018-208/2015 Eles, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Gradbena dela za stikališče 110 kV RTP Plave« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj GRAPRI d.o.o., Kersnikova ulica 6, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELES, d.o.o., Hajdrihova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 28. 10. 2015

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Gradbena dela za stikališče 110 kV RTP Plave«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »ODLOČITEV o oddaji javnega naročila po odprtem postopku« z dne 8. 7. 2015.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v višini 25.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 19. 3. 2015 sprejel sklep o začetku postopka javnega naročanja. Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 3. 4. 2015, pod št. objave JN2130/2015, dne 8. 4. 2015 pa pod oznako 2015/S 048-122473 tudi v Uradnem listu Evropske unije.

Naročnik je dne 8. 7. 2015 sprejel dokument »ODLOČITEV o oddaji javnega naročila po odprtem postopku« s katerim je naročilo oddal ponudniku KOLEKTOR KOLING d.o.o., Arkova ulica 43, Idrija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Po opravljenih vpogledih v ponudbi izbranega ponudnika in po merilu drugouvrščenega ponudnika je vlagatelj na naročnika dne 27. 7. 2015 naslovil dopis, v katerem ga je pozval na spremembo odločitve o oddaji naročila, zatem pa dne 5. 8. 2015 vložil zahtevek za revizijo zoper to naročnikovo odločitev, v katerem zatrjuje nepravilnost in nepopolnost ponudb izbranega in drugouvrščenega ponudnika. Navaja, da sta oba ponudnika predložila nepravilno oz. neustrezno referenco. V obeh ponudbah nastopajoči podizvajalec Elektroservisi, d.d. (kateremu je bila potrjena referenca s strani naročnika) naj v resnici ne bi nikoli opravil gradbenih del v zahtevanem obsegu in niti nima ustrezne opreme in kadra, saj v pretežni meri zaposluje strokovnjake s področja energetike. Naročnik naj bi bil s tem zaveden, obstajala pa naj bi tudi velika verjetnost, da bo dela na objektu dejansko izvedel izbrani (oz. drugouvrščeni) ponudnik sam, za kar pa nima potrebnih izkušenj. Naročnik je za podoben objekt (RTP Hudo), z zelo podobnimi zahtevami, na odgovor enega od ponudnikov zapisal, da morajo biti ponudbi priložene reference družbe, ki bo dela dejansko izvajala, kar pa je za družbo Elektroservisi, d.d. nemogoče, saj ta družba ni specialist za gradbena, ampak za elektro dela (jeklene konstrukcije). Vlagatelj zatrjuje, da je bila v referenčnem projektu dejanski izvajalec vseh gradbenih del družba MARC Gradbeno podjetje d.o.o. Okoliščina, da je družba Elektroservisi, d.d. za izvedena dela naročniku zaračunala večji znesek od vrednosti, ki jo je družba MARC Gradbeno podjetje d.o.o. zaračunala takratnemu svojemu naročniku Elektroservisi, d.d. kaže le na to, da je ta družba ustvarila pozitivno razliko v ceni. Vlagatelj izpostavlja še, da reference niso bile potrjene s strani vodje projekta in odgovorne osebe s stalnimi pooblastili, pač pa s strani osebe z začasnimi pooblastili. Iz ponudbe izbranega ponudnika naj bi torej izhajalo, da bo podizvajalec izvajal obrtniška dela, elektroinstalacije, 110 kV kabelski sistem in jeklene konstrukcije, gradbena dela pa izbrani ponudnik sam, za kar nima ustreznih referenc. Vlagatelj še zatrjuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika, v nasprotju z zahtevo razpisne dokumentacije, ne izhaja natančna vrednost in količina del, ki naj bi jih podizvajalec na objektu opravil, ponudbi drugouvrščenega ponudnika pa tudi ni priložena izjava pod materialno in kazensko odgovornostjo o tem, da ima družba poravnane vse finančne in poslovne obveznosti. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik je s sklepom št. 1962/896/st z dne 11. 8. 2015 zahtevek za revizijo zavrgel kot prepozen. Vlagatelj je zoper to odločitev vložil pritožbo, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-161/2015-3 dne 1. 9. 2015 ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo.

Izbrani ponudnik, ki ga v tem postopku pravnega varstva zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana, se je z vlogo z dne 11. 9. 2015 izjasnil o vloženem zahtevku za revizijo in priglasil povrnitev stroškov. Navaja in dokazuje, da je podizvajalec Elektroservisi, d.d. na referenčnem projektu izvedel prav vsa dela, ki so navedena na referenčnem potrdilu naročnika, družba MARC Gradbeno podjetje d.o.o., kot tedanji podizvajalec, pa je izvedla zgolj dobro tretjino (36 %) gradbenih del, pa še to preko podizvajalcev in kooperantov. Za vsa gradbena dela, ki jih ni izvedel ta podizvajalec, je referenco nesporno pridobila tudi družba Elektroservisi, d.d. Navaja, da dela v zvezi z jeklenimi konstrukcijami, glede na razpisno dokumentacijo v konkretnem primeru in v primeru referenčnega projekta, sodijo med gradbena dela. Pri gradbenih delih je imela družba Elektroservisi, d.d. aktivno in vodilno vlogo – v družbi je bil zaposlen tudi odgovorni vodja gradbišča, ki je podpisal končno dokazilo o zanesljivosti objekta. Podizvajalec bo v konkretnem projektu prevzel izvedbo del v zvezi z jeklenimi konstrukcijami, ki so po svoji naravi gradbena dela. Nesporno bo torej podizvajalec izvajal vsa dela, za katera je naročnik zahteval predložitev reference. Glede na opredelitev v razpisni dokumentaciji je lahko dejanski izvajalec tudi podizvajalec, ki opravlja le posamezna dela (kot v konkretnem primeru). Izbrani ponudnik kot povsem neosnovano ugibanje označuje navedbe vlagatelja, da podizvajalec sploh ne bo prevzel gradbenih del.

Naročnik je dne 18. 9. 2015 sprejel sklep, št. 2033/896/ls, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Pojasnjuje, da je bil sporni referenčni posel izvršen pri naročniku, zato razpolaga z lastnimi kadri in dokumentacijo in je referenco lahko preveril. Izvajalec po tedanji pogodbi je bila družba Elektroservisi, d.d., podizvajalca pa EMB Bizant d.o.o. in MARC Gradbeno podjetje d.o.o. Glavnina posla (77 %) je bila v domeni glavnega izvajalca. Del gradbenih del na objektu je resda izvajal podizvajalec MARC Gradbeno podjetje d.o.o., zato je lahko naročnik referenco priznal tudi tej družbi. Dodaja, da po stališču Državne revizijske komisije referenca glavnega izvajalca vključuje tudi referenco podizvajalca. Naročnik zavrača očitke, ki se nanašajo na kadre in opremo podizvajalca, njegovo področje specializacije ipd., saj naj s tem v zvezi ne bi šlo za neizpolnjevanje katere od zahtev (zahtevana je bila le referenca in to je izbrani ponudnik predložil). Zavrača tudi navedbe vlagatelja, da naj družba Elektroservisi, d.d. ne bi izvajala gradbenih del, ampak vsa druga dela. Iz pogodbe med izbranim ponudnikom in podizvajalcem izhaja, da bo slednji delno izvajal gradbena dela na VN poljih, izgradnjo kabelskega sistema ter ostala gradbena in obrtniška dela, kar vse predstavlja gradbena dela. Vrednost del izhaja iz obrazca ponudbe, iz primerjave te vrednosti s skupno rekapitulacijo gradbenih in obrtniških del pa izhaja, da bo večino teh del opravil podizvajalec. Naročnik poudarja, da v razpisni dokumentaciji ni navedel vrednostne zahteve, kolikšen delež posla mora opraviti dejanski izvajalec, za katerega se zahteva referenca, zato še ne more označiti ponudbe kot nepopolne, v kolikor dejanski izvajalec z referenco nima poverjenih prav vseh del. Zlasti je pomembno, da bo na gradbišču izvajalec z izkušnjami opravljanja del v poljih, ki so pod visoko napetostjo, kar je izbrani ponudnik z angažmajem podizvajalca izpolnil. Naročnik je vlagatelju tudi naložil povrnitev potrebnih stroškov izbranemu ponudniku.

Naročnik je z vlogo z dne 23. 9. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 30. 9. 2015 opredelil do navedb naročnika. Navaja, da iz obeh ponudb (izbranega in drugouvrščenega ponudnika) izhaja, da podizvajalec Elektroservisi, d.d. ne bo izvajal gradbenih del, za katera sta oba ponudnika predložila sporno referenco, pri čemer bi bila morebitna sprememba ponudbe v tem delu nedopustna. Meni še, da iz naročnikovih navedb ni mogoče razbrati, da je gradbena dela na objektu RTP Beričevo opravila družba Elektroservisi, d.d., saj odstotek navedenih del ne izkazuje vrste izvedenih del, prav tako tega ne izkazuje priložena rekapitulacija. Vlagatelj navaja novo kršitev in predlaga nov dokaz, ki naj ga brez svoje krivde ne bi mogel predložiti v predrevizijskem postopku. Zatrjuje, da izbrani ponudnik ni imel poravnanih vseh obveznosti, zato je neresnična njegova izjava o poravnanosti vseh zapadlih obveznosti. Izbrani ponudnik naj bi namreč na dan oddaje ponudbe družbi Grapri d.o.o. dolgoval 3.468,75 EUR po računu, ki je zapadel v plačilo dne 15. 4. 2015. Izbrani ponudnik je obveznost po računu poravnal šele po vložitvi zahtevka za revizijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN vlagatelj v vlogi, s katero se opredeli do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Državna revizijska komisija zatrjevanih dejstev oz. dokazov, ki jih vlagatelj navaja v svoji vlogi z dne 30. 9. 2015, po vsebini pa predstavljajo nova dejstva oziroma dokaze v smislu prekluzije iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN, pri odločanju o zahtevku za revizijo ni upoštevala. Vlagatelj v vlogi z dne 30. 9. 2015, s katero se je opredelil do navedb naročnika, opozarja tudi na to, da izbrani ponudnik, v nasprotju z zahtevo razpisne dokumentacije in v nasprotju s podpisano izjavo v njegovi ponudbi, nima poravnanih vseh zapadlih poslovnih in finančnih obveznosti. Vlagatelj v konkretnem primeru ni dokazal, da novih dejstev oziroma dokazov brez svoje krivde ni mogel oz. ne bi mogel navesti predložiti že v predrevizijskem postopku (v zahtevku za revizijo). Iz navedb vlagatelja ne izhaja, da vlagatelj z neplačilom računa v trenutku vložitve zahtevka za revizijo ni bil seznanjen, pač pa zgolj to, da je bil račun kasneje (tekom postopka pravnega varstva) poravnan.

Med strankama je sporno, ali je naročnik pri oddaji predmetnega javnega naročila ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS), s tem, ko je javno naročil oddal izbranemu ponudniku. Vlagatelj pri tem v zahtevku za revizijo zatrjuje, da sta ponudbi izbranega in drugouvrščenega ponudnika nepravilni, neprimerni ter posledično nepopolni.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal po sedmem odstavku 45. člena ZJNVETPS in preverjal popolnost le po merilih najugodnejše ponudbe (tj. ponudbo izbranega ponudnika), ne pa tudi preostalih ponudb. Vlagatelju zato za dosego uspeha v postopku pravnega varstva ni potrebno uveljavljati nepopolnosti ponudbe drugouvrščenega ponudnika. Glede na navedeno se je Državna revizijska komisija omejila le na ugotavljanje, ali je naročnik ravnal skladno z ZJNVETPS, ko je ponudbo izbranega ponudnika obravnaval kot popolno in jo nato izbral.

Naročnikovo ravnanje je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom tega zakona ter upoštevaje sedmi in osmi odstavek 45. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 17. točko 2. člena ZJNVETPS tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Skladno z 18. točko 2. člena ZJNVETPS je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni. Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika ali kandidata iz tega zakona (20. točka 2. člena ZJNVETPS). Skladno s prvim odstavkom 48. člena ZJNVETPS mora naročnik v odprtem postopku pri določitvi pogojev za ugotavljanje sposobnosti zagotoviti, da so le-ti objektivni. Pogoji lahko vključujejo tudi zahteve glede ekonomske in finančne sposobnosti ter tehnične in/ali kadrovske sposobnosti. Naročnik mora pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 82. člena ZJNVETPS. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, naročnik zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna (prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz tretjega odstavka 82. člena ZJNVETPS (česa ponudnik ne sme spreminjati in dopolnjevati) in četrtega odstavka 82. člena ZJNVETPS (poprava očitnih računskih napak).

Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izkazuje sposobnosti za izvedbo predmetnega javnega naročila glede na pogoj za ugotavljanje sposobnosti iz razpisne dokumentacije v točki »3.1. REFERENCE DEJANSKEGA IZVAJALCA GRADBENIH IN OBRTNIŠKIH DEL« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, kjer je naročnik določil:
»3.1.1. Dejanski izvajalec je gospodarski subjekt (pravna oseba, s.p. ipd.) ki izvaja posamezna dela, ki so predmet tega razpisa. Dejanski izvajalec je lahko ponudnik, če sam izvaja dela, njegov konzorcialni partner ali podizvajalec za posamezna dela.
3.1.2. Ponudnik mora predložiti najmanj eno pozitivno ocenjeno referenco dejanskega izvajalca gradbenih in obrtniških del (rekonstrukcije, adaptacije in novogradnje) na področju EU (stanje članic 01.01.2015), v elektroenergetskem objektu. Referenca mora obsega izvedbo gradbenih del na vsaj na 5 (petih) VN poljih.
3.1.3. Upoštevane bodo samo reference za zadnjih osem let (od 1.1.2007 naprej). Referenčni objekt mora biti v namenski uporabi. Vsa dela morajo biti zaključena. Referenca mora biti potrjena s strani odgovorne osebe končnega naročnika referenčnega objekta.
3.1.4. V referencah mora biti naveden naročnik, dejanski izvajalec, , naslov projekta – objekta, kjer so bila referenčna dela izvedena, leto izvedbe del, ocena kvalitete izvedenih del in kontakt za morebitno preveritev reference. Vse reference morajo biti potrjene s strani odgovorne osebe investitorjev referenčnih poslov. Referencah v tujem jeziku mora biti priložen prevod sodno zapriseženega tolmača v slovenski jezik.«
Državna revizijska komisija pri tem pojasnjuje, da za presojo ravnanj naročnika v konkretnem primeru ne morejo biti upoštevne določbe razpisne dokumentacije iz drugega postopka oddaje javnega naročila (za objekt RTP Hudo), ki jih navaja vlagatelj.

Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi predložil »Potrdilo o referencah dejanskega izvajalca za gradbena in obrtniška dela, jeklene konstrukcije in elektromontažna dela«, iz katerega izhaja, da referenčni naročnik (investitor) ELES, d.o.o. (torej tudi naročnik v konkretnem postopku oddaje javnega naročila) potrjuje, da je izvajalec Elektroservisi, d.d. v letih 2009–2010 uspešno izvedel naslovna dela v okviru projekta »Rekonstrukcija 110 kV polj v RTP Beričevo« v vrednosti 1.446.101,81 EUR brez DDV, pri čemer so se dela nanašala na 12 VN polj. Izvajalec Elektroservisi, d.d. v ponudbi izbranega ponudnika sicer nastopa kot njegov podizvajalec.

V zvezi z vlagateljevimi očitki o ustreznosti postopka preverjanja reference zaradi domnevno napačnega podpisnika referenčnega potrdila Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v tem, da je naročnik lahko referenco ustrezno preveril, ker je bil sam referenčni naročnik. Pri tem naročnik tudi prepričljivo pojasnjuje, da pozna vse osebe, ki so potrdilo označile kot ustrezno in ve, da so te osebe potrdilo podpisale skladno z interno hierarhijo in pooblastili za podpisovanje. Navedenemu pojasnilu vlagatelj ni argumentirano oporekal.

Vlagatelj oporeka resničnosti predložene reference in zatrjuje, da družba Elektroservisi, d.d. nikoli ni opravila gradbenih del v zahtevanem obsegu, oziroma, da gradbenih del zagotovo ni opravila v okviru navedenega referenčnega posla. Vlagatelj zatrjuje, da je vsa gradbena dela pri referenčnem poslu opravil tedanji podizvajalec (družba MARC Gradbeno podjetje d.o.o.), družba Elektroservisi, d.d., kot glavni izvajalec, pa le elektromontažna dela in jeklene konstrukcije. Navedbam vlagatelja ni mogoče pritrditi. Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da se citirana referenčna zahteva za dejanskega izvajalca gradbenih in obrtniških del nanaša na »izvedbo gradbenih del na vsaj na 5 (petih) VN poljih«, pri čemer ni natančneje opredeljeno, katera od del bi morala biti v okviru takega projekta izvedena za priznanje reference ali kakšna bi morala biti vrednost izvedenih del. Vlagatelj svoje navedbe utemeljuje le na podlagi referenčnega potrdila naročnika družbi MARC Gradbeno podjetje d.o.o., ki je v istem referenčnem poslu nastopala kot podizvajalec družbe Elektroservisi, d.d., zaradi česar naj bi bila po oceni vlagatelja potrditev izvedbe istih gradbenih del tudi družbi Elektroservisi, d.d. napaka. Naročnik pri tem po oceni Državne revizijske komisije prepričljivo pojasnjuje, da je referenco za gradbena dela lahko priznal obema družbama, saj je družba MARC Gradbeno podjetje d.o.o. izvedla del gradbenih del, glavnina posla pa je bila v domeni glavnega izvajalca – naročnik se pri tem sklicuje na ponudbeno dokumentacijo referenčnega projekta v zvezi s »Pogodb[o] št. 647/2009« z družbo Elektroservisi, d.d. ter na dokumente, ki jih je svoji izjasnitvi priložil izbrani ponudnik. Iz teh dokumentov izhaja, da je celotna vrednost gradbenih del v okviru referenčnega posla znašala 636.276,53 EUR, od česar znaša vrednost izvedenih del družbe (tedanjega podizvajalca) MARC Gradbeno podjetje d.o.o. 231.252,03 EUR. Vlagatelj navedenemu ne oporeka, meni pa, da odstotek izvedenih del ne izkazuje vrste izvedenih del. Vendar pa tudi za vlagatelja ni sporno, da je družba Elektroservisi, d.d. v okviru referenčnega posla (sama, brez podizvajalcev) izvedla dela v zvezi z jeklenimi konstrukcijami. Državna revizijska komisija pri tem pritrjuje navedbam izbranega ponudnika v tem, da so bila dela v zvezi z jeklenimi konstrukcijami glede na projektno dokumentacijo referenčnega posla (»Projekt za razpis (PZR)« za objekt RTP 400/220/110 kV Beričevo) uvrščena med gradbena dela, prav tako pa so dela v zvezi z jeklenimi konstrukcijami tudi v primeru razpisne dokumentacije v tem postopku oddaje javnega naročila uvrščena med gradbena in obrtniška dela. Ob navedenem zato po presoji Državne revizijske komisije naročniku ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z ZJNVETPS ali določbami razpisne dokumentacije, ko je podizvajalcu Elektroservisi, d.d. priznal usposobljenost za izvedbo del na VN poljih.

Vlagatelj v nadaljevanju kot problematično izpostavlja še, da izbrani ponudnik ni predložil reference za dejanskega izvajalca gradbenih in obrtniških del, glede na to, da podizvajalec, na katerega se nanaša referenčno potrdilo, ne bo izvajal (vseh) gradbenih del, temveč bo izvajal obrtniška dela, elektroinstalacije, 110 kV kabelski sistem in jeklene konstrukcije. Državna revizijska komisija pri tem ponovno poudarja, da je glede na že citirano določilo razpisne dokumentacije kot dejanski izvajalec opredeljen tisti gospodarski subjekt (ponudnik, partner ali podizvajalec), ki bo izvajal posamezna dela, ki so predmet zadevnega javnega naročila. Zahtevana je bila predložitev pozitivno ocenjene reference dejanskega izvajalca gradbenih in obrtniških del.

Pregled razpisne dokumentacije pokaže, da v konkretnem primeru gradbena in obrtniška dela vključujejo: rušitvena dela, zemeljska dela, zunanjo ureditev, stikališče, varovanje objekta, orodje, objekt 110 kV stikališče in jeklene konstrukcije. V obrazcu ponudbe pod razdelkom »PODATKI O PODIZVAJALCU« je izbrani ponudnik kot vrednost ponudbe, ki bo oddana podizvajalcu, navedel 329.128,55 EUR brez DDV (24. točka obrazca), kot vrsto del, ki jih bo izvajal podizvajalec, pa »obrtniška (ključavničarska) dela, elektroinstalacije, 110 kV kabelski sistem, jeklene konstrukcije« (25. točka obrazca). Navedeno je skladno tudi s predmetom podizvajalske pogodbe, kjer je kot predmet te pogodbe navedena »izvedba gradbenih del na VN poljih delno, izgradnja kabelskega sistema delno, ostala gradbena in obrtniška dela delno«. V skupni rekapitulaciji ponudbe izbranega ponudnika navedena vrednost gradbenih in obrtniških del znaša 723.383,79 EUR brez DDV (po popravi očitnih računskih napak pa 959.907,32 EUR brez DDV).

Državna revizijska komisija na podlagi vsega navedenega ugotavlja, da iz vsebine ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja, da bo podizvajalec (Elektroservisi, d.d.) edini dejanski izvajalec gradbenih in obrtniških del pri izvedbi predmetnega javnega naročila, ampak izhaja, da bo podizvajalec navedena dela opravil zgolj v določenem deležu, preostanek pa bo opravil izbrani ponudnik sam – to je tudi skladno z navedbami izbranega ponudnika v vlogi z dne 11. 9. 2015 in ugotovitvami naročnika v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo. Ker bo torej tudi izbrani ponudnik izvajal gradbeno in obrtniška dela, ga je treba, skladno z določili razpisne dokumentacije – enako kot podizvajalca – šteti za dejanskega izvajalca gradbenih in obrtniških del.

Naročnik je zahteval, da mora reference izkazati dejanski izvajalec gradbenih in obrtniških del v predmetnem javnem naročilu, kar pomeni, da bi reference moral izkazati tudi izbrani ponudnik. Vendar pa izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil referenčnega potrdila, ki bi se nanašalo na izbranega ponudnika in bi potrjevalo, da ima pridobljene zahtevane izkušnje – tako referenčno potrdilo je bilo priloženo le za podizvajalca.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v tem, da ob upoštevanju obstoječe razpisne dokumentacije, iz katere izhaja zahteva, da dejanski izvajalec gradbenih in obrtniških del izkaže ustrezne izkušnje z opravljanjem gradbenih del v VN poljih, in ob upoštevanju, da izbrani ponudnik kot dejanski izvajalec teh del v predmetnem javnem naročilu ni izkazal zahtevane reference, naročnik ni imel podlage za presojo, da je izbrani ponudnik izkazal izpolnjevanje pogoja za ugotavljanje sposobnosti. S tem, ko je naročnik štel, da je izbrani ponudnik izkazal izpolnjevanje pogoja z referenco podizvajalca, ki bo izvedel le del gradbenih in obrtniških del, je naročnik kršil določbe lastne razpisne dokumentacije, prav tako pa je kršil tudi 84. člen ZJNVETPS, saj je izbral ponudbo, ki ni popolna.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ocenjuje, da je ponudbo izbranega ponudnika zaradi ugotovljene pomanjkljivosti mogoče označiti kot formalno nepopolno ponudbo. Kot že izhaja iz te obrazložitve, je formalno nepopolna ponudba, skladno z 18. točko 2. člena ZJNVETPS, opredeljena kot tista ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni. Iz določil 82. člena ZJNVETPS izhaja, da naročnik v primeru, če ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, zahteva, da jo ponudnik dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more preveriti sam. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni oziroma spremeni, mora naročnik tako ponudbo izločiti (prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS). Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (tretji odstavek 78. člena ZJNVETPS). Z (naknadno) predložitvijo referenčnega potrdila (iz katerega bi izhajalo, da je izbrani ponudnik že uspešno izvajal gradbena dela na vsaj petih VN poljih v elektroenergetskem objektu) izbrani ponudnik ne bi posegel v nobenega izmed elementov ponudbe, v katere skladno s tretjim odstavkom 82. člena ZJNVETPS ni dovoljeno posegati.

Državna revizijska komisija je, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 5. 8. 2015 ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila »Gradbena dela za stikališče 110 kV RTP Plave«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »ODLOČITEV o oddaji javnega naročila po odprtem postopku« z dne 8. 7. 2015.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka 73. člena ZJNVETPS). Državna revizijska komisija napotuje naročnika, da mora v primeru, če na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije oceni, da je mogoče nadaljevati in zaključiti postopek oddaje javnega naročila z izbiro najugodnejše ponudbe, ravnati po sedmem odstavku 45. člena ZJNVETPS, lahko pa pregleda (in ne le razvrsti glede na merila) vse pravočasne ponudbe. Pri tem mora naročnik upoštevati, da mora po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom ZJNVETPS (če je saniranje prejetih ponudb po tem postopku v konkretnem primeru sploh mogoče izvesti) vse ponudbe, ki niso popolne, izločiti (prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS). Naročnik mora pri svojih ravnanjih upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 14. člena ZJNVETPS), zagotoviti pa mora tudi enakopravno obravnavo ponudnikov (15. člen ZJNVETPS). V primeru, če se naročnik odloči, da javnega naročila ne bo oddal, mora prav tako ravnati v skladu z ZJNVETPS, zlasti pa upoštevati obveznosti iz 84. člena ZJNVETPS.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


V skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN mora naročnik, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. V zahtevku za revizijo je vlagatelj zahteval povrnitev stroškov plačane takse za postopek revizije v višini 25.000,00 EUR.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju kot potreben in opredeljeno naveden strošek, nastal v zadevnem postopku pravnega varstva (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN), priznala strošek plačane takse v znesku 25.000,00 EUR. Naročnik je tako dolžan povrniti vlagatelju stroške v znesku 25.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik je v vlogi, v kateri se je izjasnil do vlagateljevih navedb, navedel tudi stroške, ki jih je imel z revizijskim postopkom. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru njegov prispevek k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično stroški niso bili potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 28. 10. 2015

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- GRAPRI d.o.o., Kersnikova ulica 6, 1000 Ljubljana
- ELES, d.o.o., Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran