018-246/2015 SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »24 kV celice za RTP 110/20 kV Postojna, RTP 110/20 kV Izola, RTP 110/35/20 kV Tolmin, in RTP 110/20 kV Ločna«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe TSN d.o.o., Šentiljska cesta 49, 2000 Maribor, ki jo zastopa Odvetniška družba Kozinc in partnerji o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o., Mlinarikova ulica 5, 2000 Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 10.12.2015

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povračilo stroškov postopka se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povračilo stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 11.6.2015 na Portalu javnih naročil pod številko objave JN3933/2015 in dne 16.6.2015 v Uradnemu listu Evropske unije pod številko objave 2015/S 114-207368 objavil obvestilo o javnem naročilu »24 kV celice za RTP 110/20 kV Postojna, RTP 110/20 kV Izola, RTP 110/35/20 kV Tolmin, in RTP 110/20 kV Ločna«, ki ga je oddajal po odprtem postopku. Javno naročilo je naročnik potem, ko je iz nadaljnjega postopka kot neprimerno in s tem nepopolno izločil na podlagi merila najnižje cene prvouvrščeno ponudbo vlagatelja, ter po nadaljnji izločitvi naslednjih treh ponudb, oddal petouvrščenemu ponudniku Kolektor Igin, d.o.o., Šlandrova ulica 10, 1231 Ljubljana - Črnuče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila, št. SODO-826/15-IK z dne 28.9.2015, vložil zahtevek za revizijo. V njem uvodoma navaja, da je predstavnik vlagatelja na vpogledu v dokumentacijo javnega naročila opazil in naročnika opozoril, da je pečatna vrvica njegove ponudbe pretrgana. V nadaljevanju vlagatelj izpodbija naročnikovo oceno o popolnosti ponudbe izbranega ponudnika in zatrjuje, da se slednji ni izkazal s potrjenimi referencami, temveč je v ponudbi predložil reference družbe, ki jo je nominiral kot podizvajalca. Po zatrjevanju vlagatelja izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil zahtevanih tipskih atestov tipskega preizkusa celic, ampak le izjavo o skladnosti (EN ISO/IEC 17050-1), pri čemer tipski atest in izjava o skladnosti nista enakovredna dokumenta. Dalje vlagatelj navaja, da ponujena SN celica Unigear ZS1 izbranega ponudnika, ki je bila predmet preizkusov in ustreza zahtevani klasifikaciji IAC AFLR, presega maksimalno dovoljeno višino kar za 133 mm, kar po prepričanju vlagatelja pomeni, da izbrani ponudnik ne nudi ustrezne SN celice. Vlagatelj v nadaljevanju izpodbija naročnikovo odločitev o izločitvi njegove ponudbe in navaja razloge, zaradi katerih meni, da je njegova ponudba primerna ter s tem popolna in bi zato morala biti izbrana kot najugodnejša. Zatrjuje, da je naročnik v tabelah tehničnih zahtev zahteval 20 kV vakuumski odklopnik z 20 cikli stikalne komore z nazivnim kratkostičnim izklopnim tokom, kar je vlagatelj tudi ponudil. Dalje navaja, da je naročnik v tabelah tehničnih zahtev zahteval 20 kV kovinsko stikalno celico (1250 A) z nazivnim kratkotrajnim termičnim tokom 12 kA 1s. Vlagatelj je izpolnil zahtevo naročnika in ponudil, kar je zahteval naročnik (tj. kovinsko stikalno celico z nazivnim kratkotrajnim termičnim tokom 12 kA 1s). Iz prospekta v ponudbi vlagatelja je razvidno, da ima ponujena 20 kV kovinska stikalna celica nazivni kratkotrajni termični tok 25 kA 1s. V nadaljevanju vlagatelj zatrjuje, da v razpisni dokumentaciji ni bila predpisana zahteva, da morajo ponudniki v svojih ponudbah predložiti tipske ateste za notranji oblok (pravilna klasifikacija IAC po IEC 62271-200), prav tako v tabelah tehničnih zahtev ni bilo postavke, iz katere bi bila razvidna omenjena klasifikacija. Vlagatelj je sicer ponudil ustrezne celice (20kA 1a), vendar je svoji ponudbi pomotoma priložil atest za prvotno zahtevane celice (16 kA 1s). Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi, odločitev o oddaji naročila razveljavi in sprejme oziroma naročniku naloži sprejem nove odločitve o oddaji javnega naročila, s katero bo odločeno, da se predmetno javno naročilo odda vlagatelju kot najugodnejšemu ponudniku. Poleg navedenega vlagatelj uveljavlja povračilo stroškov postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN v vlogi z dne 21.10.2015 (ki jo je vložil po pooblaščencu) izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. Po mnenju izbranega ponudnika njegova ponudba izpolnjuje vse zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, zato so navedbe vlagatelja o nepopolnosti slednje neutemeljene. Posledično izbrani ponudnik predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo, poleg tega zahteva povračilo stroškov predrevizijskega postopka.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom, št. SODO-931/15-IK z dne 29.10.2015, zavrnil kot neutemeljen, posledično je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva. Naročnik uvodoma pojasni, da je do pretrganja pečatne vrvice prišlo pri pregledovanju, ocenjevanju in skeniranju vlagateljeve ponudbe, saj le-ta ni bila zvezana z dovolj dolgo pečatno vrvico. V nadaljevanju navaja razloge za utemeljenost odločitve o popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, nato pa se opredeli do navedb vlagatelja v zvezi z (ne)primernostjo oziroma (ne)popolnostjo njegove ponudbe. Naročnik zatrjuje, da je vlagatelj predložil tipski atest za celice (širine 800 mm) s kratkotrajnim termičnim oblokom 16 kA 1s, glede notranjega obloka IAC AFL 16 kA, 1s, naročnik pa zahteva tipski atest za celice, ki zadostujejo zahtevam notranjega obloka IAC AFLR 20 kA, 1s. Ponudba vlagatelja po prepričanju naročnika prav tako ne izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije glede kovinske stikalne celice (1250 A), pri kateri je naročnik zahteval nazivni kratkotrajni termični tok 20 kA 1s, vlagatelj pa je ponudil 12 kA 1s. Dalje ponudba vlagatelja ne izpolnjuje zahteve naročnika v zvezi s tripolnim vakuumskim odklopnikom (1250 A), saj vlagatelj nudi 20 ciklov stikalne komore z nazivnim kratkostičnim tokom, naročnik pa je v tehničnih tabelah zahteval 60 ciklov. Omenjene zahteve naročnika so bile posebej podane na Portalu javnih naročil pod rubriko »vprašanja in odgovori«. Upoštevaje navedeno naročnik zaključuje, da zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi.

Vlagatelj se je do zavrnitve zahtevka za revizijo opredelil v vlogi z dne 5.11.2015, v kateri je po vsebini smiselno ponovil svoje dosedanje navedbe ter vztrajal pri že podanih trditvah. V omenjeni vlogi je vlagatelj prvič navajal tudi nekatera nova dejstva in predlagal nove dokaze (predstavljene v nadaljevanju). Iz določil petega odstavka 29. člena ZPVPJN izhaja, da se lahko vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema odločitve o revizijskem zahtevku opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Ker vlagatelj v svoji vlogi ne zatrjuje in posledično ne izkaže, da na novo navedenih dejstev in predlaganih dokazov brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti že v predrevizijskem postopku, Državna revizijska komisija teh pri obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo ni upoštevala.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. členom in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je uvodoma obravnavala vlagateljevo navedbo o tem, da je bila pečatna vrvica na njegovi ponudbi pretrgana. Da bi vlagatelj z omenjeno navedbo lahko uspel in dosegel ugoditev zahtevku za revizijo, bi moralo iz njegovih trditev (poleg utemeljitve naročniku očitane kršitve) izhajati tudi, da je bilo ravnanje naročnika v zvezi s pretrganjem pečatne vrvice takšno, da je bistveno vplivalo na oddajo javnega naročila (prvi odstavek 28. in prvi odstavek 39. člena ZPVPJN). Vendar vlagatelj ob zatrjevanju, da je naročnik iz neznanega razloga na njegovi ponudbi pretrgal pečatno vrvico, sočasno ne pojasni, na kakšen način je pretrganje pečatne vrvice po njegovem mnenju bistveno vplivalo na oddajo konkretnega javnega naročila. Pri tem ne gre spregledati, da se je vlagatelj z dejstvom pretrganja pečatne vrvice njegove ponudbe seznanil pri vpogledu v dokumentacijo javnega naročila, na kar je tedaj opozoril naročnika (gl. Zapisnik o vpogledu v postopku oddaje javnega naročila z dne 6.10.2015). V okviru vpogleda se je torej vlagatelj vsekakor imel možnost seznaniti ne le s pretrganjem pečatne vrvice, marveč tudi z morebitnimi naknadnimi spremembami njegove ponudbe, vendar vlagatelj slednjih ne zatrjuje, temveč podaja zgolj pavšalne navedbe o tem, da ni prepričan, da je njegova ponudba še vedno takšna, kot je bila ob oddaji. Pri tem vlagatelj konkretno ne pojasni, katere so (poleg med strankama revizijskega postopka nespornega pretrganja pečatne vrvice) tiste poškodbe njegove ponudbe, ki jih očita naročniku, prav tako ne obrazloži, kaj natanko naj bi bil pri zasledovanju cilja po pridobitvi želene opreme pripravljen po njegovem mnenju storiti naročnik. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da je ravnanje naročnika v zvezi s pretrganjem pečatne vrvice kakorkoli vplivalo na oddajo konkretnega javnega naročila. Takšnega zaključka ni mogla omajati niti vlagateljeva (sicer pavšalna in v vlogi z dne 5.11.2015 prvič podana ter zato prepozna) navedba, da vlagatelj zaradi poznavanja potreb naročnikov po kopiranju in skeniranju ponudb pečatno vrvico vselej pusti dovolj dolgo.

Iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila, št. SODO-826/15-IK z dne 28.9.2015, izhaja, da je naročnik na podlagi merila najnižje cene vlagateljevo ponudbo uvrstil na prvo mesto, medtem ko je bila ponudba izbranega ponudnika uvrščena na peto mesto. Konkretno javno naročilo se oddaja po odprtem postopku (33. člen Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju: ZJNVETPS), v okviru katerega naročnik skladno s sedmim odstavkom 45. člena ZJNVETPS javno naročilo odda potem, ko najprej razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila ter nato preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna. Ob upoštevanju navedenega ter dejstva, da je bila ponudba vlagatelja v obravnavanem postopku javnega naročanja uvrščena na prvo mesto, mora vlagatelj za uspeh vloženega zahtevka za revizijo zatrjevati in dokazati, da je njegova (prvouvrščena) ponudba popolna. V kolikor bi se namreč vlagateljeve navedbe o popolnosti njegove ponudbe izkazale za utemeljene, bi bilo s tem obenem izkazano naročniku očitano kršitveno ravnanje v zvezi z izločitvijo vlagateljeve ponudbe kot nepopolne, zato bi se postopek javnega naročanja vrnil v fazo ocenjevanja in preverjanja ponudb, kar bi (lahko) vplivalo na vlagateljev pravni položaj, saj bi se mu odprla možnost za izbiro njegove ponudbe kot najugodnejše. Po drugi strani na vlagateljev pravni položaj v nobenem primeru ne more vplivati naročnikova ocena o (ne)popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, saj je bila slednja glede na predpisano merilo uvrščena šele na peto mesto (tj. za ponudbo vlagatelja). Iz navedenih razlogov Državna revizijska komisija vlagateljevih navedb o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika pri odločanju o (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo ni upoštevala, zato je kot nepotrebne zavrnila vse, v tej zvezi predlagane dokaze. V nadaljevanju je torej Državna revizijska komisija meritorno obravnavala le tiste navedbe strank revizijskega postopka, ki se nanašajo na naročnikovo oceno o neprimernosti in s tem nepopolnosti vlagateljeve ponudbe.

V obravnavani zadevi je med vlagateljem in naročnikom sporno, ali predmet, ki ga je v konkretnem postopku oddaje javnega naročila ponudil vlagatelj, ustreza tehničnim zahtevam, določenim v razpisni dokumentaciji.

Tehnične zahteve oziroma specifikacije predstavljajo nabor značilnosti predmeta naročila, ki ga glede na pričakovani namen naročila določi naročnik v skladu z 41. členom ZJNVETPS ter s tem opredeli oziroma opiše predmet naročila. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in posledično ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, je v skladu z 21. točko prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS neprimerna in posledično nepopolna, zato jo mora naročnik na podlagi prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS po opravljenem pregledu in dopolnitvi oziroma spremembi ponudb v skladu z 82. členom ZJNVETPS izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Prva od tehničnih zahtev, zaradi neizpolnjevanja katere je naročnik vlagateljevo ponudbo kot neprimerno in s tem nepopolno izločil iz nadaljnjega postopka javnega naročanja, se nanaša na tripolni vakuumski odklopnik (1250 A). Slednjega vlagatelj po zatrjevanju naročnika nudi z 20 cikli stikalne komore z nazivnim kratkostičnim izklopnim tokom, medtem ko naj bi naročnik v tehničnih tabelah za vakuumske odklopnike zahteval 60 ciklov stikalne komore z nazivnim kratkostičnim izklopnim tokom.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo (vključno s spremembami le-te na Portalu javnih naročil) ugotavlja, da navedba naročnika, da je za vakuumske odklopnike zahteval 60 ciklov stikalne komore z nazivnim kratkostičnim izklopnim tokom, ni utemeljena. Medtem ko je naročnik za RTP 110/20 kV Izola, RTP 110/35/20 kV Tolmin in RTP 110/20 kV Postojna resda zahteval vakuumske odklopnike s 60 cikli stikalne komore z nazivnim kratkostičnim izklopnim tokom, je bilo v primeru RTP 110/20 kV Ločna drugače; za navedeni objekt je namreč naročnik v tabelah tehničnih zahtev zahteval tripolna 20 kV vakuumska odklopnika (630 A ter 1250 A), oba z 20 cikli stikalne komore z nazivnim kratkostičnim izklopnim tokom, pri čemer na Portalu javnih naročil spremembe razpisne dokumentacije glede omenjene tehnične zahteve ni zaslediti. Ker je vlagatelj sporni tripolni vakuumski odklopnik za RTP 110/20 kV Ločna ponudil z zahtevanimi 20 cikli stikalne komore z nazivnim kratkostičnim izklopnim tokom, Državna revizijska komisija zaključuje, da je bila vlagateljeva ponudba v tem delu primerna.

Druga od tehničnih zahtev, zaradi neizpolnjevanja katere je naročnik vlagateljevo ponudbo kot neprimerno in zato nepopolno izločil iz postopka javnega naročanja, se nanaša na kovinsko stikalno celico (1250 A). Naročnik zatrjuje, da je zahteval takšno s kratkotrajnim termičnim tokom 20 kA/s, vlagatelj pa jo je ponudil s kratkotrajnim termičnim tokom 12 kA/s, zato je po oceni naročnika vlagateljeva ponudba tudi v tem delu neprimerna.

Iz razpisne dokumentacije in iz Portala javnih naročil izhaja, da je naročnik za objekt RTP 110/20 kV Ločna sprva zahteval kovinsko stikalno celico (1250 A) s kratkotrajnim termičnim tokom 20 kA/s. Dne 13.7.2015 je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno naslednje ponudnikovo vprašanje: »/…/Na strani 11 zahtevate, da morajo celice ustrezati klasifikaciji ob notranjem obloku IAC AFLR, 16 kA 1s. V razpisni dokumentaciji zahtevate kratkotrajni termični tok 20 kA 1s, npr. za kovinsko stikalno celico (v tabelah za RTP Ločna tudi 12 kA 1s), vakuumske odklopnike, tokovne transformatorje, zbiralke,… V prejšnjem razpisu ste potrdili enotno vrednost KS 16 kA. Ali tudi sedaj velja vrednost KS 16 kA/s?/…/«. Na zastavljeno vprašanje je naročnik istega dne (13.7.2015) ob 10.20 uri podal jasen in nedvoumen odgovor: »/…/Vsi elementi vgrajene opreme morajo biti dimenzionirani za kratkotrajni termični tok 20 kA, 1s./…/«. S citiranim odgovorom je naročnik v zvezi z opremo, ki je predmet javnega naročila, poenotil in hkrati spremenil razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na tehnično zahtevo glede nazivnega kratkotrajnega termičnega toka, ter poslej za vso opremo, tudi za kovinsko stikalno celico (1250 A) za RTP 110/20 kV Ločna, zahteval nazivni kratkotrajni termični tok 20 kA/s. Resda vlagatelj na podlagi omenjene spremembe ni pripravil čistopisa razpisne dokumentacije in je v tabeli tehničnih zahtev v primeru kovinske stikalne celice (1250 A) za RTP 110/20 kV Ločna ostala vpisana zahteva po nazivnem kratkotrajnem termičnem toku 12 kA/s. Vendar vlagatelj zato še ne more utemeljeno zatrjevati, da je naročnik napravil napako in s tem zavedel vlagatelja, ki je v tehničnih tabelah le potrdil to, kar je naročnik zahteval. Naročnik po spremembi razpisne dokumentacije preko odgovorov na vprašanja na Portalu javnih naročil namreč ni dolžan pripraviti čistopisa razpisne dokumentacije, zato je v interesu potencialnih ponudnikov, da izkažejo zadostno mero skrbnosti in preko Portala javnih naročil spremljajo morebitne spremembe razpisne dokumentacije, ki jih potem tudi upoštevajo pri pripravi svojih ponudb (sicer tvegajo izločitev le-teh zaradi nepopolnosti).

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik res ni popravil svojih podatkov v tehnični tabeli za kovinsko stikalno celico (1250 A) za RTP 110/20 kV Ločna glede tehnične zahteve v zvezi z nazivnim kratkotrajnim termičnim tokom, vendar je razpisno dokumentacijo v tem delu spremenil že z odgovorom na vprašanje na Portalu javnih naročil. Vlagatelj naročniku ne more očitati, da ga je z omenjeno nespremenjeno tehnično zahtevo v tabeli tehničnih zahtev zavedel, saj je bila sporna sprememba razpisne dokumentacije objavljena na Portalu javnih naročil in je bilo posledično od ponudnikov utemeljeno pričakovati, da bodo v tabeli tehničnih zahtev ponudili predmet, ki bo skladen s spremembo razpisne dokumentacije. Ker vlagatelj temu ni sledil in je za objekt RTP 110/20 kV Ločna ponudil kovinsko stikalno celico (1250 A) z nazivnim kratkotrajnim termičnim tokom 12 kA/s namesto zahtevanih 20 kA/s, je naročnik ravnal skladno z določbami razpisne dokumentacije in določbo prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS, ko je ponudbo vlagatelja ocenil kot neprimerno in s tem nepopolno ter jo izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija nadalje ni mogla slediti navedbi vlagatelja, da bi se naročnik iz izpolnjenih tabel tehničnih zahtev za ostale tri objekte (RTP 110/20 kV Izola, RTP 110/35/20 kV Tolmin in RTP 110/20 kV Postojna) ter na podlagi prospektne dokumentacije lahko prepričal, da vlagatelj nudi opremo z zahtevanim nazivnim kratkotrajnim termičnim tokom. Iz tabele tehničnih zahtev za kovinsko stikalno celico (1250 A) za RTP 110/20 kV Ločna nesporno izhaja, da je vlagatelj pod omenjeno postavko ponudil celico z nazivnim kratkotrajnim termičnim tokom 12 kA/s. Zgolj omenjena tabela (in ne prospekt, ki ga naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval), ki so jo skladno z določilom razpisne dokumentacije s svojim podpisom ter žigom morali potrditi ponudniki, predstavlja tehnične specifikacije ponujene kovinske stikalne celice. Naročniku zato ob dejstvu, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil izpolnjene in potrjene tabele tehničnih zahtev, ni mogoče očitati nepravilnega postopanja, ker ni pregledoval priloženih prospektov in med sabo ni primerjal prospektnih podatkov s tistimi, ki izhajajo iz izpolnjenih tabel tehničnih zahtev, saj so bili zanj relevantni le podatki v tehničnih tabelah. Posledično naročniku tudi ni mogoče očitati, da vlagatelja ni pozival na pojasnilo sicer povsem jasno zapisanega ter s strani vlagatelja potrjenega podatka v tabeli tehničnih zahtev, pri čemer je pripomniti, da naročnik v nobenem primeru ni zavezan ponudnike pozivati na pojasnilo njihovih ponudb.

Ker ponujena kovinska stikalna celica (1250 A) vlagatelja nima nazivnega kratkotrajnega termičnega toka 20 kA/s, Državna revizijska komisija ugotavlja, da posledično ne izpolnjuje tehničnih zahtev, ki jih je naročnik določil v zvezi z vsebino predmeta konkretnega javnega naročila. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da je naročnik postopal pravilno, ko je ponudbo vlagatelja kot neprimerno in s tem nepopolno na podlagi prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS izločil iz postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija pripominja, da je v skladu z 21. točko prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS primerna in kot taka popolna le tista ponudba, ki izpolnjuje vse pogoje, vezane na vsebino predmeta javnega naročila, in ki zato v celoti izpolnjuje zahteve naročnika. Ker je bilo v okviru konkretnega revizijskega postopka že na podlagi neustreznega nazivnega kratkotrajnega termičnega toka pri kovinski stikalni celici (1250 A) za RTP 110/20 kV Ločna ugotovljeno, da ponudba vlagatelja ni primerna in popolna, Državna revizijska komisija ostalih navedb vlagatelja ni meritorno presojala, saj (ne)utemeljenost slednjih ne bi več mogla vplivati na odločitev v revizijskem postopku. Posledično je Državna revizijska komisija kot nepotreben zavrnila dokaz z vpogledom v spisek tipskih atestov, ki ga je v zvezi z navedbami o predloženem tipskem atestu za celice, ki izpolnjujejo zahteve glede notranjega obloka IAC AFLR 16 kA/s, predlagal vlagatelj. Iz istega razloga je Državna revizijska komisija kot nepotreben zavrnila predlagani vpogled v tehnične podatke distribucijskega elektroenergetskega omrežja, ki ga je vlagatelj predlagal z namenom dokazovanja navedbe o tem, da nudi opremo, ustrezajočo tehničnim smernicam Gospodarskega interesnega združenja.

Državna revizijska komisija kršitev postopka javnega naročanja, ki jih je zatrjeval vlagatelj, ni ugotovila, zato je zahtevek za revizijo na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 21.10.2015 skladno s četrtim odstavkom 70. člena ZPVPJN zahteval povrnitev priglašenih odvetniških stroškov, povezanih s pripravo omenjene vloge. Iz vsebine slednje izhaja, da izbrani ponudnik v njej navaja zgolj razloge, ki po njegovem mnenju utemeljujejo naročnikovo odločitev o popolnosti njegove ponudbe. Ker le-teh Državna revizijska komisija iz predhodno že pojasnjenih razlogov meritorno ni obravnavala, je bilo posledično potrebno zavrniti vse dokaze, ki jih je z namenom dokazovanja svojih navedb v vlogi predlagal izbrani ponudnik. Iz navedenega sledi, da vloga izbranega ponudnika, v zvezi s katero je le-ta priglasil stroške, v nobenem pogledu ni pripomogla k rešitvi zadeve. Ker omenjeni stroški torej niso bili potrebni, je Državna revizijska komisija zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov postopka zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 10.12.2015

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Odvetniška družba Kozinc in partnerji o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana,
- SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o., Mlinarikova ulica 5, 2000 Maribor,
- Odvetniška pisarna Barbara Štraus-Kunaver, Komenskega 12, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran