018-236/2015 ELES, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter mag. Mateje Škabar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »RP Hudo - dobava in montaža omar sekundarne opreme« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ESOTECH, d.d., Preloška cesta 1, 3320 Velenje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELES, d.o.o., Hajdrihova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 1. 12. 2015

odločila:

. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

3. Pritožba vlagatelja z dne 2. 11. 2015 zoper odločitev naročnika o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku, se zavrže.

4. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 15. 5. 2015 sprejel sklep o začetku postopka javnega naročanja. Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 18. 6. 2015, pod št. objave JN4111/2015, dne 20. 6. 2015 pa pod oznako 2015/S 118-215835 tudi v Uradnem listu Evropske unije.

Naročnik je dne 16. 9. 2015 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku«, št. 1607/6660-894/BN/72/2015, s katerim je naročilo oddal ponudniku KOLEKTOR IGIN d.o.o., Šlandrova ulica 10, 1231 Ljubljana – Črnuče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 17. 9. 2015 na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki pa jo je naročnik s sklepom z dne 24. 9. 2015 zavrgel.

Vlagatelj je po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika dne 7. 10. 2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje nepravilnosti pri ocenjevanju njegove ponudbe ter nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj meni, da merila, kot jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, niso omogočila izbire konkurenčne ponudbe, v nasprotju s pravili javnega naročanja pa naj bi bile tudi reference v okviru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe. Zatrjuje, da je naročnik v primeru njegove ponudbe v zvezi z referenco R1 neupravičeno štel dve referenci kot le eno (enako tudi v primeru reference R2), zaradi česar je bila ponudba ocenjena z manj točkami in bila po merilih uvrščena za ponudbo izbranega ponudnika. Referenci, ki jih je naročnik štel za eno, sta se resda nanašali na isto pogodbo, istega investitorja in istega proizvajalca, vendar pa ne na enak napetostni nivo, zato jih je po vlagateljevem mnenju mogoče šteti kot dve različni referenčni potrdili. Objekt RTP Podlog, na katerega se nanašata, sestoji iz več ločenih objektov različnih nazivnih napetosti (110 kV in 220 kV), ki so bili ločeno predani v obratovanje. Tudi naročnik je referenčni potrdili potrdil ločeno. Naročnik naj bi kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj je v primeru ponudbe izbranega ponudnika zasledoval drugačno logiko s tem, ko je vsa posamezna potrdila (tako za R1 kot za R2) upošteval kot ločena referenčna potrdila, kljub temu, da so se nanašala na isti objekt in na enako nazivno napetost. Ponudba izbranega ponudnika naj bi bila nepravilna in nepopolna zato, ker nominirani podizvajalec EMB Bizant ne izkazuje lastne reference za pregled, preizkus in meritve NN električnih inštalacij, saj je ta dela na referenčnem objektu dejansko opravil D. N. s.p., ki pa v ponudbi izbranega ponudnika ni priglašen kot podizvajalec. Poleg tega naj iz ponudbe izbranega ponudnika ne bi izhajalo, da je podizvajalec EMB Bizant nominiran tudi za pregled, preizkus in meritve NN električnih inštalacij – natančnega obsega del, navedenega v podizvajalski pogodbi, zaradi varovanja poslovne skrivnosti na vpogledu niti ni bilo mogoče videti. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva v višini plačane takse za zahtevek za revizijo.

Izbrani ponudnik, ki ga v tem postopku pravnega varstva zastopa Odvetniška pisarna Barbara Štraus Kunaver, Komenskega ulica 12, Ljubljana, se je z vlogo z dne 14. 10. 2015 izjasnil o vloženem zahtevku za revizijo in priglasil povrnitev stroškov. Pojasnjuje, da je v zvezi z referenčnim pogojem R1 (smiselno enako pa tudi v zvezi z referenčnim pogojem R2) res predložil tri referenčna potrdila, ki so bila vsa potrjena s strani naročnika kot investitorja, vendar pa se ta referenčna potrdila (za razliko od vlagateljevih) nanašajo na različne pogodbe oz. naročila, ki so bila izvedena v različnih časovnih obdobjih, za različne pogodbene vrednosti in pri katerih so sodelovali različni neposredni naročniki. Navaja, da bo v konkretnem primeru podizvajalec EMB Bizant d.o.o. naročniku kot dejanski izvajalec (izbranemu ponudniku) zagotovil pregled, preizkus in meritve NN električnih inštalacij – to naj bi izhajalo že iz podizvajalske pogodbe. Izbrani ponudnik meni, da D. N. s.p. ni (in ne more biti) podizvajalec, ima pa s podizvajalcem EMB Bizant d.o.o. sklenjeno pogodbo o dolgoročnem sodelovanju.

Naročnik je dne 27. 10. 2015 sprejel sklep, št. 2087/896/mk, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, vlagatelju pa naložil povrnitev potrebnih stroškov izbranemu ponudniku. Navaja, da je obe prispeli ponudbi v celoti pravilno evalviral in sprejel pravilno odločitev o oddaji javnega naročila. Kot zgrešeno označuje vlagateljeve trditve o naročnikovi domnevni dolžnosti upoštevanja referenc, ki izhajajo iz istega posla, objekta, pogodbe, investitorja ipd. Reference so se morale nanašati na elektroenergetski objekt RTP ali RP in ne na napetostni nivo. Ponovno poudarja, da so bila dela iz spornih vlagateljevih referenčnih potrdil opravljena na istem elektroenergetskem objektu, na osnovi enega razpisa, po eni pogodbi, da je bila uporabljena enotna oprema enega proizvajalca, da so bile uporabljene smiselno podobne tehnološke rešitve, oprema pa uporablja isto tehnološko komunikacijsko omrežje. Vlagatelj si zato na tem objektu po enotni pogodbi ni mogel pridobiti različnih izkušenj. Nelogično in neprimerno je po oceni naročnika vsako večje stikališče razdeliti na več delov in za vsak del posebej pridobiti referenco, kot naj bi bilo mogoče razumeti vlagatelja. Referenca za dela znotraj enega objekta in istega referenčnega posla se zato šteje kot enotna, tudi če je šlo aktivnosti na več napetostnih nivojih. Dodaja, da je odgovornost za pripravo ustreznih referenčnih potrdil izključno v domeni ponudnika. V zvezi z upoštevanjem referenčnih potrdil izbranega ponudnika naročnik smiselno pritrjuje navedbam izbranega ponudnika. Na očitke vlagatelja, ki se nanašajo na zahtevano referenco R3 (za pregled, preizkus in meritev NN električnih inštalacij), naročnik odgovarja, da se ta referenca nanaša na fizično osebo in ne na dejanskega izvajalca (kot npr. R2). Smisel referenčnega potrdila je bil v tem, da bo pregled opravil kompetenten in izkušen pregledovalec. Izbrani ponudnik in podizvajalec sta se pogodbeno dogovorila, da bo podizvajalec poskrbel tudi za pregled, preizkus in meritve nizkonapetostnih električnih inštalacij, pri čemer bo pregledovalec D. N. s.p., ki ima s podizvajalcem sklenjeno pogodbo o dolgoročnem sodelovanju – vendar zaradi tega D. N. s.p. v smislu zakonskih določb ni podizvajalec, saj pogodba ni povezana s predmetom tega javnega naročila, ampak je splošna pogodba, pri kateri pogodbeni stranki ne sklepata dodatnih pogodb za posamezne pridobljene posle. D. N. je fizična oseba, ki bo na podlagi dolgoročne pogodbe o sodelovanju za podizvajalca opravila zahtevana dela – to potrjuje tudi fotokopija certifikata o nacionalni poklicni usposobljenosti za D. N.

Naročnik je z vlogo z dne 28. 10. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 2. 11. 2015 opredelil do navedb naročnika in podal pritožbo zoper stroškovni del naročnikovega sklepa. Ne strinja se s pojasnili naročnika v zvezi z referenco R3 in meni, da je naročnik v razpisni dokumentaciji jasno določil, da pojasnilo za dejanskega izvajalca velja za vse reference. D. N. s.p. bi zato moral biti nominiran kot dejanski izvajalec. Ne držijo niti navedbe, da so vsa razmerja med D. N. s.p. in EMB Bizant d.o.o. dogovorjena z njuno medsebojno pogodbo. Storitev, ki jo bo dejansko opravil D. N. s.p. je vsekakor neposredno povezana s predmetnim javnim naročilom.

Naročnik je na Državno revizijsko komisijo naslovil pripravljalno vlogo z dne 11. 11. 2015, ki jo je ta prejela dne 16. 11. 2015, v kateri se opredeljuje do navedb vlagatelja, podanih v vlogi z dne 2. 11. 2015, ter smiselno enako kot v odločitvi o zahtevku za revizijo vztraja pri svojih navedbah.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V zahtevku za revizijo vlagatelj najprej kot problematične in v nasprotju s pravili javnega naročanja označuje reference v okviru meril, meni pa tudi, da merila niso omogočila izbire konkurenčne ponudbe. Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da v kolikor gre te vlagateljeve navedbe razumeti kot očitek o vsebini razpisne dokumentacije, je vlagatelj v uveljavljanju takih kršitev prepozen, saj bi te kršitve, skladno s prvim odstavkom 25. člena ZPVPJN, moral uveljavljati z zahtevkom za revizijo najkasneje v osmih dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu ali obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbor najugodnejšega ponudnika iz razpisne dokumentacije ali predhodno objavljenega obvestila o naročilu, ali prejema povabila k oddaji ponudb. Po roku za predložitev ponudb vlagatelj ne more navajati kršitev, ki so mu bile znane ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča zakon in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom (četrti odstavek 25. člena ZPVPJN).

Med strankama je sporno, ali je naročnik pri oddaji predmetnega javnega naročila pravilno ocenil in upošteval priložena referenčna potrdila (za referenci R1 in R2) v vlagateljevi ponudbi.

Naročnik je kot pogoje za sodelovanje v 3. točki Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe med drugim določil:
• »Referenca R1: Referenca proizvajalca v RTP ali RP
Ponudnik mora predložiti najmanj eno pozitivno ocenjeno referenco za obdobje zadnjih petih let (od vključno leta 2010) proizvajalca omar zaščite, vodenja in meritev za elektroenergetski objekt RTP ali RP (napetostni nivo 110 kV ali več, ki se nahaja na območju podjetja sistemskega operaterja, ki je polnopravna članica ENTSO-E), pri čemer mora vrednost naročenih omar zaščite, vodenja in meritev za elektroenergetski objekt v referenčnem naročilu znašati najmanj 100.000,00 € brez DDV. Referenca mora biti potrjena s strani investitorja. V primeru, da je proizvajalec referenčni posel izvajal kot podizvajalec (soponudnik), mora referenco potrditi tako njegov neposredni naročnik referenčnega posla (tj. nosilec posla) kot tudi investitor (potrebno je potrditi tudi Eles-ove reference).
Referenca mora biti podana na obrazcu R1; (Obrazec priložen)
• Referenca R2: Elektromontažna dela v RTP ali RP:
Ponudnik mora predložiti najmanj eno pozitivno ocenjeno referenco dejanskega izvajalca za obdobje zadnjih petih let (od vključno leta 2010) za elektromontažna dela omar zaščite, vodenja in meritev na elektroenergetskem objektu RTP ali RP (napetostni nivo 110 kV ali več, ki se nahaja na območju podjetja sistemskega operaterja, ki je polnopravna članica ENTSO-E), pri čemer mora vrednost elektromontažnih del v referenčnem naročilu znašati najmanj 100.000,00 € brez DDV. V primeru, da je dejanski izvajalec referenčni posel izvajal kot podizvajalec (soponudnik), mora referenco potrditi tako njegov neposredni naročnik referenčnega posla (tj. nosilec posla) kot tudi investitor (potrebno je potrditi tudi Eles-ove reference).
Referenca mora biti podana na obrazcu R2. (Obrazec priložen).«

Obenem je naročnik število teh referenc določil tudi kot del meril (14. točka Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe in poglavje Merila v razpisni dokumentaciji), in sicer tako, da za potrjene reference R1 lahko ponudniki prejmejo do največ 8 točk (od 100 možnih). Pri tem ponudnik, ki predloži samo vstopno referenco, ki je pogoj za sodelovanje, prejme 0 točk, za vsako dodatno referenco do vključno šestih referenc po eno točko, ponudniki z več kot 6 referencami pa prejmejo 8 točk. Na enak način je bilo merilo oblikovano tudi za reference R2.

Med strankama ni sporno, da je vlagatelj v svoji ponudbi v zvezi z referenco R1 predložil pet referenčnih potrdil, v zvezi z referenco R2 pa štiri referenčna potrdila. Kot problematično pa vlagatelj izpostavlja, da naročnik ni priznal vseh navedenih referenc, pač pa le štiri reference za R1 in le dve referenci za R2, vsled česar je vlagatelj pri ocenjevanju po merilih dobil nižje število točk – tri točke namesto štirih za potrjene reference R1 in le eno točko za potrjene reference R2 namesto treh točk.

Kot izhaja iz odločitve o oddaji javnega naročila, je naročnik kot eno referenco obravnaval dobavo proizvajalca omar zaščite, vodenja in meritev (R1) teh omar za objekt RTP Podlog, na kar se nanašata dve referenčni potrdili, prav tako pa je kot eno referenco obravnaval izvedbo elektromontažnih del dejanskega izvajalca teh del na tem istem objektu (R2), na kar se nanašajo tri referenčna potrdila. Državna revizijska komisija pri tem pritrjuje ugotovitvam naročnika, da se vsa referenčna potrdila nanašajo na isti referenčni posel (pogodbo oz. naročilo št. 2855/2013) pri istem naročniku oz. investitorju (ELES, d.o.o.) in za isti objekt (RTP Podlog).

Vlagatelju ni mogoče pritrditi v tem, da je na podlagi citiranih določil Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe v konkretnem primeru mogoče na podlagi istega referenčnega posla priznati več referenc R1 in R2. Zahteva iz razpisne dokumentacije se namreč nanaša na referenčno naročilo, v katerem mora za priznanje ene ali druge reference vrednost dobavljenih omar zaščite, vodenja in meritev (pri R1) oziroma vrednost izvedenih elektromontažnih del v zvezi s takimi omarami (pri R2) za objekt RP ali RTP znašati vsaj po 100.000,00 EUR brez DDV. Naročnik pri tem prepričljivo pojasnjuje, da so bila dela opravljena na istem elektroenergetskem objektu (RTP Podlog), na osnovi enega razpisa, po eni pogodbi (po enem referenčnem naročilu), da je bila vgrajena enotna oprema proizvajalca Siemens, da so bile uporabljene smiselno podobne tehnološke rešitve, ter da vsa oprema uporablja isto tehnološko komunikacijsko omrežje. Vlagatelj tem navedbam ni oporekal niti v vlogi z dne 2. 11. 2015, s katero se je opredelil do navedb naročnika.

Pri tem se navedba zahtevanega napetostnega nivoja v obeh citiranih referenčnih pogojih, kot tudi prepričljivo pojasnjuje naročnik, nanaša na zahtevane reference dobav in izvedbe del v zvezi z omarami za elektroenergetski objekt v prenosnem omrežju, za katerega so značilne napetosti 110 kV ali več in ne predstavlja okoliščine, na podlagi katere bi bilo mogoče na podlagi enega referenčnega posla v zvezi s takim objektom (z več ustreznimi napetostnimi nivoji) priznati več referenc. Prav tako v določilih razpisne dokumentacije ni podlage za to, da bi bilo zaradi okoliščine posamičnega predajanja posameznih delov objekta RTP Podlog v obratovanje mogoče priznati več referenc iz dobav ali izvedbe del po enem referenčnem naročilu.

V zvezi z navedbo vlagatelja o tem, da je naročnik kot investitor najprej potrdil predložena referenčna potrdila za vsak napetostni nivo posebej, potem pa na podlagi teh referenčnih potrdil priznal zgolj po eno referenco (R1 in R2), Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je priprava in predložitev referenčnih potrdil, skladnih z določili Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe, izključno v domeni ponudnika. Niti iz referenčnih potrdil niti iz navedb strank ne izhaja, da podatki, navedeni v referenčnih potrdilih, niso resnični – vsako referenčno potrdilo zase je sicer skladno z zahtevami iz 3. točke Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe, vendar pa, kot že pojasnjeno, glede na vsebino zahtev iz razpisne dokumentacije, obe sporni referenčni potrdili za R1 oz. vsa tri sporna referenčna potrdila za R2 izkazujejo isto referenco in ne različnih.

Državna revizijska komisija ugotavlja še, da je naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila kot enega od razlogov za priznanje le ene reference R2 na podlagi treh različni referenčnih potrdil navedel tudi, da za referenčni posel po pogodbi št. 2855/2013 dela v celoti še niso zaključena, zato se lahko ponudniku prizna le obseg elektromontažnih del, za katere naročnik lahko oceni, da je izveden pozitivno. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navedenemu pojasnilu ni nasprotoval, oziroma se do te navedbe naročnika niti ni opredelil.

Vlagatelj se sklicuje tudi na načelo enakopravne obravnave ponudnikov iz 15. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) in zatrjuje, da je naročnik v primeru ponudbe izbranega ponudnika ravnal drugače kot v primeru njegove ponudbe, saj je temu ponudniku priznal reference za vsako predloženo referenčno potrdilo, čeprav naj bi se tri potrdila za R1 in dve potrdili za R2 nanašala na isti referenčni objekt in enako nazivno napetost.

Državna revizijska komisija tudi na tem mestu pritrjuje navedbam naročnika v tem, da se v primeru ponudbe izbranega ponudnika tri od sedmih referenčnih potrdil R1 in dve od šestih referenčnih potrdil R2 sicer nanašajo na isti objekt (RTP Beričevo), vendar pa se, za razliko od potrdil v vlagateljevi ponudbi, vsako od teh treh potrdil nanaša na različna referenčna naročila, izvedena v različnih časovnih obdobjih (2010, 2011, 2013) in po različnih pogodbah, pri vsakem od teh treh poslov pa je sodeloval tudi drug neposredni naročnik. Ob upoštevanju navedenega zato Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagatelju v tem, da je naročnik neenakopravno obravnaval ponudnika s tem, ko je ob bistveno drugačnem dejanskem stanju v primeru ponudbe izbranega ponudnika štel, da se vsako od spornih referenčnih potrdil nanaša na drugo referenco, in to upošteval pri ocenjevanju ponudbe skladno z merili iz 14. točke Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih kot problematično izpostavlja naročnikovo ugotovitev, da je ponudba izbranega ponudnika popolna.

Naročnikovo ravnanje je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom tega zakona ter upoštevaje sedmi in osmi odstavek 45. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 17. točko 2. člena ZJNVETPS tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Skladno z 18. točko 2. člena ZJNVETPS je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni. Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika ali kandidata iz tega zakona (20. točka 2. člena ZJNVETPS). Skladno s prvim odstavkom 48. člena ZJNVETPS mora naročnik v odprtem postopku pri določitvi pogojev za ugotavljanje sposobnosti zagotoviti, da so le-ti objektivni. Pogoji lahko vključujejo tudi zahteve glede ekonomske in finančne sposobnosti ter tehnične in/ali kadrovske sposobnosti. Naročnik mora pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 82. člena ZJNVETPS. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, naročnik zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna (prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz tretjega odstavka 82. člena ZJNVETPS (česa ponudnik ne sme spreminjati in dopolnjevati) in četrtega odstavka 82. člena ZJNVETPS (poprava očitnih računskih napak).

Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna ali vsaj formalno nepopolna, ker ponudnik ni izkazal izpolnjevanja zahteve za priznanje sposobnosti iz 3. točke Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe:
»Referenca R3: Pregled, preizkus in meritev NN električnih inštalacij:
Ponudnik mora predložiti najmanj eno pozitivno ocenjeno referenco za obdobje zadnjih petih let (od vključno leta 2010) pregledovalca zahtevnih nizkonapetostnih električnih inštalacij za izvajanje pregleda, preizkusa in meritev skladno z veljavnim Pravilnikom o zahtevah za nizkonapetostne inštalacije v stavbah. Priložena mora biti fotokopija dokazila o nacionalni poklicni usposobljenosti pregledovalca za poklicni standard Preglednik zahtevnih električnih inštalacij in inštalacij zaščite pred delovanjem strele. V primeru, da je pregledovalec referenčni posel izvajal kot podizvajalec (soponudnik), mora referenco potrditi tako njegov neposredni naročnik referenčnega posla (tj. nosilec posla) kot tudi investitor (potrebno je potrditi tudi Eles-ove reference).
Referenca mora biti podana na obrazcu R3. (Obrazec priložen).«

Pri tem Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da ne iz predstavljene zahteve za priznanje sposobnosti in ne iz katerega od preostalih delov razpisne dokumentacije ne izhaja, da bi morali ponudniki pregledovalca zahtevnih nizkonapetostnih električnih inštalacij še posebej imenovati oz. vpisati na katerega od obstoječih obrazcev za pripravo ponudbe, oziroma predložiti kakšna druga dokazila kot ta, navedena v citiranem pogoju. Skladno z navedenim tudi v ponudbi izbranega ponudnika identiteta pregledovalca izhaja iz kopije dokazila o nacionalni poklicni usposobljenosti in iz referenčnega potrdila. Iz (dopolnitve) ponudbe izbranega ponudnika je tako razvidno, da je ta ponudnik za pregledovalca D. N. predložil zahtevano kopijo »CERTIFIKAT[A] o nacionalni poklicni kvalifikaciji« Gospodarske zbornice Slovenije (kot izvajalca postopka za ugotavljanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij), iz katerega izhaja, da je D. N. usposobljen za preglednika zahtevnih električnih inštalacij in inštalacij zaščite pred delovanjem strele. Vlagatelj temu ne nasprotuje in tudi ne problematizira ustreznosti dokazila, izpostavlja pa, da se referenčno potrdilo podizvajalca EMB Bizant za dela na objektu »RTP 110/20 kV ILIRSKA BISTRICA« glasi na D. N. s.p., kar naj bi pomenilo, da priglašeni podizvajalec ne izkazuje lastne reference – glede na sicer nesporno okoliščino, da je v ponudbi izbranega ponudnika kot podizvajalec priglašen le EMB Bizant d.o.o. (ne pa tudi subjekt, ki je na referenčnem objektu dejansko opravil pregled, preizkus in meritev električnih inštalacij), vlagatelj utemeljuje, da bo pregled, preizkus in meritev električnih inštalacij izvedel prav ta podizvajalec.

Vlagatelj navedbo, da bi moral pogoj v zvezi z referenco R3 izpolnjevati nominirani podizvajalec EMB Bizant kot tisti subjekt, ki naj bi delo dejansko opravil, utemeljuje tudi na določilu razpisne dokumentacije pod naslovom »Pojasnilo veljavno za vse reference« iz 3. točke Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe:
»Dejanski izvajalec je pravna oseba, ki izvaja posamezna dela. Dejanski izvajalec je lahko ponudnik, če sam izvaja dela, njegov konzorcialni partner ali podizvajalec.
Če ponudnik za določeno delo najame podizvajalca, mora imeti podizvajalec za to delo referenco. V tem primeru, ponudnik za to delo ne potrebuje reference, ker se upošteva referenca podizvajalca.
[…]
Neizpolnjevanje zgoraj navedenih pogojev in ostalih delov razpisne dokumentacije je izločilnega pomena.«

Vendar pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da se obravnavani pogoj za priznanje sposobnosti nanaša na kadrovsko sposobnost in torej predstavlja kadrovski pogoj. Ob tem je mogoče še toliko bolj pritrditi naročniku v tem, da se citirano pojasnilo ne nanaša na pogoj »Referenca R3 […]« – s tem pogojem je namreč naročnik za priznanje sposobnosti kadra zahteval referenco pregledovalca in ne dejanskega izvajalca (kot npr. pri referenci R2). Gre za splošno pojasnilo, ki pojasnjuje pomen dejanskega izvajalca pri tem naročilu, v kolikor se posamezen referenčni pogoj sklicuje na dejanskega izvajalca. Že iz samega besedila pogoja »Referenca R3 […]« povsem določno izhaja, da se izkaz ustreznih izkušenj zahteva za osebo pregledovalca in ne za ponudnika oz. podizvajalca. Navedbe, da je pojasnilo »veljavno za vse reference« v konkretnem primeru tudi glede na vsebino referenčnega pogoja ni mogoče razumeti na način, da se nanaša na zahtevano referenco pregledovalca (kot fizične osebe), ob čemer izkazovanje usposobljenosti po tem pogoju niti ne bilo mogoče – pregledovalec namreč ne more biti pravna oseba, saj smejo skladno s tretjim odstavkom 9. člena Pravilnika o zahtevah za nizkonapetostne inštalacije v stavbah (Uradni list RS, št. 41/2009 s sprem.) naloge, povezane s pregledi električnih inštalacij iz prvega odstavka tega člena in 11. člena tega pravilnika, opravljati le »posamezniki« (poudarila Državna revizijska komisija) s pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo za pregledovanje električnih inštalacij v skladu z Zakonom o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (Uradni list RS, št. 1/2007 – uradno prečiščeno besedilo).

Ob vsem navedenem je tako na mestu ugotovitev, da v ponudbi izbranega ponudnika kot pregledovalec nastopa D. N. kot fizična oseba in ne D. N. s.p.; navedeno navsezadnje izhaja iz predloženega certifikata pregledovalca (ki ga vlagatelj ne problematizira). Na spornem referenčnem potrdilu (OBRAZEC R3) je sicer kot preglednik, ki se mu potrjuje referenca, na črti, kjer je bilo predvideno mesto za vpis podatka »ime, priimek, naslov, zaposlen« vpisano »ELEKTROTEHNIČNE USLUGE DUŠAN NOVAK s.p., TRIMLINI 64, 9220 LENDAVA«. Referenčno potrdilo torej poleg navedbe zaposlitve ne vsebuje imena, priimka in naslova preglednika. Vendar pa je v konkretnem primeru potrebno poudariti, da je bil investitor v referenčnem poslu in potrjevalec tega referenčnega potrdila (skladno z zahtevo iz razpisne dokumentacije) sam naročnik, ki mu je referenčni posel poznan – v sklepu z dne 27. 10. 2015 izrecno navaja, da je bil seznanjen z usposobljenostjo pregledovalca. Naročnik je v tem primeru iz predloženih dokazil (kopije certifikata pregledovalca D. N. in referenčnega potrdila, ki ga je tudi sam potrdil) lahko razbral vso relevantno vsebino in po oceni Državne revizijske komisije upravičeno zaključil, da kot pregledovalec v ponudbi izbranega ponudnika nastopa ustrezno kvalificiran D. N., ki hkrati tudi izkazuje ustrezne izkušnje, kakor je bilo zahtevano s pogojem iz 3. točke Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe. Na podlagi navedenega ni mogoče zaključiti, da je naročnik izbranemu ponudniku neupravičeno priznal izpolnjevanje spornega pogoja oz. da je ponudba iz tega vidika (formalno) nepopolna.

V kolikor gre navedbe vlagatelja iz zahtevka za revizijo, v katerih kot razlog za neustreznost reference izpostavlja okoliščino, da izbrani ponudnik ni priglasil pregledovalca kot podizvajalca, razumeti še kot očitek o tem, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi zaradi nenavedbe pregledovalca kot podizvajalca, pa Državna revizijska komisija pritrjuje navedbam naročnika v tem, da je del ponudbe izbranega ponudnika tudi pogodba št. ELEHU-15-057/1 z dne 30. 7. 2015, iz katere (še posebej na podlagi 7. točke) izhaja, da se je izbrani ponudnik s podizvajalcem EMB Bizant d.o.o. dogovoril, da bo za pregled, preizkus in meritve nizkonapetostnih električnih inštalacij poskrbel ta podizvajalec. ZJNVETPS v 16.a točki 2. člena ZJNVETPS kot podizvajalca opredeljuje (zgolj) tisti gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po tem zakonu sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Kadra, na katerega se sklicuje podizvajalec in ki bo opravil pregled zahtevnih nizkonapetostnih električnih inštalacij, v tem smislu ni mogoče opredeliti kot podizvajalca po ZJNVETPS. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati kršitve ZJNVETPS ali določil razpisne dokumentacije, ker je ponudbo izbranega ponudnika tudi iz tega vidika ocenil za popolno, in je zato s tem povezane revizijske očitke kot neutemeljene zavrnila.

Ker vlagatelj ni dokazal, da je pri ocenjevanju ponudb ravnal v nasprotju z merili iz razpisne dokumentacije ali da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno, je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je dne 2. 11. 2015 vložil pritožbo zoper odločitev naročnika o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku. Skladno s 1. odstavkom 30. člena ZPVPJN se revizijski postopek začne, ko Državna revizijska komisija od naročnika prejme zahtevek za revizijo. Če se vlagatelj ne strinja z začetkom revizijskega postopka, Državni revizijski komisiji poda predlog za umik zahtevka. Državna revizijska komisija v revizijskem postopku odloča o (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo. Povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku in revizijskem postopku, je, skladno s 70. členom ZPVPJN, odvisna od (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo (načelo uspeha), iz česar izhaja, da je odločitev o stroških akcesorne narave, glede na odločitev o glavni stvari (zahtevku za revizijo). V kolikor se torej začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, to, glede na akcesorno naravo stroškov, vključuje tudi odločanje o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku in vlagatelj zoper odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka ne vloži (posebne) pritožbe, oziroma je le-ta nedopustna. Državna revizijska komisija bo namreč v tem primeru odločala o zahtevku za revizijo in posledično tudi o stroških, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Pritožba zoper odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka pa je dopustna v primerih, ko se revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo ne začne, vlagatelj pa se ne strinja (zgolj) s stroškovno odločitvijo naročnika. Ker se je v konkretnem primeru, skladno s 1. odstavkom 30. člena ZPVPJN, začel revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, ki vključuje tudi odločanje o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku, je potrebno pritožbo kot nedopustno zavreči.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik je v vlogi, v kateri se je izjasnil do vlagateljevih navedb, navedel tudi stroške, ki jih je imel s postopkom pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, kot izhaja iz njegove izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven. Posledično temu stroški v konkretnem primeru niso bili potrebni (osmi in četrti odstavek 70. člena ZPVPJN, pa tudi prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 1. 12. 2015

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- ESOTECH, d.d., Preloška cesta 1, 3320 Velenje
- ELES, d.o.o., Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Barbara Štraus Kunaver, Komenskega ulica 12, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran