018-230/2015 Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in Nine Velkavrh kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »PRANJE PERILA«, na podlagi pritožbe vlagatelja Negovanje tekstilij Šinkovec, d.o.o., Kidričeva cesta 55, 4220 Škofja Loka, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Studenec 48, 1260 Ljubljana - Polje (v nadaljevanju: naročnik), dne 10.11.2015

odločila:

1. Pritožbi vlagatelja se ugodi in se sklep naročnika, številka 430-17/1/2015-1 z dne 14.10.2015, v 1. točki izreka, v kateri je naročnik zahtevek za revizijo z dne 5.10.2015 zavrgel, razveljavi.

2. Odločitev o stroških pritožbe se pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 18.9.2015 na Portalu javnih naročil pod številko objave JN6465/2015 in dne 23.9.2015 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije pod številko objave 2015/S 184-334298 objavil obvestilo o javnem naročilu »Pranje perila«, ki ga oddaja po odprtem postopku.

Vlagatelj je dne 5.10.2015 vložil zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo in v njem predlagal razveljavitev dveh razpisnih določil, od katerih se prvo nanaša na referenčni pogoj in drugo na finančno zavarovanje za resnost ponudbe.

Naročnik je o zahtevku za revizijo odločil s sklepom, številka 430-17/1/2015-1 z dne 14.10.2015. Zahtevek za revizijo je naročnik v delu, ki se nanaša na razveljavitev določila glede finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, zavrgel, saj je ocenil, da vlagateljeva aktivna legitimacija za uveljavljanje pravnega varstva v tem delu ni podana. Vlagatelj je namreč zahtevek za revizijo po zatrjevanju naročnika vložil isti dan, ko je na naročnika preko Portala javnih naročil naslovil zahtevo za dodatna pojasnila v zvezi s finančnim zavarovanjem za resnost ponudbe. Vprašanje, ki je bilo preko Portala javnih naročil zastavljeno cca. štiri ure pred vložitvijo zahtevka za revizijo, se po oceni naročnika ne more šteti kot predhodno opozorilo na očitano kršitev, saj naročnik pred vložitvijo zahtevka za revizijo nanj ni imel možnost odgovoriti. Ker vlagatelj naročnika na očitano kršitev predhodno ni opozoril oziroma tega ni storil drug morebitni ponudnik, vlagatelj po presoji naročnika ni izkazal interesa za dodelitev javnega naročila, zato mu je potrebno aktivno legitimacijo v konkretni zadevi odreči. V preostalem delu, tj. v delu, ki se nanaša na referenčni pogoj, je naročnik zahtevek za revizijo v 2. točki izreka omenjenega sklepa kot neutemeljen zavrnil. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je naročnik vlagateljevo zahtevo po povračilu stroškov postopka pravnega varstva zavrnil.

Vlagatelj je dne 19.10.2015 zoper 1. točko izreka naročnikovega sklepa, številka 430-17/1/2015-1 z dne 14.10.2015, vložil pritožbo. V njej je predlagal, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi in omenjeni sklep razveljavi v 1. točki izreka, v kateri je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na razveljavitev določila razpisne dokumentacije glede finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, zavrgel. V pritožbi je vlagatelj navajal, da zakon ponudniku ne nalaga, da mora naročniku omogočiti rok za odgovor na vprašanja, zastavljena na Portalu javnih naročil. Po mnenju vlagatelja je imel naročnik dovolj časa, da bi na zastavljeno vprašanje odgovoril, poleg tega bi predlogu za spremembo razpisne dokumentacije lahko ugodil naslednji dan, ko še ni vedel, da je bil vložen zahtevek za revizijo, vendar tega ni storil. Ob sklicevanju na prakso Državne revizijske komisije je vlagatelj zatrjeval, da je zakonski pogoj iz petega odstavka 5. člena ZPVPJN izpolnjen že v primeru, če so bila preko Portala javnih naročil naročniku v kakršnikoli obliki postavljena vprašanja, ki se vsebinsko nanašajo na očitke iz zahtevka za revizijo, pri čemer vlagatelj z uveljavljanjem pravnega varstva ni dolžan čakati na naročnikove odgovore.

Naročnik je dne 23.10.2015 na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, številka 430-17/1/2015-3, s katero se je (med drugim) opredelil do vlagateljevih navedb v pritožbi in navedel, da opozorila naročniku v smislu določb ZPVPJN ni mogoče razumeti zgolj kot dokumentiranje posredovanega obvestila na Portalu javnih naročil, ampak tudi kot možnost, da naročnik v razumnem roku očitano kršitev odpravi, ki pa naročniku v konkretni zadevi ni bila dana. Po zatrjevanju naročnika je namreč vlagatelj vprašanje, ki se je nanašalo na finančno zavarovanje za resnost ponudbe, naročniku postavil ob koncu delovnega dne, le nekaj ur pozneje pa je že vložil zahtevek za revizijo. Naročnik zatrjuje, da ga vlagatelj predhodno ni opozoril na očitano kršitev oziroma da tega ni storil drug morebitni ponudnik, zato vlagatelj ni izkazal interesa za dodelitev javnega naročila in v omenjenem delu ni aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je po prejemu pritožbe opravila predhodni preizkus v skladu z 54. členom ZPVPJN ter ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 54. člena ZPVPJN, zato jo je sprejela v obravnavo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu s 55. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Med naročnikom in vlagateljem je spor o tem, ali je vlagatelj v konkretnem postopku javnega naročanja aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo zoper razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na finančno zavarovanje za resnost ponudbe.

Aktivna legitimacija je v skladu s 14. členom ZPVPJN ena od procesnih predpostavk za dopustnost zahtevka za revizijo in je kot taka pogoj za njegovo meritorno obravnavo. V skladu s prvim odstavkom 14. člena ZPVPJN je potrebno aktivno legitimacijo v predrevizijskem in revizijskem postopku priznati vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila. Šteje se, da interesa za dodelitev naročila ni izkazal vlagatelj, ki v skladu s petim odstavkom 5. člena ZPVPJN naročnika predhodno ni opozoril na očitano kršitev ali tega ni storil drug morebitni ponudnik, s čimer je ali bi lahko bil vlagatelj seznanjen preko Portala javnih naročil (drugi odstavek 14. člena ZPVPJN).

Med naročnikom in vlagateljem ni sporno, da je naročnik dne 5.10.2015 ob 14.36 uri preko Portala javnih naročil prejel opozorilo oziroma predlog za spremembo razpisne dokumentacije v zvezi s finančnim zavarovanjem za resnost ponudbe. Nadalje med strankama pritožbenega postopka ni spora o tem, da je vlagatelj istega dne, tj. 5.10.2015 ob 18.38 uri, na pošto oddal zahtevek za revizijo, v katerem je predlagal razveljavitev določila razpisne dokumentacije, ki se nanaša na finančno zavarovanje za resnost ponudbe.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da naročnik sam priznava, da je dne 5.10.2015 v okviru roka, določenega za posredovanje vprašanj, pred vložitvijo zahtevka za revizijo preko Portala javnih naročil prejel predlog za spremembo razpisnega določila glede finančnega zavarovanja za resnost ponudbe. Ker med strankama pritožbenega postopka sploh ni sporno, da je naročnik predhodno opozorilo na očitano kršitev v zvezi s finančnim zavarovanjem za resnost ponudbe prejel in je nanjo torej bil predhodno (tj. pred vložitvijo zahtevka za revizijo) opozorjen, Državna revizijska komisija ni mogla slediti naročnikovi navedbi, da vlagatelj ni izkazal interesa za dodelitev javnega naročila in da mu je posledično aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo v konkretni zadevi potrebno odreči.

Glede na to, da je bil naročnik na očitano kršitev opozorjen pred vložitvijo zahtevka za revizijo, se šteje, da je bil s tem izkazan vlagateljev interes za dodelitev naročila in vlagatelj z vložitvijo zahtevka za revizijo ni bil dolžan čakati na naročnikov odgovor. V ZPVPJN namreč ni najti podlage za naročnikovo trditev, da bi moral vlagatelj pred vložitvijo zahtevka za revizijo naročniku omogočiti primeren rok za odgovor oziroma odpravo očitanih kršitev. Vendar je vlagatelj v obravnavani zadevi kljub dejstvu, da k temu skladno z ZPVPJN ni bil zavezan, naročniku vendarle omogočil, da bi lahko na opozorilo glede očitane kršitve preko Portala javnih naročil odgovoril še pred vložitvijo zahtevka za revizijo. Naročnik namreč sam navaja, da je predhodno opozorilo v obravnavani zadevi prejel 5.10.2015 ob 14.36 uri, tj. v okviru delovnega dne, do izteka katerega je imel naročnik dovolj časa, da nanj odgovori. Vendar tega ni storil, temveč je kljub priznavanju prejema opozorila glede očitane kršitve zmotno štel, da predhodnega opozorila ni prejel, zato je vlagatelju v obravnavanem postopku javnega naročanja nepravilno odrekel aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija v posledici navedenega zaključuje, da je naročnik ravnal v nasprotju s 14. v povezavi s petim odstavkom 5. člena ZPVPJN, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na razveljavitev določila glede finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, zavrgel. Na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN je bilo zato pritožbi vlagatelja potrebno ugoditi in naročnikov sklep, številka 430-17/1/2015-1 z dne 14.10.2015, razveljaviti v 1. točki izreka.

ZPVPJN v drugem odstavku 55. člena določa, da lahko Državna revizijska komisija v primeru, kadar pritožbi, vloženi na podlagi petega odstavka 26. člena ZPVPJN, ugodi, odloči, da mora naročnik odločiti o zahtevku za revizijo v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN, ali zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo. Ker v konkretni zadevi naročnik zahtevka za revizijo glede določila razpisne dokumentacije v zvezi s finančnim zavarovanjem za resnost ponudbe (še) ni meritorno obravnaval, bo moral v tem delu zahtevek za revizijo (v kolikor bo ugotovil izpolnjevanje vseh procesnih predpostavk) sprejeti v vsebinsko obravnavo ter o njem odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v pritožbi zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih s pritožbo. Državna revizijska komisija je na podlagi 75. člena ZPVPJN in ob uporabi 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN odločila, da se odločitev o stroških pritožbe pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, dne 10.11.2015

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Studenec 48, 1260 Ljubljana – Polje,
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran