018-266/2015 Zdravstveni dom Novo mesto

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava in montaža instalacijskega sistema javljanja požara z dograditvijo obstoječih elektroinstalacij« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Zarja Elektronika, Polčeva pot 1, Kamnik, ki jo zastopa Odvetniška družba Potrbin, Volgemut, Hajtnik o.p., d.o.o., Ljubljanska cesta 72, Domžale (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom Novo mesto, Kandijska cesta 4, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.12.2015

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 31.08.2015 objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN 5943/2015. Naročnik je dne 28.10.2015 sprejel Odločitev, št. 75/11/2015, s katero je javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku A Koda Plus d.o.o., Celovška cesta 175, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 18.11.2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povračilo stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je opravil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika ter v naročnikovo dokumentacijo in ugotovil, da je naročnik izbranega ponudnika nezakonito pozval k dopolnitvi ponudbe. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora ponudnik navesti osebo in priložiti potrdilo, ki dokazuje strokovno usposobljenost varnostnega menedžerja. Naročnik je tudi zahteval, da mora ponudnik predložiti kopijo odločbe veljavne licence za izvajanje sistemov tehničnega varovanja. Izbrani ponudnik zahtevanih dokazil ni predložil, naročnik pa je napačno ocenil, da je ponudba izbranega ponudnika zgolj formalno nepopolna. Izbrani ponudnik je na podlagi naročnikovega poziva ponudbo dopolnil, pri čemer je zapisal, da Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije že od leta 2006 odločb ne izdaja. Izbrani ponudnik bi moral v primeru, če je imel zoper razpisno dokumentacijo kakršnekoli pomisleke, pravočasno zastaviti vprašanje in po potrebi vložiti zahtevek za revizijo. Vlagatelj zatrjuje, da gre pri obeh napakah za vsebinsko nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika, takšnih pomanjkljivosti pa ni dovoljeno sanirati. Vlagatelj še navaja, da je naročnik v delu, ki se nanaša na merilo, napačno interpretiral razpisno dokumentacijo. Končna ponudbena cena namreč ne vsebuje zgolj zneska opreme, instalacij, storitev in vzdrževanja (z DDV), pač tudi vzdrževanje, ki se bo opravljalo v nadaljnjih 5 letih. Izbrani ponudnik je kot letni strošek za štiri servisne posege navedel 7.200,00 EUR, ta znesek pa predstavlja fiksen strošek naročnika za nadaljnjih 5 let. Naročnik bi torej moral (kot končno ponudbeno vrednost izbranega ponudnika) upoštevati tudi vrednost vzdrževanja v višini 36.000,00 EUR brez DDV. V kolikor bi ravnal na naveden način, ponudba izbranega ponudnika ne bi bila več najugodnejša, saj njegova cena vzdrževanja močno odstopa od povprečja cen vzdrževanja preostalih ponudnikov. V zvezi z visoko ceno vzdrževanja je naročnik izbranega ponudnika pozval k pojasnilu. Izbrani ponudnik je pojasnil, da cene ni dovoljeno spreminjati, ter da zato podaja zgolj načelen odgovor, in sicer, da znaša povprečna letna vrednost vzdrževanja med 3.000,00 EUR in 4.000,00 EUR. Izbrani ponudnik je tako nezakonito in naknadno znižal ponujeno ceno, saj je s podpisom Priloge 6 (ki jo je predložil v ponudbi) potrdil, da znaša letni strošek vzdrževanja požarnega sistema za štiri servisne posege 7.200,00 EUR ter da bo ta strošek fiksen najmanj 5 let. Ker je naročnik navedeno spremembo dopustil, je s tem posegel tudi v načelo enakopravne obravnave ponudnikov.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 23.11.2015, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da licence za izvajanje sistemov tehničnega varovanja izdaja Ministrstvo za notranje zadeve, in sicer na podlagi izpolnjevanja pogojev, ki so navedeni v 19. členu Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/2011; v nadaljevanju: ZZasV-1). Pogoj za pridobitev licence je, da ima izvajalec zasebnega varovanja za nedoločen čas in s polnim delovnim časom v delovnem razmerju varnostnega menedžerja, ki opravlja naloge odgovorne osebe za opravljanje zasebnega varovanja ali je sam varnostni menedžer. Na podlagi izpolnjevanja zakonsko predpisanih pogojev se (v skladu s 7. točko 5. člena ZZasV-1) dovoljenje za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja podeli s certifikatom o licenci. Sposobnost za izvajanje zasebnega varovanja (v konkretnem primeru za izvajanje sistemov tehničnega varovanja) torej preverja Ministrstvo za notranje zadeve in ga potrdi s certifikatom o licenci. Ta certifikat, zatrjuje izbrani ponudnik, je priložil že v ponudbi. Ker je bilo tako ustrezno dokazilo predloženo že v ponudbi, je potrebno opravljeno spremembo ponudbe (dopolnitev ponudbe s podatki o varnostnem menedžerju) obravnavati kot zakonito odpravo formalne pomanjkljivosti ponudbe. Izbrani ponudnik še navaja, da je bilo merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika najnižja ponudbena cena z enoletnim vzdrževanjem. Zato se v ponudbeni ceni ne more upoštevati vzdrževanja za več let. Izbrani ponudnik zatrjuje, da je podrobno utemeljil vrednost vzdrževanja, zato ni njegova krivda, če ta vrednost odstopa od vrednosti drugih ponudnikov. Poleg tega je tudi navedel, da ponudbene cene ne spreminja in podal zgolj načelni odgovor, da je vrednost lahko tudi nižja, oziroma da je cena vzdrževanja odvisna od njegovega obsega. Izbrani ponudnik še navaja, da znaša vlagateljeva cena za enoletno vzdrževanje s štirimi pregledi 729,60 EUR. Glede na oddaljenost lokacije vlagatelja od lokacije naročnika, ki znaša cca 90 km, to pomeni, da znaša kilometrina za štiri obiske (2 x 90km x 4 x 0,37 EUR) več kot tretjino te vrednosti. Navedena cena je neobičajno nizka in vzbuja dvom v kakovost predvidenih vzdrževalnih del.

Naročnik je dne 25.11.2015 sprejel sklep, št 75/11/2015, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da se v primeru manjkajoče dokumentacije v ponudbi, formalna nepopolnost odpravi s pravočasno predložitvijo manjkajočega dokumenta, to pa je bilo storjeno tudi v konkretnemu primeru. S podpisom Izjave k obrazcu 1 je izbrani ponudnik potrdil, da je v celoti seznanjen s pogoji za priznanje sposobnosti (in posledično), da v celoti izpolnjuje pogoje za priznanje sposobnosti. Navaja še, da ZZasV-1 (v 24. členu v povezavi z 19. členom) določa, da je pogoj za pridobitev licence med drugim tudi, da ima prosilec za nedoločen čas in s polnim delovnim časom v delovnem razmerju varnostnega menedžerja, ki opravlja naloge odgovorne osebe za opravljanje zasebnega varovanja ali je sam varnostni menedžer. Ker je izbrani ponudnik v ponudbi predložil kopijo certifikata o licenci za izvajanje sistemov tehničnega varovanja, št. 2510-27/2013/2, je naročnik utemeljeno sklepal, da ima ponudnik zaposleno osebo, ki je varnostni menedžer, zato ga je pozval k dopolnitvi. Glede na dejstvo, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil kopijo certifikata o licenci za izvajanje sistemov tehničnega varovanja (št. 2510-27/2013/2), je naročnik sklepal, da je je bil podeljen na podlagi ustrezne odločbe, zaradi česar je izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi. Izbrani ponudnik z manjkajočimi dokazili ni posegel niti v ceno niti v tehnične specifikacije. Naročnik zavrača tudi očitek, ki se nanaša na napačno interpretacijo razpisne dokumentacije. Navaja, da je iz specifikacije in predračuna razvidno, da je zahteval vrednost letnega vzdrževanja. Na ta način so razpisno dokumentacijo razumeli vsi ponudniki, saj so vsi, tudi vlagatelj, v predračun vpisali znesek letnega vzdrževanja. Naročnik še zatrjuje, da iz izjave izbranega ponudnika ne izhaja, da bo izvajal vzdrževalna dela najmanj 5 let, temveč zgolj, da je letni strošek za štiri servisne posege fiksen najmanj za 5 let. Namen tega določila je v tem, da se naročnik izogne morebitnim težavam, ki bi lahko nastale po sklenjeni pogodbi. V praksi se namreč dogaja, da ponudniki ponudijo prenizko ceno vzdrževanja in jo zato po pridobitvi posla zvišajo. Naročnik navaja, da se ni zavezal skleniti vzdrževalne pogodbe za nadaljnja leta, pač pa si je z navedenim pustil odprte možnosti glede morebitne sklenitve vzdrževalne pogodbe. Naročnik se strinja z vlagateljem, da je cena vzdrževanja, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, visoka. Iz navedenega razloga ga je pozval k pojasnilu, izbrani ponudnik pa s pojasnilom ni spremenil končne ponudbene vrednosti.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 09.12.2015, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj se na strinja z naročnikom, da izbrani ponudnik ni spremenil cene. Zatrjuje, da je izbrani ponudnik naknadno navedel, da znaša letna vrednost vzdrževanja (glede na izbrani način vzdrževanja) med 3.000,00 in 4.000,00 EUR in ne 7.200,00 EUR, kot je navedel v ponudbi Z opisanim je naročnik kršil predvsem načeli zagotavljanja konkurence med ponudniki in enakopravne obravnave ponudnikov, saj je očitno, da je izbrani ponudnik ceno vzdrževanja znižal. Vlagatelj še zatrjuje, da izpostavljen dvom v kvaliteto njegovih storitev, zgolj zaradi nizke cene vzdrževanja, ni na mestu.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je izbranega ponudnika nezakonito pozval k dopolnitvi ponudbe v delu, ki se nanaša na zahtevano licenco in na varnostnega menedžerja. Zatrjuje tudi, da naročnik napačno interpretira razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na vzdrževanje ter da je izbrani ponudnik naknadno in nezakonito znižal ponujeno ceno vzdrževanja.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljev očitek, ki se nanaša na dopolnjevanje ponudbe izbranega ponudnika.

Naročnikovo ravnanje je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi oziroma spremembi ponudb (v skladu z 78. členom tega zakona ter upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena tega zakona) izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna, 17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pa določa, da je formalno nepopolna ponudba tista, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni. Naročnik mora pred izločitvijo ponudbe upoštevati pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, naročnik zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (ki se nanašajo na tiste dele ponudbene vsebine, v katere ni dovoljeno posegati) in četrtega odstavka 78. člena ZJN-2 (ki se nanašajo na popravo očitnih računskih napak).

Naročnik je zahteve, ki se nanašajo na kadre in licence navedel v 1. točki razpisne dokumentacije (Posebni pogoji).

V točki 1.1.2 (Odgovorni vodja del) je naročnik postavil naslednjo zahtevo:

»Ponudnik mora navesti osebo in priložiti potrdilo, ki dokazuje strokovno usposobljenost smeri varnostni menedžer.«

V točki 1.1.4 je naročnik postavil naslednjo zahtevo:

»Licenca za izvajanje varnostnih sistemov - ponudnik mora predložiti kopijo odločbe veljavne licence za izvajanje sistemov tehničnega varovanja in kopijo certifikata o licenci.«

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže (kar med vlagateljem in naročnikom ni sporno), da v ponudbi ni navedel varnostnega menedžerja (torej osebe, ki izkazuje strokovno usposobljenost smeri varnostni menedžer), je pa v ponudbi priložen Certifikat o licenci za izvajanje sistemov tehničnega varovanja (dokument št. 2510-27/2013/2, avgust 2013).

Iz odstopljene dokumentacije je razvidno, da je naročnik izbranega ponudnika dne 19.10.2015 pozval k dopolnitvi ponudbe. Od izbranega ponudnika je zahteval, da navede osebo in zanjo predloži dokazilo, ki dokazuje strokovno usposobljenost smeri varnostni menedžer, ter priloži kopijo odločbe veljavne licence za izvajanje sistemov tehničnega varovanja.

Izbrani ponudnik je v danem (tri dnevnem) roku ponudbo dopolnil s Certifikatom o nacionalni poklicni kvalifikaciji varnostni menedžer za osebo V.V. (dokument, z dne 13.10.2011) ter s Certifikatom o licenci za izvajanje sistemov tehničnega varovanja. (dokument št. 2510-27/2013/2, avgust 2013), ki ga je predložil že v ponudbi. Izbrani ponudnik je hkrati pojasnil, da se (v skladu s 7. točko 5. člena ZZasV-1) dovoljenje za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja pravni osebi podeli s certifikatom o licenci ter da je navedeno dejstvo preveril tudi pri Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije, kjer so mu pojasnili, da odločb o licencah ne izdajajo več.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom (in izbranim ponudnikom) v tem, da se (skladno z določilom 7. točke 5. člena ZZasV-1) dovoljenje za opravljanje ene ali več oblik ali nalog zasebnega varovanja pravni osebi podeli s certifikatom o licenci, ter (posledično)da Ministrstvo za notranje zadeve, ki je pristojno za izdajo takšnih dovoljenj, ne izdaja več (tudi) odločb. Ker je izbrani ponudnik veljavni certifikat o licenci za izvajanje sistemov tehničnega varovanja (dokument št. 2510-27/2013/2, avgust 2013), ki se torej izdaja brez dodatnih ali posebnih odločb, priložil že v ponudbi, je njegova ponudba v tem delu pravilna in popolna.

Ni pa se mogoče strinjati z naročnikom in izbranim ponudnikom v tem, da mora imeti prosilec, da takšen certifikat lahko pridobi, za nedoločen čas in s polnim delovnim časom v delovnem razmerju varnostnega menedžerja, ki opravlja naloge odgovorne osebe za opravljanje zasebnega varovanja ali je sam varnostni menedžer. Takšen pogoj je, kot izhaja iz prvega odstavka 19. člena ZZasV-1, sicer določen za pridobitev katerekoli licence iz 4. člena ZZasV-1, razen za pridobitev licence za načrtovanje sistemov tehničnega varovanja in (zahtevane) licence za izvajanje sistemov tehničnega varovanja. Ne glede na to, pa je izbrani ponudnik svojo ponudbo s predložitvijo Certifikata o nacionalni poklicni kvalifikaciji varnostni menedžer za osebo V.V. (dokument, z dne 13.10.2011) zakonito dopolnil. Z naknadno navedbo varnostnega menedžerja oziroma s predložitvijo Certifikata o nacionalni poklicni kvalifikaciji varnostni menedžer (iz katerega je razvidno, da oseba V.V. z veljavnim certifikatom razpolaga že od 13.10.2011 dalje, kar posledično pomeni tudi, da je varnostni menedžer vsaj od navedenega dne za nedoločen čas in s polnim delovnim časom zaposlen pri izbranem ponudniku) namreč izbrani ponudnik ni posegel v nobeno izmed ponudbenih vsebin, v katere (skladno s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2) ni dovoljeno posegati. Poleg tega je oseba, ki bo opravljala funkcijo varnostnega menedžerja (oseba V.V.), navedena že v ponudbi, in sicer (tudi) v vlogi pooblaščene osebe izvajalca (v Prilogi 3 k vzorcu pogodbe).

Drugi očitek vlagatelja se nanaša na s strani izbranega ponudnika ponujeno ceno vzdrževanja. Kot zatrjuje vlagatelj, končna ponudbena cena ne vsebuje zgolj zneska opreme, instalacij, storitev in vzdrževanja (z DDV), pač tudi vzdrževanje, ki se bo opravljalo v nadaljnjih 5 letih. Izbrani ponudnik je kot letni strošek za štiri servisne posege navedel 7.200,00 EUR, ta znesek pa predstavlja fiksen strošek naročnika za nadaljnjih 5 let. Naročnik bi torej moral (kot končno ponudbeno vrednost izbranega ponudnika) upoštevati tudi vrednost vzdrževanja v višini 36.000,00 EUR brez DDV. V kolikor bi ravnal na naveden način, ponudba izbranega ponudnika ne bi bila več najugodnejša, saj njegova cena vzdrževanja močno odstopa od povprečja cen vzdrževanja preostalih ponudnikov. Vlagatelj pa v zvezi s tem zlasti tudi očita naročniku, da je izbrani ponudnik znesek vzdrževanja naknadno znižal, s čimer je nezakonito posegel v ponudbeno ceno.

Predmet javnega naročila je predstavljen v popisu del in v vzorcu pogodbe Popis del, materiala in opreme je pripravljen na podlagi Projekta za izvedbo sistema za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje št. 15-025, junij 2015. Predmet javnega naročila je dobava in montaža sistema javljanja požara z dograditvijo obstoječih elektroinstalacij. V razpisano gradnjo so vključena tudi vsa intelektualna, fizična in druga strokovna dela in opravila, ki so potrebna za izvedbo in predajo predmeta javnega naročila, ne glede na to, ali so izrecno navedena v pogodbi ali popisu del (točka 1.2 vzorca pogodbe). Predmet javnega naročila predstavlja tudi obveznost izvajalca, da bo v času garancije (36 mesecev) izvajal preventivno oziroma redno vzdrževanje požarnega sistema po programu proizvajalca opreme (točka 1.7 vzorca pogodbe). V predmet javnega naročila je (kot bo natančneje pojasnjeno v nadaljevanju tega sklepa) vključeno tudi enoletno vzdrževanje požarnega sistema, ki se bo izvajalo po poteku triletnega garancijskega vzdrževanja tega sistema.

Naročnik je v razpisno dokumentacijo predložil Prilogo 6 (Izjavo), v katero so morali ponudniki vpisati letni strošek vzdrževanja požarnega sistema za štiri servisne posege. S podpisom navedenega obrazca so ponudniki tudi potrdili, da je letni strošek vzdrževanja požarnega sistema fiksen najmanj 5 let.

Naročnik je v razpisno dokumentacijo predložil tudi Obrazec 5 (Predračun), ki je sestavljen iz štirih postavk (A. Oprema, B. Instalacije, C. Storitve in D. Vzdrževanje). Skupno ponujeno ceno predstavlja seštevek vseh štirih postavk in 22 % DDV (skladno z 11. točko Obrazca 3 je edino merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika najnižja končna ponudbena vrednost z 22% DDV). Naročnik je v Obrazcu 5 ponovno opozoril ponudnike, da morajo v končno ponudbeno ceno zajeti tudi stroške preventivnega vzdrževanja požarnega sistema v času garancije (36 mesecev) po programu proizvajalca, vključno z dobavo in vgradnjo materiala, ki je potreben za odpravo napak (iztrošenost delov), ki bodo nastale ob normalni uporabi postroja, dobavo in zamenjavo oziroma vgradnjo vseh ostalih potrebnih rezervnih delov, materiala in potrošnega materiala, vse stroške dela in ostalih potrebnih posegov, ki bodo potrebni v garancijski dobi, da bo zagotovljeno nemoteno delovanje sistema.

V Prilogi 2 (Specifikacija - Popis del in materiala) so v 48 postavkah navedene storitve in oprema, za katere so morali ponudniki vpisati cene (z in brez DDV). V zadnjo (49.) postavko je vpisana storitev vzdrževanja požarnega sistema, za katero so morali ponudniki vpisati ceno letnega stroška (z in brez DDV) za štiri servisne preglede.

Tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije je bilo s strani potencialnega ponudnika postavljeno naslednje vprašanje (vprašanje in naročnikov odgovor nanj sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 10.09.2015):

»Garancijski rok je 36 mesecev za vsa dela in opremo ter vključuje tudi preventivno (redno) vzdrževanje požarnega sistema po programu proizvajalca opreme. Kaj torej to pomeni, da so redni vzdrževalni pregledi vključeni v ceno ? V Obrazcu št. 5 je ta postavka namreč navedena posebej - D Vzdrževanje.«

Naročnik je podal naslednji odgovor:

»Za naročnika je pomemben strošek vzdrževanja tudi po poteku garancijskega roka.«

Naročnik je izbranega ponudnika dne 01.10.2015 pozval k obrazložitvi cene, ki jo je ponudil za pogarancijsko vzdrževanje, dne 02.10.2015 pa ga je še pozval, naj mu odgovori na vprašanje, kakšna je ocena vrednosti letnega vzdrževanja za nadaljnja leta. Izbrani ponudnik se je odzval z dvema pojasniloma. S prvim pojasnilom, kar med vlagateljem in naročnikom ni sporno (dokument z dne 02.10.2015), je pojasnil ponudbeno vrednost za enoletno pogarancijsko vzdrževanje iz že podane ponudbe, z drugim (dokument z dne 05.10.2015) pa je pojasnil tri različne načine vzdrževanja sistemov javljanja požara ter navedel, da lahko znaša vrednost vzdrževanja v nadaljnjih letih, glede na izbrani način, od 3.000,00 do 4.000,00 EUR (brez DDV) na leto.

Očitkom izbranega ponudnika ni mogoče slediti. Kot namreč izhaja iz zgoraj predstavljene razpisne dokumentacije, je v razpisano javno naročilo (in s tem tudi v končno ponudbeno ceno) vključeno triletno (36 mesečno) garancijsko in enoletno pogarancijsko vzdrževanje. Na ta način je razpisno dokumentacijo očitno razumelo vseh šest ponudnikov, tudi vlagatelj. Pregled vseh šestih ponudb pokaže, da so vsi ponudniki v Prilogo 2 (Specifikacija - Popis del in materiala) oziroma v 49. postavko Priloge 2 vpisali ceno letnega stroška za štiri servisne pregleda, iste cene pa so vpisali tudi v Obrazec 5 (Predračun) oziroma v postavko D (Vzdrževanje) predračunskega obrazca. Pregled vseh šestih ponudb tudi pokaže, da je 5 ponudnikov (vključno z vlagateljem in izbranim ponudnikom) isto ceno enoletnega vzdrževanja vpisalo tudi v Prilogo 6 (eden izmed ponudnikov je Prilogo 6 sicer priložil ter jo tudi podpisal in žigosal, vendar vanjo ni vpisal cene enoletnega vzdrževanja).

Ker nadaljnje vzdrževanje razpisane opreme (torej vzdrževanje po poteku triletnega garancijskega in enoletnega pogarancijskega vzdrževanja) ne predstavlja dela predmeta razpisanega javnega naročila, izbrani ponudnik s podanim pojasnilom ni posegel v ponujeno ceno. Izbrani ponudnik je v zvezi s ceno, ki se nanaša na vzdrževanje opreme, torej storil vse, kar je od njega zahtevala razpisna dokumentacija, naročnik pa mu bo plačal (t)isto ceno, ki izhaja iz njegove ponudbe, oziroma ceno s katero so se vsi ponudniki, vključno z vlagateljem, seznanili na javnem odpiranju ponudb.

Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo (na navedeno možnost je bil opozorjen v točki 5.1 Splošnih navodil ponudnikom za pripravo ponudbe - Spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije) ali (v kolikor je menil, da naročnikove zahteve niso določene v skladu s pravili javnega naročanja, oziroma da bi moral naročnik v predmet javnega naročila vključiti petletno pogarancijsko vzdrževanje) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov namreč vsebinska presoja navodil in zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel dokazati, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna, oziroma da je izbrani ponudnik ponudbo nezakonito dopolnil. Ravno tako ni uspel dokazati, da je izbrani ponudnik spremenil ponujeno ceno. Ker vlagatelj (posledično) tudi ni dokazal, da je naročnik z izbiro izbranega ponudnika kršil določila ZJN-2 in razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija, skladno s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 21.12.2015

predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:

- Zdravstveni dom Novo mesto, Kandijska cesta 4, Novo mesto
- Odvetniška družba Potrbin, Volgemut, Hajtnik o.p., d.o.o., Ljubljanska cesta 72, Domžale
- A Koda Plus d.o.o., Celovška cesta 175, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:

- v spis zadeve, tu

Natisni stran