018-239/2015 Občina Ilirska Bistrica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prevozi šolskih otrok«, na podlagi pritožbe, ki jo je vložil pritožnik Arriva Dolenjska in Primorska d.o.o., Kolodvorska 11, 6000 Koper, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji d.o.o., Rozmanova 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: pritožnik), zoper odločitev naročnika Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica (v nadaljevanju: naročnik), dne 11. 11. 2015

odločila:

1. Pritožba z dne 22. 10. 2015 se zavrne kot neutemeljena.

2. Zahteva pritožnika za povračilo stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 26. 6. 2015 sprejel Sklep o začetku postopka javnega naročanja, št. 430-70/2015. Obvestilo o naročilu je bilo dne 6. 7. 2015 objavljeno na Portalu javnih naročil, št. objave JN4478/2015 in dne 10. 7. 2015 v Uradnem listu Evropske unije, št. TED-2015/S 131-240862.

Naročnik je javno naročilo v sklopu 1, sklopu 2 in sklopu 5 na podlagi merila najnižja cena z Obvestilom o oddaji javnega naročila Prevozi šolskih otrok v delu, ki se nanaša na sklop 1, sklop 2 in sklop 5, št. 430-70/2015, z dne 18. 9. 2015, oddal ponudniku, ki je oddal popolno ponudbo, to je Avtoprevozništvo Martin – Valentina Frelih s.p., Žiri (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ponudbo pritožnika pa v vseh treh sklopih kot nesprejemljivo in s tem nepopolno izločil.

Zoper obvestilo o oddaji javnega naročila je pritožnik dne 5. 10. 2015 vložil Zahtevek za revizijo zoper naročnikovo Obvestilo o oddaji javnega naročila Prevozi šolskih otrok št. 430-70/2015 z dne 18. 9. 2015 v delu, ki se nanaša na sklop AŽ1 in sklop DK1 in sklop JELŠANE, v katerem (povzeto) predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi tako, da v celoti razveljavi obvestilo naročnika o oddaji javnega naročila oziroma podrejeno, da razveljavi celoten razpis JN4478/2015, zahteva pa tudi povračilo stroškov revizijskega postopka.

Naročnik je s Sklepom, št. 430-70/2015, z dne 8. 10. 2015, na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrgel in pojasnil, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil prepozno, in sicer 5. 10. 2015, torej po poteku roka 8 delovnih dni, ki ga določa peti odstavek 25. člena ZPVPJN in ki je bil določen tudi v pravnem pouku v obvestilu o oddaji javnega naročila. Vlagatelj je tako zamudil prekluzivni rok, v katerem je bil upravičen vložiti zahtevek za revizijo, ki se je iztekel 2. 10. 2015, saj je bilo obvestilo o oddaji javnega naročila pritožniku vročeno 22. 9. 2015.

Pritožnik je dne 22. 10. 2015 vložil Pritožbo zoper sklep naročnika št. 430-70/2015 z dne 8. 10. 2015, s katerim je naročnik v prvi točki zahtevek za revizijo, ki ga je v predmetni zadevi vložil vlagatelj, dne 5. 10. 2015 zavrgel, v drugi točki pa je zahtevek za revizijo zavrnil. V njej Državni revizijski komisiji predlaga, da pritožbi ugodi, sklep naročnika v celoti razveljavi in pritožniku povrne stroške pritožbenega postopka.

Pritožnik navaja, da
- ravnanje naročnika ni pravilno in ni zakonito, saj ni mogoče šteti, da je bila pritožniku odločitev, zoper katero je vložil zahtevek za revizijo, dejansko vročena 22. 9. 2015,
- je takšno zatrjevanje naročnika preuranjeno,
- je rok za vložitev zahtevka za revizijo zoper odločitev naročnika subjektivni rok, ki prične teči od dneva prejema ali seznanitve o odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti,
- se morajo na podlagi prvega odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZUP) odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni,
- iz dokazila o vročitvi, ki ga je sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo priložil naročnik, izhaja, da je vročilnico podpisala V.M., blagajničarka družbe, ki nima pooblastila za sprejemanje pisanj, za katera veljajo pravila glede osebne vročitve, kakor tudi ne drugih, navadnih pisanj,
- se V.M. ni zavedala, da od sprejema sporne pošiljke tečejo roki za vložitev zahtevka za revizijo, in jo je šele naslednji dan, to je 23. 9. 2015, izročila D.V., ki ima pooblastilo za sprejem poštnih pošiljk,
- V.M. ni opozorila D.V., da je pošiljko prejela že 22. 9. 2015,
- je bila pošiljka posledično vpisana v knjigo prejete pošte 23. 9. 2015, zato je bil pritožnik prepričan, da je šele tega dne, torej 23. 9. 2015, začel teči rok za revizijo,
- glede na okoliščine primera pritožnik ni vedel in ni mogel vedeti, da je obvestilo o oddaji javnega naročila dejansko prišlo na njegov naslov že dan prej in ga je prevzela nepooblaščena oseba.

Pritožnik zaključuje, da ni mogoče šteti, da mu je bilo obvestilo o oddaji javnega naročila vročeno 22. 9. 2015, kot zmotno ugotavlja naročnik, ampak 23. 9. 2015, kar posledično pomeni, da je bilo dejansko stanje v predmetni zadevi nepravilno ugotovljeno, materialno pravo napačno uporabljeno, zahtevek za revizijo pa vložen pravočasno, v roku 8 delovnih dni od prejema obvestila o oddaji javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in pritožnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN s tem, ko je pritožnikov zahtevek za revizijo, ki je bil vložen 5. 10. 2015, zavrgel kot nepravočasnega.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni spora o tem, da je bila vročilnica o vročitvi obvestila o oddaji javnega naročila podpisana 22. 9. 2015 in da jo je podpisala V.M. (kar pritožnik tudi izrecno zatrjuje). Sporno pa je, ali je V.M. določena za sprejemanje dokumentov pri pritožniku, od katerih teče rok, in posledično, ali je pritožnikov zahtevek za revizijo prepozen, ker ga ni vložil 2. 10. 2015 (ko se je iztekel rok osmih delovnih dni od sprejema pošiljke s strani V.M.), ampak šele 5. 10. 2015, torej osmi delovni dan po tem, ko je pošiljko sprejela D.V., pisno določena za sprejemanje dokumentov pri pritožniku.

Naročnikovo procesno ravnanje v zvezi z zahtevkom za revizijo je potrebno presojati z vidika 26. člena ZPVPJN, ki v prvem odstavku določa, da mora naročnik po prejemu zahtevka za revizijo najprej preveriti obstoj procesnih predpostavk, med drugim preveri tudi (prva alineja prvega odstavka omenjenega člena), ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno.

25. člen ZPVPJN v petem odstavku določa, da je potrebno zahtevek za revizijo vložiti v roku osmih delovnih dni od prejema odločitve o oddaji naročila. Drugi odstavek 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da mora naročnik odločitev o oddaji naročila vročiti v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek. V zvezi s tem je v prvem odstavku 87. člena ZUP določeno, da se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, pri čemer iz tretjega odstavka 91. člena ZUP izhaja: »Če … pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti nimajo varnih elektronskih predalov, se jim dokumenti vročajo tako, da se izročijo uradni osebi oziroma osebi, ki je določena za sprejemanje dokumentov … «.

Pritožnik navaja, da V.M., ki je dne 22. 9. 2015 podpisala vročilnico o prevzemu obvestila o oddaji naročila, nima pooblastila za sprejemanje pisanj, za katera veljajo pravila glede osebne vročitve, kakor tudi ne drugih, navadnih pisanj. Ker je V.M. pošiljko vročila D.V., ki ima dovoljenje za sprejemanje pisanj, šele dan kasneje, 23. 9. 2015, brez opozorila, da je pošiljka prispela že prejšnji dan, je bila pošiljka vpisana v poštno knjigo šele 23. 9. 2015, zato je pritožnik štel, da se rok za vložitev revizije izteče 5. 10. 2015 in ne 2. 10. 2015, kot zatrjuje naročnik.

Pritožnik je pritožbi priložil pooblastilo, oddano na Pošto Slovenije dne 15. 1. 2014, iz katerega izhaja, da V.M., ki je prevzela pošiljko, ni pisno pooblaščena za prevzem pošiljk, za razliko od D.V., ki je za taka dejanja pooblaščena z omenjenim poštnim pooblastilom (poleg še štirih drugih oseb).

Po vpogledu v spisovno dokumentacijo naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je V.M., za katero pritožnik zatrjuje, da nima dovoljenja za sprejem pošiljk, ki se jih vroča osebno po ZUP, v predmetnem postopku javnega naročanja prevzela tri različna pisanja (vsa vročena po ZUP), kar izhaja iz poštnih povratnic, in sicer dne 20. 8. 2015 (prevzem Obvestila o izločitvi prejetih ponudb z dne 18. 8. 2015), dne 2. 9. 2015 (prevzem Sklepa o razveljavitvi Obvestila o izločitvi prejetih ponudb v delu, ki se nanaša na Sklop 1, Sklop 2 in Sklop 5, z dne 1. 9. 2015) in dne 22. 9. 2015 (prevzem Obvestila o oddaji javnega naročila Prevozi šolskih otrok v delu, ki se nanaša na sklop 1, sklop 2 in sklop 5 z dne 18. 9. 2015).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je s tem, ko je V.M. trikrat v obdobju enega meseca sprejela pošiljke, od katerih teče rok, izkazana volja pritožnika (pa čeprav konkludentno), da V.M. take pošiljke lahko sprejema in ima za taka ravnanja njegovo dovoljenje. ZUP v tretjem odstavku 91. člena namreč ne določa, da se pisanja vročijo le osebi, ki je določena za sprejemanje dokumentov s posebnim (pisnim) pooblastilom ali na drug obličen način. Ob upoštevanju konkretnih okoliščin zadeve Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je s prevzemom treh različnih pisanj po enakem postopku vročanja izkazana notranja praksa prevzema pošiljk (s strani V.M.) pri pritožniku in mu zato ni mogoče slediti v navedbi, da V.M. ni imela dovoljenja za sprejem pošiljk. Organizacija dela, torej kdaj in kako pošta prispe od osebe, ki ji je vročevalec vročil poštno pošiljko do pritožnika, pa je stvar izvajanja internih pravil pri pritožniku. Glede na navedeno, prav tako ni mogoče slediti navedbi pritožnika, da mu je bilo obvestilo o oddaji javnega naročila vročeno 23. 9. 2015. Državna revizijska komisija namreč zaključuje, da je bila pošiljka pritožniku pravilno vročena že dne 22.9.2015, ko je bila ta vročena V.M., blagajničarki pri pritožniku, ki je tudi v predhodnih vročanjih sprejela pošiljke, ki se vročajo osebno (smiselno enako npr. tudi Višje delovno in socialno sodišče RS v Sklepu opr. št. Psp 263/2014, z dne 12. 6. 2014). Navedeno pomeni, da je naročnik ravnal pravilno, ko je zahtevek za revizijo kot prepoznega zavrgel. Ta je bil namreč vročen po preteku zakonsko določenega roka (peti odstavek 25. člena ZPVPJN) osmih delovnih dni od dne vročitve obvestila o oddaji javnega naročila pritožniku.

Pritožnik predlaga izvedbo dokaza z grafologom, ki bi ugotovil, da je vročilnico podpisala V.M., in zaslišanje prič V.M. in D.V., ki bi izpovedali, da je bila pošiljka dne 22. 9. 2015 vročena nepooblaščeni osebi, da oseba, ki je prevzela pošiljko, ni bila pooblaščena niti po 89. členu ZUP, da je pritožnik obvestilo dejansko prejel 23. 9. 2015 in da je v dobri veri štel, da od tega dne naprej teče rok za revizijo. Državna revizijska komisija predlog za izvedbo dokazov v celoti zavrača, saj ne dvomi v pritožnikovo navedbo, da je vročilnico popisala V.M, navedena vprašanja in dejansko stanje pa je bilo mogoče razjasniti že s pomočjo predložene spisovne dokumentacije javnega naročila.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija pritožbo, skladno s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN, kot neutemeljeno zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Pritožnik uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker s pritožbo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti pritožbe, je Državna revizijska komisija, upoštevaje tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, pritožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, dne 11. 11. 2015

Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije








































Vročiti:
- Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica
- Odvetniška družba Marovt in partnerji d.o.o., Rozmanova 12, 1001 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- Avtoprevozništvo Martin – Valentina Frelih s.p., Goropeke 10, 4226 Žiri



Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran