018-230/2015 Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in Nine Velkavrh kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »PRANJE PERILA«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Negovanje tekstilij Šinkovec, d.o.o., Kidričeva cesta 55, 4220 Škofja Loka, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Studenec 48, 1260 Ljubljana - Polje (v nadaljevanju: naročnik), dne 7.12.2015

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povračilo stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 18.9.2015 na Portalu javnih naročil pod številko objave JN6465/2015 in dne 23.9.2015 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije pod številko objave 2015/S 184-334298 objavil obvestilo o javnem naročilu »Pranje perila«, ki ga oddaja po odprtem postopku.

Vlagatelj je dne 5.10.2015 vložil zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo in v njem predlagal razveljavitev dveh razpisnih določil, od katerih se prvo nanaša na referenčni pogoj in drugo na finančno zavarovanje za resnost ponudbe. V zahtevku za revizijo vlagatelj naročniku očita kršitev enakopravne obravnave ponudnikove in navaja, da sporni referenčni pogoj brez dejanske ter pravne podlage neopravičeno favorizira tiste ponudnike, ki imajo reference iz pranja perila v zdravstvenih ustanovah. Dalje vlagatelj zatrjuje, da je zahteva po predložitvi bančne garancije za resnost ponudbe v višini 10.000,00 EUR oziroma depozitu v tej višini nesorazmerno visoka, saj tveganje naročnika ni takšno, da bi opravičevalo omenjeno zahtevo. Slednja zato po mnenju vlagatelja neopravičeno omejuje konkurenco med ponudniki. Zaradi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi, poleg tega uveljavlja tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je o zahtevku za revizijo odločil s sklepom, številka 430-17/1/2015-1 z dne 14.10.2015. Zahtevek za revizijo je naročnik v delu, ki se nanaša na določilo razpisne dokumentacije v zvezi s finančnim zavarovanja za resnost ponudbe, zavrgel, saj je ocenil, da vlagateljeva aktivna legitimacija za uveljavljanje pravnega varstva v omenjenem delu ni podana (1. točka izreka sklepa). V preostalem delu, tj. v delu, ki se nanaša na referenčni pogoj, je naročnik zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil (2. točka izreka sklepa). Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je naročnik zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povračilu stroškov postopka pravnega varstva.

Vlagatelj je dne 19.10.2015 zoper 1. točko izreka naročnikovega sklepa, številka 430-17/1/2015-1 z dne 14.10.2015, vložil pritožbo in v njej zatrjeval nepravilnost naročnikove odločitve o neobstoju njegove aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na določilo razpisne dokumentacije glede finančnega zavarovanja za resnost ponudbe. Vlagatelj je v pritožbi predlagal, da Državna revizijska omenjeni sklep v izpodbijanem delu razveljavi.

Istega dne, tj. 19.10.2015, je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil prvo pripravljalno vlogo, v kateri je vztrajal pri svojih trditvah iz zahtevka za revizijo, da je referenca, ki jo zahteva naročnik, neopravičeno diskriminatorna.

Naročnik je dne 23.10.2015 pri Državni revizijski komisiji vložil vlogo, številka 430-17/1/2015-3, s katero se je opredelil do vlagateljevih navedb tako v pritožbi kot v prvi pripravljalni vlogi.

Državna revizijska komisija je dne 10.11.2015 izdala sklep, št. 018-230/2015, s katerim je pritožbi vlagatelja ugodila in sklep naročnika, št. 430-17/1/2015-1 z dne 14.10.2015, v 1. točki izreka, v kateri je naročnik zahtevek za revizijo z dne 5.10.2015 zavrgel, razveljavila, posledično pa odločitev o stroških pritožbe pridržala za končno odločitev o zahtevku za revizijo.

V posledici navedenega je naročnik v nadaljevanju meritorno presojal navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo, ki se nanašajo na finančno zavarovanje za resnost ponudbe. Na podlagi vsebinske obravnave je naročnik s sklepom z dne 17.11.2015 odločil, da se vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 5.10.2015 kot neutemeljen zavrne tudi v delu, ki se nanaša na določilo razpisne dokumentacije glede finančnega zavarovanja za resnost ponudbe.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Iz določila 20. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) in na njegovi podlagi sprejete Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07; v nadaljevanju: Uredba) izhaja, da je potrebno storitve v postopkih oddaje javnih naročil deliti na dve skupini, in sicer na storitve iz Seznama storitev A in na storitve iz Seznama storitev B. Delitev je prevzeta iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31.3.2004 in je pomembna zato, ker za vsako od navedenih skupin storitev veljajo drugačna pravila javnega naročanja. Za storitve iz Seznama storitev B tako velja, da so v določenem delu izvzete ne le iz domene urejanja veljavne javnonaročniške direktive, temveč tudi iz domače zakonodaje s področja javnih naročil.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo in objavo obvestila o konkretnem naročilu na Portalu javnih naročil ugotavlja, da je naročnik storitve, ki so predmet konkretnega javnega naročila, na podlagi Uredbe uvrstil v kategorijo št. 27 (Druge storitve) in jih skladno z Enotnim besednjakom javnih naročil (CPV) označil z referenčnimi številkami 98310000 (Storitve pralnic in kemičnih čistilnic), 98311000 (Storitve zbiranja in dostave perila), 98315000 (Storitve likanja) ter 98300000 (Razne storitve). Navedene kode CPV se v skladu z Uredbo ter Uredbo Komisije (ES) št. 213/2008 z dne 28.11.2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) in direktiv 2004/17/ES ter 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o postopkih javnega naročanja, kar zadeva revizijo CPV, nanašajo na storitve iz Seznama storitev B v kategoriji št. 27 (Druge storitve). Na podlagi navedenega in po pregledu opisa predmeta javnega naročila, ki vključuje pranje, likanje, vzdrževanje in dostavo perila za potrebe naročnika, Državna revizijska komisija zaključuje, da so predmet konkretnega javnega naročila storitve iz Seznama storitev B.

Iz določila drugega odstavka 4. člena ZPVPJN izhaja, da je za storitve, ki so uvrščene na Seznam storitev B, pravno varstvo zagotovljeno v delu, urejenem z zakonom, ki ureja javno naročanje. ZJN-2 v drugem odstavku 20. člena določa, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, oddajo v skladu z določbami zakona, ki urejajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije. Dalje določa, da mora naročnik pri naročanju storitev iz Seznama storitev B ravnati v skladu s pravili omenjenega zakona o objavi obvestil o oddaji naročila. V primeru odstopanja med nomenklaturama CPV in CPC se uporablja nomenklatura CPC. Tretji odstavek 20. člena ZJN-2 določa, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitve B, oddajo v skladu z ZJN-2, če je vrednost storitev iz Seznama A večja od vrednosti storitev iz Seznama storitev B. V drugih primerih se naročila oddajo v skladu z določbami ZJN-2, ki določajo tehnične specifikacije in pravila za objavo obvestil o oddaji naročila.

Iz vsebine povzetih določb ZJN-2 je razbrati, da je uporaba določb ZJN-2 v primeru, ko se oddajajo naročila storitev (pretežno) iz Seznama storitev B, omejena, saj je naročnik tedaj zavezan upoštevati zgolj tiste določbe ZJN-2, ki mu nalagajo, da mora predmet naročila opisati z uporabo nediskriminatornih tehničnih specifikacij (37. člen ZJN-2), da mora obvestilo o oddaji javnega naročila poslati v objavo Uradnemu glasilu EU oziroma na Portal javnih naročil (62. člen ZJN-2) in da lahko objavi prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost (drugi odstavek 63b. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija v obravnavani zadevi ugotavlja, da se prvi sklop kršitev, ki jih v zahtevku za revizijo zoper razpisno dokumentacijo zatrjuje vlagatelj, nanaša na domnevno sporno ravnanje naročnika v zvezi z določitvijo referenčnega pogoja (45. člen ZJN-2), v skladu s katerim morajo ponudniki izkazati referenco iz pranja perila v zdravstvenih ustanovah. Drugi sklop kršitev, ki jih vlagatelj očita naročniku, se nanaša na določilo razpisne dokumentacije o finančnem zavarovanju za resnost ponudbe (71a. člen ZJN-2), ki od ponudnikov zahteva predložitev bančne garancije za resnost ponudbe v višini 10.000,00 EUR oziroma depozita v tej višini.

Ker se kršitve, ki jih v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj, nanašajo na določbe ZJN-2, ki se skladno z 20. členom ZJN-2 v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila ne uporabljajo, vlagatelju pravnega varstva v tem delu (skladno z določilom drugega odstavka 4. člena ZPVPJN), ni mogoče zagotoviti.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo naročniku ni očital kršitev določb ZJN-2, katerih uporabo mu nalaga 20. člen tega zakona. Državna revizijska komisija je zato v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, med katere sodijo tudi stroški vlagateljeve pritožbe z dne 19.10.2015, katerih povračilo je vezano na (ne)utemeljenost zahtevka za revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 7.12.2015

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, 1000 Ljubljana,
- Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Studenec 48, 1260 Ljubljana - Polje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran