vplivajo na ceno in možnost predložitve ekonomsko najugodnejše ponudbe« (drugi odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo). Ob upoštevanju predstavljenih dejstev (in drugih podatkov v obsežni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega naročila) vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal, da je postopek ustnih pogajanj potekal v nasprotju z določbami razpisne dokumentacije ustnih pogajanj (vključno s protokolom ustnih pogajanj), niti ni dokazal, da je postopek ustnih pogajanj potekal v nasprotju z določbami ZJNVETPS.
Vlagatelj se v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 6) »zaradi obsežnega seznama« […] »točk, ki jih je« ponudnik GE »odprl«, […] »sklicuje na zapisnik o ustnih pogajanjih in tisti del dokumentacije o predmetnem javnem naročilu, iz katerega te točke izhajajo«. Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da »obsež[en] sezna[m]« […] »točk, ki jih je« ponudnik GE »odprl«, vlagatelja ne odvezuje tega, da v zahtevku za revizijo konkretizira, katere so tiste točke, ki »jih je« ponudnik GE »odprl« in jih »naročnik ni niti upošteval niti podal kakih obrazložitev, zaradi česar« naj bi mu bila »onemogočena pravica, da bi se imel možnost pogajati o vprašanjih, ki znatno vplivajo na ceno in možnost predložitve ekonomsko najugodnejše ponudbe«. Ob upoštevanju dokumenta, ki je priloga zapisnika z dne 3. 7. 2015, je tako mogoče na preprost način razbrati številko, ki izhaja iz stolpca »CLAUSE / PAGE«, in z njeno pomočjo ali pa na drug ustrezen način konkretizirati točke, ki »jih je« ponudnik GE »odprl«.
Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov. Ker so v ZPVPJN taksativno naštete le obvezne sestavine zahtevka za revizijo, je potrebno zahteve glede vsebine zatrjevanja kršitev in dejstev ter njihovega dokazovanja poiskati v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Razpravno načelo, določeno v 7. členu ZPP, od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Skladno z 212. členom ZPP pa mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Za izvajanje dokazovanja mora biti izpolnjena primarna komponenta tožbe, to je tožnikova trditev o kršitvi, ki mora biti podana tako, da jo bo (predlagani) dokaz potrdil. Sklepčnost tožbe v svojem bistvu pomeni tožnikovo trditveno breme. Trditveno breme pomeni dolžnost tožnika, da v tožbi navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek, dejstva pa mora navesti tako, da se na njihovi podlagi izkaže utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožnik mora zatrjevati dejstva določno in konkretizirano, predlagani dokazi pa služijo potrditvi (izkazovanju) teh dejstev. Trditveno in dokazno breme, kot izhaja iz 7. in 212. člena ZPP, je tako razdeliti na breme tožnika, da najprej določno navede pravno pomembna dejstva (trditveno breme) in predlaga dokaze z namenom, da ta dejstva potrdijo (dokazno breme). Trditveno in dokazno breme je v vzajemni korelaciji, vendar je konkretizirano zatrjevanje dejstev predpogoj, da se dokazovanje sploh izvede. Da stranka v sporu uspe, mora torej kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost, ter predlagati dokaze, ki bodo ta dejstva dokazala.
Ker je v protokolu pogajanj, ki je sestavni del Povabila k ustnim pogajanjem, naročnik jasno zapisal, da bodo ustna pogajanja potekala (le) o tistih pridržkih, za katere bo predhodno sporočil, da se bo o njih pogajal, vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi sicer ni zatrjeval in izkazal (ter dokazal), da gre v primeru (sicer nekonkretizirano navedenih) »točk, ki jih je« ponudnik GE »odprl« in jih naročnik »ni niti upošteval niti podal kakih obrazložitev«, za pridržke, za katere je naročnik predhodno sporočil, da se bo o njih pogajal, niti ni izkazal (ter dokazal), da je naročnik s tem ravnal v nasprotju s protokolom pogajanj, ki je sestavni del Povabila k ustnim pogajanjem, ali s katerokoli drugo določbo razpisne dokumentacije. Pri tem ne gre prezreti niti dejstva, da je naročnik v točki II. 2 Navodil za oddajo končnih ponudb jasno določil, da se v primeru, ko »posamezni pridržek (v celoti ali deloma) ni vključen v čistopis razpisne dokumentacije«, […] »šteje, da je naročnik ta pridržek zavrnil«.
V posledici dosedanjih ugotovitev (iz razlogov, ki so bili navedeni doslej) vlagatelj ni izkazal (ter dokazal), da se zaradi ravnanj naročnika, ki jih izpostavlja v tem delu zahtevka za revizijo, ponudnik GE ni mogel »pogajati, kot je določeno v ZJNVETPS in razpisni dokumentaciji« (tretji odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo), niti ni izkazal (ter dokazal), da so »[n]epravilnosti v zvezi s fazo pogajanj v postopku javnega naročanja« […] »razvidne tudi iz dejstva, da so ponudniki 28. julija 2015 po zaključku faze ustnih pogajanj prejeli povabilo za predložitev končne ponudbe (»pisna pogajanja«), rok za predložitev pa je bil 30. september 2015«. Res je sicer, da je imel ponudnik GE s tem »le omejen čas za predložitev zahteve za pojasnila glede teh končnih sprememb«, vendar pa čas med 28. 7. 2015 in 30. 9. 2015 predstavlja več kot dva koledarska meseca.
V zvezi z zatrjevanjem vlagatelja, da ponudnik GE »ni imel priložnosti, da bi se z naročnikom pogajal o novih pogojih«, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v Povabilu k ustnim pogajanjem (razdelek »2. Faza: Pisna pogajanja«) jasno zapisal, da bo moral njegove končne zahteve, ki bodo vključene v čistopis razpisne dokumentacije (po ustnih pogajanjih), izpolniti vsak ponudnik, sicer njegova ponudba ne bo popolna. Naročnik je obenem pojasnil, da se v primeru, ko posamezni pridržek ni vključen v čistopis razpisne dokumentacije, šteje, da ga je zavrnil. Iz istega dokumenta je tudi jasno razvidno, da bodo morali v pisnih pogajanjih ponudniki pripraviti oziroma prilagoditi ponudbe glede na končne zahteve razpisne dokumentacije, po oddaji končne ponudbe pa splošnega in tehničnega dela ponudbe ne bodo mogli več spreminjati. V točki III. 7 Navodil za oddajo končnih ponudb je naročnik določil, da lahko ponudnik pošlje »[z]ahtevo za pojasnilo določil končne razpisne dokumentacije (vprašanje)« na elektronski naslov naročnika, pri čemer se vprašanja »lahko nanašajo le na spremembe razpisne dokumentacije in na teme, ki so bile predmet ustnih pogajanj. Naročnik mora vprašanja prejeti najkasneje 14 dni pred iztekom roka za prejem končnih ponudb. Na vprašanja, prejeta po izteku navedenega roka, naročnik ne bo odgovarjal. Odgovore na pravočasna vprašanja bo naročnik objavil na strežniku, kjer je objavljena končna razpisna dokumentacija, in sicer najkasneje 7 dni pred iztekom roka za prejem ponudb. Odgovori naročnika tvorijo sestavni del končne razpisne dokumentacije. Ponudnik sam je odgovoren za vse napake, opustitve ali nerazumevanje, če je ponudnik iskal pojasnitev ali ne«.
Ob tem ne gre prezreti niti, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, da je naročnik v točki III. 5 Navodil za oddajo končnih ponudb zapisal, da mora vsak ponudnik »izpolniti vse zahteve iz dokumentov, ki sestavljajo končno razpisno dokumentacijo, sicer njegova ponudba ne bo popolna«. Vsebinsko primerljivo je naročnik zapisal tudi v točki III. 14 Navodil za oddajo končnih ponudb, v kateri je ponudnike (izrecno) opozoril, da »lahko morebiten ponudnikov pridržek glede določene končne zahteve naročnika povzroči, da njegova ponudba postane nepopolna in jo mora zaradi tega naročnik izločiti. Zaradi tega pridržki ali podobne omejitve glede končnih zahtev naročnika niso možni«. Določbo, po kateri »[p]ridržki ali podobne omejitve glede zahtev naročnika iz končne razpisne dokumentacije niso možni«, je naročnik ponovil v zadnjem odstavku pod točko III. 16 Navodil za oddajo končnih ponudb.
Verzija Navodil za oddajo končnih ponudb, pripravljena v angleškem jeziku, je v teh delih po vsebini v bistvu enaka verziji Navodil za oddajo končnih ponudb, pripravljeni v slovenskem jeziku, pri čemer je v verziji Navodil za oddajo končnih ponudb, pripravljeni v angleškem jeziku, v zadnji povedi točke II. 5 Navodil za oddajo končnih ponudb navedeno: »There will be no further negotiations regarding the tender price or the contents of the tender«.
V Spremembi povabila k pisnim pogajanjem in navodil za oddajo končnih ponudb, september 2015, naročnik predstavljenih vsebin ni spreminjal, razen na način, da je v njem določbo, po kateri »[p]ridržki ali podobne omejitve glede zahtev naročnika iz končne razpisne dokumentacije niso možni«, tokrat ponovil v zadnjem odstavku pod točko III. 17 (in ne več pod točko III. 16) Navodil za oddajo končnih ponudb. Pač pa je naročnik v verziji Spremembe povabila k pisnim pogajanjem in navodil za oddajo končnih ponudb zgolj z dvema besednima zvezama dopolnil točko II. 4 Navodil za oddajo končnih ponudb na način, da je napisana še bolj razumljivo, kot doslej.
Neodvisno od odgovora na vprašanje torej, ali drži zatrjevanje vlagatelja, da
– »so nazadnje revidirani Skupni posebni in splošni pogoji pogodbe, poslani 9. septembra 2015, znatno poslabšali pogoje iz točke 16.1« oziroma iz točke 17.1 Združenih posebnih in splošnih pogodbenih pogojev (peti odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo),
– »so bile v končno razpisno dokumentacijo vključene v zadnjem trenutku pripravljene spremembe in pogoji, o katerih pogajanja niso potekala« (prvi odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo),
– »spremembe in pogoji«, omenjene v prejšnji alinei tega odstavka, »sploh niso bile predmet predhodne razpisne dokumentacije« (prvi odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo),
je potrebno ponovno ugotoviti, da ponudnik GE zoper doslej predstavljene določbe Navodil za oddajo končnih ponudb (in protokola pisnih pogajanj) ni vložil zahtevka za revizijo ob upoštevanju 25. člena ZPVPJN. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da sta bila člena 17.1 in 17.6 Združenih posebnih in splošnih pogodbenih pogojev, ki vključujeta zahteve po zavarovanju glede škode ali izgube na premoženju naročnika, vključena že v Navodila za oddajo končnih ponudb (verzija julij 2015). Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da je bila vsebina členov 17.1 in 17.6 Združenih posebnih in splošnih pogodbenih pogojev v navodilih za oddajo končnih ponudb enaka v razmerju do vseh ponudnikov, vsak ponudnik pa se je lahko sam odločil, ali jo sprejme ali ne. Predstavljena dejstva pa ne predstavljajo kršitve določb ZJNVETPS. Naročnik je tisti, ki upoštevaje določbe ZJNVETPS oblikuje določbe razpisne dokumentacije (primerjaj drugo poved prvega odstavka 88. člena ZJNVETPS oziroma 74. člen ZJNVETPS), slednja pa lahko med drugim vsebuje tudi splošne pogoje pogodbe (primerjaj drugi odstavek 88. člena ZJNVETPS). Če vlagatelj (v postopku pravnega varstva) ne dokaže, da je naročnik določbe razpisne dokumentacije oblikoval v nasprotju z določbami ZJNVETPS, je ponudnik tisti, ki se mora odločiti, ali bo ob upoštevanju določbe razpisne dokumentacije naročniku predložil svojo ponudbo ali ne.
V zvezi z zatrjevanjem vlagatelja, da je ponudnik GE »predložil zahtevo za pojasnila, vendar od naročnika sploh ni prejel uradnega odgovora« (četrti odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo), pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni ustrezno konkretiziral, za katero »zahtevo za pojasnila« gre. Vlagatelj tako ni navedel ne datuma omenjene »zahtev[e] za pojasnila« ne dne, na katerega naj bi jo ponudnik GE naročniku predložil, ne kakega drugega podatka, po katerem bi bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti, za katero »zahtevo za pojasnila« gre. V predstavljenem smislu je tako pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 13) navaja, da ta navedba vlagatelja »ni konkretizirana do te mere, da bi bilo mogoče preveriti njeno utemeljenost«. Pri tem ne gre prezreti niti zatrjevanja naročnika (zadnji odstavek na strani 13 in prvi odstavek na strani 14 odločitve o zahtevku za revizijo), po katerem je »na vse zahteve za pojasnila, ki jih je prejel v roku, kot je bil določen v točki 7 povabila k oddaji končne ponudbe, to je do 14. 9. 2015, odgovoril. Vlagatelj je v zvezi z določili ZPSPP v roku za pojasnila razpisne dokumentacije naročniku dne 4. 8. 2015 posredoval en in edini sklop vprašanj, na katera je naročnik delno odgovoril 26. 8. 2015, delno pa 9. 9. 2015. Od vlagatelja je naročnik dne 21. 9. 2015 (torej po roku za vprašanja!!!) prejel zahtevo za dodatna ustna pogajanja, ki jo je kljub temu, da je rok za pojasnila že potekel, dne 22. 9. 2015 uradno zavrnil. Naročnik je prejel še vlagateljev dopis z dne 25. 9. 2015, v katerem je vlagatelj sploh prvič omenil, da so pogoji iz podčlenov 17.1 in 17.6. zanj absolutno nesprejemljivi. Na ta dopis naročnik ni več odgovarjal, ker se je rok za vprašanja in pojasnila že iztekel, vlagateljeve dopise po izteku roka pa je štel za izsiljevanje in pritiske. Po zaključku ustnih pogajanj nobeden od ponudnikov ni imel več možnosti, da bi se pogajal o novih pogojih«.
Ob upoštevanju predstavljenih ugotovitev in zaključkov vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal
– da je naročnik »v pogajanjih« […] »poda[l] ožj[o] ali drugačn[o] razlag[o] predloženih informacij v razpisni dokumentaciji« (šesti odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo), niti ni dokazal
– »več nepravilnosti v teku pogajanj, ki vse pomenijo bistveno kršitev ZJNVETPS« (zadnji odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo), niti ni izkazal,
– da je naročnik v postopku kršil katero od določb razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila (vključno s protokolom pogajanj).
Na dosedanje zaključke iz razlogov, ki so bili predstavljeni že doslej, v ničemer ne vpliva niti pričakovanje ponudnika GE, da se bo z naročnikom pogajal »skladno z utečeno prakso v sektorju, v katerem dela« (prvi odstavek XIV. točke na strani 4 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo).
Vlagatelj v zahtevku za revizijo (VII. in VIII. točka, pa tudi prva dva odstavka IX. točke, vse na straneh od 7 do 13) nadalje zatrjuje tudi kršitev pravice ponudnika GE do vpogleda oziroma »[n]eenak[o] obravnav[o] in nepopolnost ponudbe družbe« S..
V zvezi z »[n]eenak[o] obravnav[o] in nepopolnost[jo] ponudbe družbe« S., ki ju vlagatelj zatrjuje v zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija opozarja na svojo ustaljeno prakso v primeru, ko vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da je njegova ponudba nepopolna (17. točka 2. člena ZJNVETPS), kršil katero od določb zakona, ki ureja javno naročanje (v konkretnem primeru ZJNVETPS). V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije je v primeru, ko vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da je njegova ponudba nepopolna (17. točka 2. člena ZJNVETPS), kršil katero od določb zakona, ki ureja javno naročanje (v konkretnem primeru ZJNVETPS), v okviru ugotavljanja enakopravne obravnave ponudnikov v postopku pravnega varstva glede na revizijske navedbe mogoče presoditi le še to, ali je naročnik pri pregledu (končne) ponudbe izbranega ponudnika razpisno dokumentacijo v istovrstnem delu razlagal na enak način, oziroma, ali bi enaka razlaga konkretne določbe razpisne dokumentacije tudi v navezavi na vlagateljevo ponudbo pripeljala do ugotovitve, da je ta popolna. Ob tem je treba opozoriti, da se lahko presoja enakopravne obravnave omeji le na istovrstne kršitve, torej kršitve, ki se nanašajo na enaka dejanska in pravna vprašanja oziroma na identične ponudbene pomanjkljivosti.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da je naročnik pri pregledu (končne) ponudbe izbranega ponudnika razpisno dokumentacijo v istovrstnem delu neupravičeno (brez ustrezne podlage) razlagal na drugačen način, niti ne zatrjuje, da bi enaka razlaga konkretnih določb razpisne dokumentacije tudi v navezavi na (končno) ponudbo ponudnika GE pripeljala do ugotovitve, da je ta popolna. Kot je bilo ugotovljeno že doslej, je naročnik v sklepu o oddaji naročila (3. točka na strani 2) glede končne ponudbe ponudnika GE ugotovil, da je ta »v nasprotju z izrecnim opozorilom naročnika v točki 14 Povabila na pisna pogajanja in navodil za oddajo končnih ponudb oddal ponudbo s pridržki na naročnikove zahteve, in sicer na Združene Posebne in Splošne pogoje pogodbe,« […] ker ponudnik GE »pri pridržkih vztraja,« pa »njegova ponudba posledično ne izpolnjuje vseh zahtev naročnika iz končne razpisne dokumentacije in je tudi v nasprotju z izrecnim opozorilom iz točke 14 Povabila na pisna pogajanja in navodil za oddajo končnih ponudb«. V nasprotju z navedenim vlagatelj v zahtevku za revizijo v navezavi na (končno) ponudbo izbranega ponudnika ne zatrjuje istovrstnih kršitev naročnika, torej kršitev, ki se nanašajo na enaka dejanska in pravna vprašanja oziroma na identične ponudbene pomanjkljivosti, saj zatrjuje
– nepopolnosti pri kvalifikaciji plinske turbine, ki jo v ponudbi ponuja izbrani ponudnik, tudi v smislu izkazovanja tehnične sposobnosti – referenc (1. točka na straneh od 9 do 11 zahtevka za revizijo);
– nepopolnosti pri obsegu vzdrževanja plinske turbine, ki jo v ponudbi ponuja izbrani ponudnik (2. točka na straneh od 11 do 13 zahtevka za revizijo).
Ob upoštevanju določb ZJNVETPS (zlasti njegovega 15. člena) in določb ZPVPJN (zlasti njegovega 14. člena) tako Državna revizijska komisija (upoštevaje svojo ustaljeno prakso, uporabno tudi v konkretnem primeru, ko vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel dokazati, da je naročnik pri ravnanju s ponudbo GE kršil katero od določb ZJNVETPS) o vlagateljevem zahtevku za revizijo v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje kršitve naročnika v zvezi s pregledom ponudbe izbranega ponudnika (zlasti v vsebini VIII. točke zahtevka za revizijo), ni vsebinsko odločala. Vlagatelj v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika zatrjuje enako končno posledico (to je ugotovitev njene nepopolnosti in izločitev ponudbe izbranega ponudnika), kar pa, ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov in dosedanje ustaljene prakse Državne revizijske komisije, ne zadostuje za meritorno obravnavo zatrjevanih kršitev v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo. Vlagatelju v postopku oddaje zadevnega javnega naročila to namreč ne bi moglo biti dodeljeno. V predstavljenem smislu je tako pritrditi naročniku, ki meni, da »vlagatelj nima aktivne legitimacije za uveljavljanje očitkov, ki se nanašajo na nepopolnost izbrane ponudbe in niso istovrstne pomanjkljivosti, kot v« ponudbi ponudnika GE, »v kolikor ni predhodno izkazal popolnosti« ponudbe ponudnika GE. »Očitki, ki jih v tej točki navaja vlagatelj v zvezi z izbrano ponudbo, gotovo niso istovrstni očitkom oz. pomanjkljivostim, zaradi katerih je« ponudba ponudnika GE »izločena kot nepopolna« (tretji odstavek na strani 17 odločitve o zahtevku za revizijo, vsebinsko primerljivo pa tudi četrti odstavek na strani 16 ter drugi in tretji odstavek na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo).
V zvezi s kršitvijo pravice ponudnika GE do vpogleda, ki jo vlagatelj zatrjuje v zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz zapisnika o vpogledu, ki ga je podpisal tudi pooblaščeni predstavnik ponudnika GE, izhaja, da je ponudnik GE zahteval vpogled (med drugim) v »komunikacijo z izbranim ponudnikom, interno ocenjevanje ponudb in druge dokumente, v katere je dovoljeno vpogledati skladno s predpisi o javnem naročanju«. Iz zapisnika o vpogledu
– ne izhaja, da bi bil kateri od dokumentov, ki predstavlja »komunikacijo z izbranim ponudnikom«, ponudniku GE na vpogledu zakrit;
– izhaja, da je ponudnik GE na vpogledu želel »imeti fotokopijo Združenih posebnih in splošnih pogodbenih pogojev, v angleškem in slovenskem jeziku, ki ju je priložil izbrani ponudnik končni ponudbi«, naročnik pa ponudniku GE izroči »fotokopiji obeh dokumentov«, […] »ki jih je izbrani ponudnik priložil končni ponudbi«;
– izhaja, da je naročnik »vlagatelju zahteve za vpogled na njegovo zahtevo na vpogledu omogočil fotografiranje vse dokumentacije, ki jo je zahteval vlagatelj zahteve za vpogled in ni zakrita«;
– izhaja, da na »izrecno vprašanje naročnika vlagatelju zahteve za vpogled, ali želi vpogledati še v kakšne dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika in druge dokumentacije naročnika o predmetnem javnem naročilu, vlagatelj izjavi, da ne želi vpogledati v noben drug dokument«.
Ker bi vlagatelj ob upoštevanju dejstva, da v zahtevku za revizijo ni dokazal, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da je ponudba ponudnika GE nepopolna (17. točka 2. člena ZJNVETPS), kršil katero od določb ZJNVETPS, v navezavi na (končno) ponudbo izbranega ponudnika lahko zatrjeval zgolj istovrstne kršitve naročnika, teh pa v zahtevku za revizijo (kot je bilo ugotovljeno že doslej) ne zatrjuje, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj (neodvisno od odgovora na vprašanje, ali je naročnik tiste podatke v ponudbi izbranega ponudnika, ki jih v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj, upravičeno varoval kot zaupne) ne izkazuje pravnega interesa za dodatni vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Glede na navedeno Državna revizijska komisija o vlagateljevem zahtevku za revizijo v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje kršitev pravice ponudnika GE do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika (zlasti v vsebini VII. točke zahtevka za revizijo), ni vsebinsko odločala, v posledici pa ni sledila predlogu vlagatelja, da »priskrbi dokaze z vpogledom v ustrezne dele ponudbe izbranega ponudnika, če tega ne bo popravil že sam naročnik« (prvi odstavek na strani 8 zahtevka za revizijo), niti ni v navezavi na navedeno sledila zahtevi vlagatelja, da »naj opredel[i], da oznaka poslovne skrivnosti ne velja za nekatere dokumente ali njihove dele, da bi mu omogočili pregled dokumentov« (drugi odstavek na strani 9 zahtevka za revizijo, vsebinsko primerljivo pa tudi prvi odstavek na strani 7 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). Državna revizijska komisija iz razlogov, predstavljenih doslej, prav tako ne pritrjuje vlagatelju, da so mu zaradi tega kršene »pravice do učinkovitega dostopa do sodnega varstva« (prvi odstavek na strani 8 zahtevka za revizijo).
Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da je ponudba ponudnika GE nepopolna (17. točka 2. člena ZJNVETPS), kršil katero od določb ZJNVETPS, ponudniku GE tudi ni mogoče priznati pravnega interesa za »vpogled vsaj v tiste dokumente, ki izkazujejo izpolnjevanje meril razpisne dokumentacije« (prvi odstavek XV. točke na strani 6 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo).
Vlagatelj v zahtevku za revizijo (IX. točka na straneh 13 in 14) kot slednje meni, da »obstaja utemeljen sum, da je zunanji pravni svetovalec naročnika, ki je« […] »skupaj s še enim direktorjem družbe« S. »sopredsednik odbora za javna naročila pri Ameriški gospodarski zbornici« in »je imel velik vpliv na potek in izvedbo postopka javnega naročanja, neposredno ali posredno povezan z izbranim ponudnikom, tako da njegovi zasebni interesi vplivajo na objektivnost in nepristransko izvajanje delovnih nalog«.
Vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom (četrti odstavek 25. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija v navezavi na predstavljena zatrjevanja vlagatelja ugotavlja, da ta v zahtevku za revizijo ni dokazal, da navedenih zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred rokom, določenim za predložitev (končnih) ponudb, ZPVPJN pa v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja tudi ne dopušča, da bi vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, navajal kršitve, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka. V posledici presoja vlagateljevega zahtevka za revizijo v tem delu ob upoštevanju četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN ni mogoča.
Neodvisno od navedenega pa Državna revizijska komisija pripominja, da bi bilo tudi sicer potrebno ugotoviti, da vlagatelj z ničemer ni ustrezno dokazal svojega zatrjevanja, da »je zunanji pravni svetovalec naročnika« […] »imel velik vpliv na potek in izvedbo postopka javnega naročanja« (zadnji odstavek na strani 13 zahtevka za revizijo, vsebinsko primerljivo pa tudi prvi odstavek XVII. točke na strani 9 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo).
Državna revizijska komisija bi tudi sicer ugotovila, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni ustrezno pojasnil, kako naj bi zatrjevana domnevna okoliščina, da »je zunanji pravni svetovalec naročnika« […] »imel velik vpliv na potek in izvedbo postopka javnega naročanja« (tudi v primeru, če bi bila ustrezno dokazana), vplivala na dejstvo, da je ponudnik GE v 1. oziroma 2. točki desetega odstavka dokumenta »COVER LETTER« (v navezavi na Združene posebne in splošne pogodbene pogoje) zapisal besedilo, ki po vsebini predstavlja »[p]ridrž[ek] ali podobne omejitve glede zahtev naročnika iz končne razpisne dokumentacije«, v dopisu z dne 12. 10. 2015 pa pri tem vztraja. Kot je bilo to ugotovljeno že doslej, je bila vsebina členov 17.1 in 17.6 Združenih posebnih in splošnih pogodbenih pogojev v navodilih za oddajo končnih ponudb enaka v razmerju do vseh ponudnikov, vsak ponudnik pa se je lahko sam odločil, ali jo sprejme ali ne. Ponudnik GE zoper določbi predstavljenih členov ni vložil zahtevka za revizijo ob upoštevanju 25. člena ZPVPJN, čeprav je to možnost de lege imel.
Po oceni Državne revizijske komisije bi bilo tako tudi sicer (če bi vlagatelj v zahtevku za revizijo dokazal, da teh kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred rokom, določenim za predložitev (končnih) ponudb) potrebno ugotoviti, da okoliščina, da »je zunanji pravni svetovalec naročnika« […] »skupaj s še enim direktorjem družbe« S. »sopredsednik odbora za javna naročila pri Ameriški gospodarski zbornici«, ni takšna, da bi v konkretnem primeru lahko vzbujala dvom o (zunanjem) videzu nepristranskosti. Ob upoštevanju vseh doslej predstavljenih konkretnih okoliščin dejanskega stanja ne odločitev naročnika in ne odločitev Državne revizijske komisije o vlagateljevem zahtevku za revizijo ne bi mogla biti drugačna. Pri tem ne gre prezreti niti zatrjevanja
– izbranega ponudnika, da »nihče izmed poslovodij nobenega izmed članov konzorcija, ki je izbran ponudnik, ni član omenjene zbornice. Prav tako ni član omenjene zbornice nihče izmed zaposlenih, ki je sodeloval pri komunikaciji z naročnikom ali bil aktivno udeležen pri pripravi ponudbe izbranega ponudnika« (drugi odstavek 7. točke na strani 11 izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo);
– naročnika, po katerem »[z]unanji svetovalec pri izvajanju svojih nalog ni sprejemal nikakršnih odločitev, niti ni odločal o vsebini razpisne dokumentacije. Vse odločitve v postopku je sprejemal naročnik« (drugi odstavek alinee g) na strani 18 odločitve o zahtevku za revizijo).
Drugačnega zaključka ne bi bilo napraviti niti ob upoštevanju sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opravilna številka II Kp 18802/2014, z dne 16. 9. 2015, na katerega se v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo sklicuje vlagatelj. Iz omenjenega sklepa, ki nosi oznako »Kp« (v vpisnik Kp višja sodišča in Vrhovno sodišče Republike Slovenije vpisujejo kazenske zadeve – primerjaj prvi odstavek 313. člena Sodnega reda; Uradni list RS, št. 17/1995 in sprem.), tako jasno izhaja, da so bile v takratni zadevi kot »tiste okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom o (zunanjem) videzu nepristranskosti sodnice poročevalke«, ocenjene okoliščine, ki predstavljajo (za razliko od tokratne zadeve) »ožje sorodstveno razmerje med sodnico poročevalko in odvetnikom v Odvetniški pisarni C. «, […] pri čemer so bile »s podatki spisa izkazane« tudi »določene povezave te odvetniške družbe z obdolženim«.
Upoštevaje dosedanjo obrazložitev tega sklepa je Državna revizijska komisija na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN (v povezavi z uvodno povedjo istega odstavka) vlagateljev zahtevek za revizijo v smislu vsebine dela primernega pravovarstvenega predloga (v katerem vlagatelj predlaga razveljavitev »odločit[ve] o oddaji naročila« […] »v delih, kjer je naročilo oddano družbi« S. in »kjer je vlagateljeva ponudba izločena kot nepopolna«) in v smislu vsebine podrednega pravovarstvenega predloga (v katerem vlagatelj predlaga razveljavitev postopka oddaje zadevnega naročila v celoti) kot neutemeljen zavrnila.
Glede vlagateljevega primarnega pravovarstvenega predlaga v delu, v katerem predlaga spremembo odločitve »o oddaji naročila tako, da naročnik zaradi« […] »navedenih nepravilnosti izloči ponudbo družbe« S. »kot nepopolno in da naročnik naročilo odda vlagatelju kot najugodnejšemu ponudniku«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta (po vsebini) postavljen naročniku, ne pa Državni revizijski komisiji. Postopek oddaje javnega naročila namreč izvaja in v njem odloča naročnik, Državna revizijska komisija pa lahko na podlagi tretjega in četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN oziroma prvega odstavka 39. člena ZPVPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da slednjega bodisi zavrže, (kot neutemeljenega) zavrne ali pa zahtevku za revizijo ugodi in delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja, ali naročniku naloži odpravo kršitve. Državna revizijska komisija zato o zahtevku za revizijo v navedenem delu primernega pravovarstvenega predloga ni odločala.
Izbrani ponudnik v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (1. točka na strani 2) meni, da »obstaja resen dvom o aktivni legitimaciji vlagatelja za vložitev revizijskega zahtevka« (vlagatelj naj bi namreč sploh ne »oddal ponudbe, temveč je ponudbo oddal drug ponudnik z enako firmo, vendar s sedežem v nizozemskem Rhednu«). Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi v primeru, če bi bilo v zadevnem postopku pravnega varstva morebiti ugotoviti, da zahtevka za revizijo ni vložila (aktivno legitimirana) oseba, ki je oddala pravočasno (končno) ponudbo (primerjaj 14. člen ZPVPJN) in bi bilo potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi tretjega odstavka 31. člena ZPVPJN zavreči, to še vedno v ničemer ne spremeni zaključka, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku ne v revizijskem postopku.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo in v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo zahteva tudi, da mu naročnik povrne stroške postopka.
Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).
Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povrnitev stroškov na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Izbrani ponudnik v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (konkludentno) zahteva tudi povrnitev stroškov predrevizijskega postopka.
Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, kot izhaja iz njegove izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven (izbrani ponudnik z vsebino omenjene vloge ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve, vsa odločilna dejstva, potrebna za odločitev o zahtevku za revizijo, pa so razvidna že iz dokumentacije zadeve, ki jo je naročnik odstopil Državni revizijski komisiji). Posledično temu stroški izbranega ponudnika v konkretnem primeru niso bili potrebni (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi s četrtim in šestim odstavkom istega člena, pa tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V Ljubljani, dne 21. 12. 2015
Predsednik senata
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
– TERMOELEKTRARNA BRESTANICA, d. o. o., Cesta prvih borcev 18, 8280 Brestanica
– odvetnik Marko Ketler, Dunajska cesta 167, 1000 Ljubljana
– Odvetniška družba Podjed, o. p. - d. o. o., Slovenska cesta 47, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
Vložiti:
– v spis zadeve, tu