018-260/2015 Občina Kočevje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »VZDRŽEVANJE GOZDNIH CEST V OBČINI KOČEVJE V LETIH 2015 IN 2016«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj LESDOG KOČEVJE d.o.o., Dolga vas, Cesta v Log 14, Kočevje, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Ušeničnik Žagar d.o.o., Celovška cesta 150, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, Kočevje (v nadaljevanju: naročnik), dne 22. 12. 2015

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »VZDRŽEVANJE GOZDNIH CEST V OBČINI KOČEVJE V LETIH 2015 IN 2016«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 21. 10. 2015.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 3.452,85 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 29. 6. 2015 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 1. 7. 2015, pod št. objave JN4383/2015.

Naročnik je dne 3. 8. 2015 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 371-55/2015-2318-15, s katerim je javno naročil oddal vlagatelju, po merilih ugodnejši ponudbi ponudnikov HREN INŽENIRING d.o.o. in OBNOVA Kočevje d.o.o. pa izločil kot nepopolni. Zoper navedeno odločitev je ponudnik HREN INŽENIRING d.o.o. vložil zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija ugodila in s sklepom št. 018-175/2015-5 z dne 28. 9. 2015 razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila.

Naročnik je dne 21. 10. 2015 sprejel nov dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, s katerim je javno naročil oddal ponudniku OBNOVA Kočevje d.o.o., Trg Svetega Jerneja 4, 1330 Kočevje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelju je bila odločitev vročena dne 22. 10. 2015.

Vlagatelj je po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika dne 2. 11. 2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve naročnika in povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Meni, da naročnik ne bi smel upoštevati kot ustreznih v smislu razpisnih pogojev in zahtev tistih podatkov v ponudbi izbranega ponudnika, ki se nanašajo na vrednost del priglašenega podizvajalca: iz ponudbe (predvsem predračuna) naj bi namreč izhajalo, da delež podizvajalčevih del znaša zgolj 35,78 % celotne ponudbene vrednosti, in ne 51,49 %, kot je navedel ponudnik v obrazcu 3.2 »SEZNAM PODIZVAJALCEV«. Vlagatelj nadalje očita naročniku nekritičnost oz. naivnost pri presoji referenc izbranega ponudnika, ki se je glede na razpisni pogoj (»izvedba vsaj treh projektov vzdrževanja gozdnih cest […]«) skliceval na tri domnevne projekte Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot referenčnega naročnika, ki jih je po koncesijski pogodbi izvedel podizvajalec izbranega ponudnika Gozdno gospodarstvo Novo Mesto d.d., Gubčeva ulica 15, Novo mesto. Vlagatelj poudarja, da predmet te koncesije ni vzdrževanje gozdnih cest, ampak le sanacija gozdnih cest, kar pa ni primerljivo – v prid tej utemeljitvi se sklicuje na odgovor oz. tolmačenje Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljevanju: ZGS), Območna enota Kočevje. Koncesijskih del sanacije cest po sečnji, ki jih je podizvajalec izvajal v večjem številu dolenjskih občin, naj tako ne bi bilo mogoče šteti za projekt (enovito po programu načrtovanih, izvedenih, preverjenih in zaračunanih del na geografsko zaokroženem področju npr. ene občine). Naročnik pri ZGS tudi ni preverjal, ali gre za primerljiva dela. Vlagatelj izpostavlja še razloge za nepopolnost ponudbe (po merilih drugouvrščenega) ponudnika HREN INŽENIRING d.o.o. – ponudnik naj bi se skliceval na lažne in potvorjene reference – in pristavlja, da je zoper tega ponudnika na policijski postaji podal ustno ovadbo oz. predlog za pregon.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 13. 11. 2015. Vlagatelj naj bi napačno predstavil dejansko stanje v zvezi z deležem podizvajalca, saj je samovoljno izločil oz. ni upošteval nekaterih postavk ponudbenega predračuna, čeprav spadajo na področje del, ki jih bo prevzel podizvajalec. Podizvajalec, preko katerega izbrani ponudnik izkazuje tehnično usposobljenost, bo izvedel večino del, tako kot je bilo zahtevano z razpisno dokumentacijo in pojasnili naročnika. Izbrani ponudnik se strinja, da iz koncesijske pogodbe eksplicitno ne izhaja obveznost vzdrževanja cest, vendar pojasnjuje, da tovrstna obveznost izhaja iz pravnorelevantne zakonodaje, ki jo mora koncesionar s pogodbo in prenesenim javnim pooblastilom v okviru koncesije upoštevati ter izvajati potrebno sanacijo gozdnih cest. Termina »sanacija« in »vzdrževanje« sta primerljiva, izvedena dela pa so bila vsebinsko ustrezna (istovrstna) delom, ki so predmet tega javnega naročila. Mnenje ZGS naj bi bilo zato v bistvenih delih pomanjkljivo, v primeru dvoma o primerljivosti del pa je Sklad tisti organ, ki lahko poda mnenje o tem, katera vrsta del je v okviru sanacije gozdnih cest izvedena. Obseg predvidenih del in višina sredstev so za vsako leto določeni z aneksom h koncesijski pogodbi, kjer so dela na gozdnih cestah eksplicitno predvidena – letni program se pripravi ob začetku vsakega leta, kar pomeni, da gre za v prihodnosti predvideno in planirano vzdrževanje/sanacijo cest. Sanacijo (vzdrževanje) cest po zaključku vsakega delovišča z zapisnikom prevzamejo predstavniki Sklada; tako ugotovljen strošek se odšteje od letne odškodnine (rente) za izkoriščanje gozdov. Izbrani ponudnik še dodaja, da je tudi vlagatelj sam priglasil referenco, ki je bila izvedena v okviru izvajanja koncesije gospodarjenja z gozdovi.

Vlagatelj je z vlogo dne 3. 11. 2015 dopolnil zahtevek za revizijo z dokazilom, ki se nanaša na sporno referenco ponudnika HREN INŽENIRING d.o.o.

Naročnik je revizijski zahtevek s sklepom z dne 23. 11. 2015 zavrnil kot neutemeljen. Pojasnjuje, da iz ponudbenega predračuna ni mogoče z gotovostjo trditi, katere izmed postavk bo izvajal podizvajalec izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik je namreč skladno z vsebino obrazca moral navesti le sklop del, ki jih bo izvedel podizvajalec, in njihovo vrednost, ne pa tudi predračuna za svoj obseg del ali natančnega popisa del, ki naj bi jih izvedel. Povsem neustrezno s strani vlagatelja naj bi bilo, da poizkuša prikazati delež podizvajalca na podlagi ponudbenega predračuna, pri čemer si je delitev vlagatelj pripravil sam, po svojih razlagah in razmišljanju, in gre torej izključno za njegova ugibanja. V zvezi z vprašanjem neustreznosti reference izbranega ponudnika (oz. njegovega podizvajalca, ki naj bi izvedel večino del) naročnik navaja, da je sporno dejstvo, ali gre pri vzdrževanju gozdnih cest in sanaciji gozdnih cest za primerljiva dela. Sklicuje se na razlago obeh izrazov iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika in na tej podlagi zaključuje, da so dela, ki so vsebovala sanacijo, dejansko zahtevnejša, saj vsebujejo ne samo vzdrževanje (kot ohranjanje v dobrem stanju), temveč tudi popravila in izboljšanja; prav tako naj bi ta dela vključevala vse elemente, ki jih vključuje tudi vzdrževanje, zato je povsem neutemeljeno, da bi zaradi del, ki so obsežnejša od zahtevanih s pogojem iz razpisne dokumentacije, naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločil kot nepravilno izključno zaradi besedne igre. Naročnik dopis ZGS označuje kot posplošen, neargumentiran in pristranski (obstajala naj bi verjetnost, da gre za individualno mnenje zaposlenega na ZGS, ki je v preteklosti že nadziral vzdrževanje gozdnih cest, ki ga je izvajal vlagatelj), kot povsem neutemeljeno pa navedbo vlagatelja, da bi moral biti referenčni projekt izveden na območju ene občine. Dodaja, da je izbrani ponudnik dokazal razpoložljivost s potrebno strojno opremo. Pojasnjuje še, da je preverjal le popolnost najugodnejše ponudbe, zato se do navedb vlagatelja v zvezi s popolnostjo ponudbe ponudnika HREN INŽENIRING d.o.o. ne opredeljuje.

Naročnik je z vlogo z dne 25. 11. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 30. 11. 2015 opredelil do navedb naročnika. Nasprotuje navedbam naročnika in dodaja, da je v primeru ponudbe izbranega ponudnika merodajen tudi parafiran osnutek pogodbe, v katerem je jasno navedeno, katera dela bo izvedel podizvajalec. Ponudbeni predračun na drugi strani natančno definira posamezne postavke in vrednosti posameznih postavk – navedenega v razmerju do podizvajalca izbrani ponudnik ne more spreminjati. Izbrani ponudnik naj bi več kot očitno spremenil le vrednost podizvajalčevih del v obrazcu 3.2. in v osnutku pogodbe, vse s ciljem poizkusiti zadovoljiti pogoje naročila. Ponudba izbranega ponudnika naj bi bila sama s seboj v nasprotju glede vrste in vrednosti podizvajalčevih del in kot taka nepopolna. Vlagatelj še meni, da se je glede razlage pojmov vzdrževanje in sanacija formalistično poslužil zgolj jezikovne razlage. Ponovno se sklicuje na mnenje ZGS in zanika navedbe naročnika o pristranskosti ter pojasnjuje, da podizvajalec v zahtevanem obdobju ni izvedel niti enega referenčnega projekta – koncesijska pogodba in na njeni podlagi izvedena dela v posameznih letih ne morejo predstavljati projekta. Koncesijska pogodba ni niti vrednotena niti konkretizirana, zato ne more šteti kot projekt, še toliko manj pa lahko za projekt štejejo (nekatera izbrana) dela iz posameznega leta veljavnosti koncesijske pogodbe, ob čemer zato o treh projektih ni mogoče govoriti.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik pri oddaji javnega naročila po odprtem postopku ravnal po drugem odstavku 41. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) in preverjal popolnost le po merilu najugodnejše ponudbe (tj. ponudbo izbranega ponudnika), ne pa tudi preostalih ponudb. Vlagatelju zato za dosego uspeha v postopku pravnega varstva ni potrebno uveljavljati nepopolnosti ponudbe drugouvrščenega ponudnika HREN INŽENIRING d.o.o. Glede na navedeno se je Državna revizijska komisija omejila le na ugotavljanje, ali je naročnik ravnal skladno z ZJN-2, ko je ponudbo izbranega ponudnika obravnaval kot popolno in jo nato izbral.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na zatrjevano nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika zaradi neizpolnjevanja referenčnega pogoja za priznanje tehnične sposobnosti.

Naročnikovo ravnanje je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona ter upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Naročnik mora pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, naročnik zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati in dopolnjevati) in četrtega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak). Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni. Nepravilna je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Skladno z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2 lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa ter tehnične in poklicne sposobnosti. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu. Dokazila, ki jih lahko naročnik zahteva od ponudnikov za izkazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti, so določena v 45. členu ZJN-2. V skladu z drugim odstavkom 45. člena ZJN-2 lahko naročnik od ponudnikov v razpisni dokumentaciji zahteva, da izkažejo izpolnjevanje sposobnosti med drugim tudi s predložitvijo seznama opravljenih storitev v zadnjih treh letih skupaj z dokazili o storitvah (2. alineja točke a drugega odstavka 45. člena ZJN-2) in z izjavo o orodjih, obratni ali tehnični opremi, ki je na voljo ponudniku storitev za izvedbo naročila (točka h drugega odstavka 45. člena ZJN-2). 45. člen ZJN-2 našteva le dokazila, katerih predložitev lahko naročnik zahteva od ponudnikov, ne določa pa vsebine pogojev, s katerimi ponudniki izkažejo tehnično sposobnost – to prepušča naročniku, ki mora v razpisni dokumentaciji, ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila, vsebinsko opredeliti tehnične pogoje. Presoja, ali ponudnik izkazuje tehnično usposobljenost, je zato odvisna zlasti od tega, na kakšen način naročnik v razpisni dokumentaciji vsebinsko opredeli tehnične pogoje.

Naročnik je kot pogoj za priznanje sposobnosti v poglavju »XIX. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI PONUDNIK« Povabila k oddaji ponudbe, pod razdelkom »TEHNIČNA IN KADROVSKA SPOSOBNOST – OBVEZNI POGOJ«, določil, »da je ponudnik v zadnjih petih (5) letih pred rokom za oddajo ponudb izvedel vsaj tri (3) projekte vzdrževanja gozdnih cest v vrednosti najmanj 150.000,00 EUR brez DDV vsak.« Kot dokazilo so morali ponudniki predložiti Obrazec 3.7 »Reference ponudnikov« in Obrazec 3.8 »Referenčna potrdila za ponudnika«.

Zatem je naročnik na Portalu javnih naročil na predlog enega od gospodarskih subjektov po znižanju višine referenc na »za slovenske razmere razumno vrednost« dne 10. 7. 2015 odgovoril:
»Naročnik spreminja obvezni pogoj glede tehnične in kadrovske sposobnosti pod zaporedno številko 9 poglavja XIX. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI PONUDNIK.
Pogoj pod zaporedno število 9 se tako glasi: »da je ponudnik v zadnjih petih (5) letih pred rokom za oddajo ponudb izvedel vsaj tri (3) projekte vzdrževanja gozdnih cest v vrednosti najmanj 130.000,00 EUR brez DDV vsak.«
Popravljena stran razpisne dokumentacije je objavljena na spletni strani: http://www.kocevje.si/za-obcane-javna-narocila«
Navedeni odgovor se skladno z drugim odstavkom 74. člena ZJN-2 šteje kot del razpisne dokumentacije.

Med strankama ni sporno, da je naročnik z odgovori na Portalu javnih naročil dopustil izkazovanje citiranega pogoja za priznanje sposobnostmi tudi (le) z referencami podizvajalca, v kolikor bo podizvajalec opravil večino del. Izbrani ponudnik je v Obrazcu 3.7 kot reference nominiranega podizvajalca, ki naj bi opravil večino del (kar je med strankama sicer tudi sporno), navedel vzdrževanje gozdnih cest za naročnika Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS v letih 2012, 2013 in 2014. Ponudbi je priloženo tudi referenčno potrdilo na Obrazcu 3.8, v katerem je kot naziv projekta navedeno »Vzdrževanje gozdnih cest«, kot obseg projekta »Gozdne ceste Območja GG NM«, kot čas izvedbe projekta »2012 – 152.026,22€«, »2013 – 257.677,72€« in »2014 – 319.212,26€«, kot številka in datum pogodbe »Koncesijska pogodba« in kot skupna vrednost javnega naročila ter vrednost dela projekta, ki ga je izvedel (ta) podizvajalec »728.916,20 EUR brez DDV«.

Iz odstopljene dokumentacije (»POROČILO O OCENJEVANJU PONUDB ŠT. 2«) je razvidno, da je naročnik na izbranega ponudnika dne 13. 10. 2015 naslovil »ZAHTEVEK ZA POJASNILO, DOPOLNITEV OZIROMA SPREMEMBO PONUDBE PONUDNIKA OBNOVA KOČEVJE d.o.o.«, v kateri ugotavlja, da je ponudba formalno nepopolna, med drugim tudi zato, ker »[i]z predloženih referenčnih potrdil in koncesijske pogodbe ne izhaja, da so bila dela izvedena za vzdrževanje gozdnih cest«, in skladno s tem ponudnika poziva na pojasnilo in/ali dopolnitev ponudbe tako, »da bo nedvoumno izhajalo, da se izvedena dela nanašajo na vzdrževanje gozdnih cest«, oziroma na spremembo ponudbe s predložitvijo drugih ustreznih referenčnih potrdil. Izbrani ponudnik je v zvezi s predstavljeno zahtevo naročnika podal pojasnilo, ki je vsebinsko enako kot navedbe v vlogi z dne 13. 11. 2015, v kateri se je izjasnil o zahtevku za revizijo. Koncesijska pogodba sicer ni bila del ponudbe izbranega ponudnika, jo je pa naročnik (skupaj s poročilom o prevzemu del na gozdnih cestah za leto 2014) pridobil od referenčnega naročnika.

Med strankama ni sporno, da predmet koncesijske pogodbe (za 20 letno obdobje od 1. 7. 1996 dalje) med nominiranim podizvajalcem kot koncesionarjem in Skladom kot koncedentom ni vzdrževanje gozdnih cest, kar je izrecno navedeno tudi v 2. člena te koncesijske pogodbe. Navedeno je skladno tudi s koncesijskim aktom, ki je (bil) podlaga za sklenitev koncesijske pogodbe – Uredbo o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 34/1996 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba), ki v drugem odstavku 1. člena kot predmet koncesije (tj. izkoriščanje gozdov) opredeljuje sečnjo in spravilo lesa, prodajo gozdnih lesnih sortimentov, opravljanje varstvenih in gojitvenih del ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij gozdov, ter gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture (skladno z opredelitvijo v 11. točki 3. člena ZG so gozdna infrastruktura gozdne prometnice – gozdne ceste, vlake in stalne žičnice – in drugi objekti v gozdovih, namenjeni predvsem gospodarjenju z gozdovi), pri čemer pa izrecno izključuje vzdrževanje gozdnih cest. S to opredelitvijo predmeta koncesije so skladni tudi »Obrazci za pripravo letnega programa, spremljavo in poročanje o izvajanju koncesije za izkoriščanje gozdov« (priloga Uredbe), na katere se sklicuje izbrani ponudnik v prid utemeljitvi, da gre na podlagi koncesije za vnaprej predvideni in planirano vzdrževanje/sanacijo cest. V teh obrazcih je predviden vpis programa in realizacije za gradnjo gozdnih cest (obrazec št. 4) in gradnjo, pripravo in vzdrževanje gozdnih vlak (obrazec št. 5), ne pa tudi za vzdrževanje gozdnih cest.

Skladno s četrtim odstavkom 38. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/1993 s sprem.; v nadaljevanju: ZG) izvedbo vzdrževanja gozdnih cest zagotavlja lokalna skupnost na podlagi programa vzdrževanja, ki ga pripravi ZGS v sodelovanju z lokalno skupnostjo, kar je tudi situacija v konkretnem javnem naročilu – naročnik (t.j. občina) naroča vzdrževanje gozdnih cest, pri čemer so kot podpisniki pogodbe predvideni naročnik, ZGS in izvajalec del (izbrani ponudnik). Skladno z drugim odstavkom 16. člena Pravilnika o gozdnih prometnicah (Uradni list RS, št. 4/2009) se mora vzdrževanje gozdnih cest opravljati na način in pod pogoji, kot jih določajo predpisi, ki urejajo gozdove. V tretjem odstavku istega člena je določen pomen in obseg tekočega letnega, tekočega zimskega ter periodičnega vzdrževanja. Glede na četrti odstavek tega člena ZGS načrtuje, spremlja in nadzira vzdrževanje gozdnih cest tako, da v sodelovanju s posamezno občino, na območju katere ležijo gozdne ceste, izdela letni program vzdrževanja ter usmerja, spremlja in prevzema opravljena dela. Plačilo opravljenega vzdrževanja zagotovi občina, ki tudi določi obseg vzdrževanja gozdnih cest v sodelovanju z ZGS glede na razpoložljiva sredstva občine. Navkljub drugačnemu zatrjevanju izbranega ponudnika in smiselno enakim navedbam naročnika v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila pa ne iz Pravilnika o gozdnih prometnicah ne iz kakega drugega predpisa ne izhaja, da se obveznost vzdrževanja gozdnih cest v smislu ZG in opredelitve iz tega pravilnika (izdanega na podlagi ZG) kadarkoli prenese na koncesionarja.

Med strankama sicer ni sporno, da mora koncesionar, na katerega je prešla pravica in dolžnost gospodarjenja z gozdovi, po spravilu gozdnih lesnih sortimentov odpraviti (sanirati) tudi poškodbe na gozdnih cestah (tako tudi drugi in tretji odstavek 7. člena Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov, Uradni list RS, št. 55/1994 s sprem.), ostaja pa sporno, ali je v konkretnem primeru izbrani ponudnik z nominiranim podizvajalcem, ki je na podlagi ene koncesijske pogodbe v treh zaporednih letih odpravljal (saniral) poškodbe na gozdnih cestah, nastale zaradi izvedene sečnje in spravila lesa, zadostil pogoju za priznanje sposobnosti, ki se je nanašal na izvedbo vsaj treh projektov vzdrževanja gozdnih cest.

Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik v preteklosti že izvajal (po vsebini, obsegu in zahtevnosti) primerljive posle, s čimer izkaže usposobljenost tudi za izvedbo predmeta javnega naročila. Če ponudnik ni še nikoli izvajal primerljivega posla, o njegovi usposobljenosti na tej podlagi ni mogoče govoriti. Kateri posli so primerljivi, je treba presojati v vsakem konkretnem primeru, ob upoštevanju konkretnih okoliščin danega primera. Pri tem za vprašanje izkazovanja tehnične sposobnosti ne more biti ključna zgolj okoliščina, ali so bila izvedena dela z enakim nazivom, pač pa je pomembna tudi vsebina, obseg in zahtevnost izvedenih del. Za presojo ustreznosti oz. primerljivosti v referenčnih poslih izvedenih del z deli, ki so predmet tega javnega naročila, zato ne more biti odločujoče sklicevanje naročnika na definicijo besed »vzdrževati« in »sanirati« v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila z dne 21. 10. 2015 tudi navaja, da naj bi predsednik strokovne komisije na ZGS preveril, ali gre za primerljiva dela, pri čemur naj bi mu bilo zagotovljeno, da gre za povsem primerljiva in enakovredna dela. Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da v odstopljeni dokumentaciji ni mogoče najti dokumenta ali zaznamka, ki bi potrjeval, da je bila taka preverba izvedena, posledično tudi ni mogoče preveriti resničnosti te naročnikove navedbe o vsebini domnevnega pojasnila (zagotovila) ZGS.

Iz v razpisni dokumentaciji določenega ponudbenega cenika oz. šifranta ukrepov, kot dela ponudbenega predračuna, ki so ga morali izpolniti ponudniki v celoti, izhaja, da so predmet zadevnega javnega naročila dela (storitve), ki se nanašajo na prevoz in razgrinjanje (nasipnega) materiala, komprimiranje in profiliranje vozišča, čiščenje brežin in odvodnih naprav, izdelavo (cevnih) prepustov in vtočnih jaškov s pokrovi, izdelavo koritnice, izgradnjo podporne in oporne konstrukcije, zimsko službo, cestno signalizacijo itd.

Izbrani ponudnik (v pojasnilu ponudbe z dne 19. 10. 2015 in v vlogi z dne 13. 11. 2015) sicer navaja, da je v okviru odpravljanja poškodb oz. sanacije gozdnih cest poleg odstranitve sečnih ostankov in blata s cestišča ter navoza in razgrinjanja manjših količin gramoza na odseku gozdne ceste, kjer je potekala sečnja, potrebno tudi »očistiti prečne prepuste za vodo, očistiti, popraviti in urediti koritnice in brežine ter popraviti poškodbe na cesti in po cesti nasuti ter zgredirati nasipni material«. Nesporno so taka dela potrebna tudi v okviru vzdrževanja gozdnih cest in so v tem smislu primerljiva, vendar je, ob upoštevanju citirane vsebine naročenih del v tem postopku in opredelitve vrst vzdrževanja gozdnih cest v Pravilniku o gozdnih prometnicah, potrebno ugotoviti, da (celovito) vzdrževanje gozdnih cest v konkretnem primeru zajema tudi izvedbo drugih del (npr. zimsko službo, izdelavo cevnih prepustov in vtočnih jaškov s pokrovi, izdelavo koritnice, podporne in oporne konstrukcije, cestno signalizacijo), glede katerih pa izbrani ponudnik ni niti zatrjeval, da so ta ali njim primerljiva dela bila izvedena v okviru odprave poškodb oz. sanacije zaradi izvedene sečnje in spravila gozdnih lesnih sortimentov, na tak zaključek pa ne kažejo niti predložena dokazila ali pravna podlaga za izvedena dela. Navedbe izbranega ponudnika tako niti ne nasprotujejo pojasnilom ZGS, na katera se sklicuje vlagatelj in ki po vsebini predstavljajo interpretacijo pojmov sanacije in vzdrževanja gozdnih cest – tudi iz teh izhaja, da redno vzdrževanje gozdnih cest zaobsega širši nabor del od sanacije poškodb po sečnji ter spravilu in odvozu lesa. Navkljub drugačnim navedbam izbranega ponudnika zato pojasnila ZGS v tem delu še ni mogoče označiti kot »pomanjkljiv[ega] v bistvenih delih«. Državna revizijska komisija kot pavšalne in neizkazane zavrača naročnikove navedbe o pristranskosti pripravljavca dopisa; gre za pojasnilo javnega zavoda (in ne pripravljavca dopisa), ki opravlja javno gozdarsko službo v vseh gozdovih, v sklopu česar tudi usmerja gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest (8. člen Statuta Zavoda za gozdove Slovenije v povezavi s 17. in 18. alinejo prvega odstavka 56. člena ZG).

Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija ne more pritrditi naročniku v tem, da je izbrani ponudnik s pojasnili ponudbe izkazal, da je v referenčnem poslu priglašenega podizvajalca šlo za vzdrževanje gozdnih cest oziroma temu primerljiva dela.

Ob zapisanem gre zgolj pripomniti, da četudi bi bilo mogoče slediti stališčem naročnika in izbranega ponudnika ter izvedena dela po koncesijski pogodbi obravnavati kot primerljiva vzdrževalnim delom na gozdnih cestah, pa Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da izvedenih del na podlagi iste koncesijske pogodbe v konkretnem primeru ni mogoče obravnavati kot treh projektov. Ne glede na to, ali se na podlagi navedene pogodbe posamezne storitve sanacije cest izvajajo skladno z letnim programom del na vnaprej predviden in planiran način (kot trdi izbrani ponudnik) ali pa gre le za parcialno popravilo prizadetega dela ceste (kot trdi vlagatelj), ni mogoče sprejeti razlage, da skupek nekaterih v enem letu izvajanja koncesije izvedenih in obračunanih del glede na pogoj iz razpisne dokumentacije predstavlja samostojen referenčni projekt – pogoj za priznanje sposobnosti se ni nanašal na zahtevano vrednost izvedenih del v enem letu, ampak na izvedbo treh projektov določene vrednosti.

Ob upoštevanju, da ponudnik s priglašenim podizvajalcem ni uspel izkazati sposobnosti za izvedbo predmetnega javnega naročila skladno s pogojem iz razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik (po tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil kot formalno nepopolno in je temu ponudniku že omogočil dopolnitev oz. spremembo ponudbe skladno z 78. členom ZJN-2) ni ravnal skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, ko po prejemu pojasnil in dopolnitve te ponudbe ni izločil kot nepravilne, ampak je javno naročilo oddal izbranemu ponudniku.

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 18. 8. 2015 ugodila in je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila »VZDRŽEVANJE GOZDNIH CEST V OBČINI KOČEVJE V LETIH 2015 IN 2016«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 21. 10. 2015.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija zato z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. V primeru, če na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije oceni, da je mogoče nadaljevati in zaključiti postopek oddaje javnega naročila z izbiro najugodnejše popolne ponudbe, mora naročnik ravnati tako, da bo ponudnike enakopravno obravnaval (9. člen ZJN-2). Naročnik mora pri svojih ravnanjih tudi upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2), kar med drugim zahteva tudi, da so naročnikova dejanja v postopku oddaje javnega naročila dokumentirana tako, da jih je mogoče tudi naknadno objektivno preveriti. V primeru, če se naročnik odloči, da javnega naročila ne bo oddal, mora prav tako ravnati v skladu z ZJN-2, zlasti pa upoštevati obveznosti iz 80. člena ZJN-2.

Ker je vlagatelj z revizijskim zahtevkom že uspel, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni obravnavala vlagateljevih revizijskih navedb, ki se nanašajo na vprašanje ustreznosti deleža nominiranega podizvajalca. Odločanje o izpostavljenem delu zahtevka za revizijo namreč v ničemer ne bi vplivalo na odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva, in sicer 504,90 EUR za stroške odvetniškega zastopanja, 10,90 EUR za materialne stroške, oboje povečano za 22% DDV, ter 2.823,57 EUR za plačilo takse.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 504,90 EUR (1.100 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke Tarifne številke 40 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) in ob upoštevanju višine zneska stroška, kot ga je v zahtevku za revizijo (navzgor) zamejil vlagatelj;
- izdatke v pavšalnem znesku 10,90 EUR, ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku) in ob upoštevanju višine zneska stroška, kot ga je v zahtevku za revizijo (navzgor) zamejil vlagatelj;
- 22% davek na dodano vrednost v znesku 113,48 EUR, izračunan na podlagi drugega odstavka 2. člena (v povezavi z drugim odstavkom 12. člena) Odvetniške tarife, ob upoštevanju prvega odstavka 62. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 101/2013 s sprem.). Iz »Seznam[a] davčnih zavezancev – pravne osebe«, dostopnega na spletni strani Ministrstva za finance, je namreč razbrati, da je pooblaščena odvetniška družba, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec;
- strošek vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 2.823,57 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 3.452,85 EUR. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 22. 12. 2015
Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
Članica Državne revizijske komisije






 
Vročiti:
- Odvetniška pisarna Ušeničnik Žagar d.o.o., Celovška cesta 150, 1000 Ljubljana
- Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje
- OBNOVA Kočevje d.o.o., Trg Svetega Jerneja 4, 1330 Kočevje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran