Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-214/2015 Dijaški in študentski dom Koper

    Številka: 018-214/2015-11
    Datum sprejema: 3. 11. 2015

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »Izvedba GOI del in rekonstrukcije objekta – stavba 3 Dijaškega in študentskega doma Koper« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MAKRO 5 GRADNJE, d. o. o., Obrtniška ulica 5, Koper (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dijaški in študentski dom Koper, Cankarjeva ulica 5, Koper (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 11. 2015

    odločila:

    1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 11. 9. 2015 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta številka 33-131/2015-2, z dne 21. 8. 2015.

    2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 23.634,95 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 25. 5. 2015 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvedbo »GOI del rekonstrukcije 3. objekta DŠD KOPER« (v nadaljevanju: javno naročilo), obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo dne 29. 5. 2015 (s številko objave JN3510/2015) objavljeno na Portalu javnih naročil.

    Naročnik je dne 24. 7. 2015 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, številka 33-104/2015 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila z dne 24. 7. 2015), s katero je zadevno javno naročilo oddal ponudniku »DEMA PLUS, d.o.o., Tbilisijska ulica 59, 1000 Ljubljana«, čigar ponudbo je naročnik (sprva) izbral kot najugodnejšo. Zoper navedeno odločitev je ponudnik Adriaing, d. o. o., Ankaranska cesta 7, Koper (v nadaljevanju: ponudnik Adriaing, d. o. o.), vložil zahtevek za revizijo, ki mu je naročnik ugodil in sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, številka 33-131/2015-2, z dne 21. 8. 2015 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katero je zadevno javno naročilo oddal ponudniku Adriaing, d. o. o., čigar ponudbo je izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju odslej: izbrani ponudnik).

    Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 24. 8. 2015, naročnik pa je dne 26. 8. 2015 prejel vlagateljevo Zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, znak vlagatelja T/SK-15/125, z dne 25. 8. 2015. Na zadevno vlogo je naročnik vlagatelju odgovoril z dopisom, številka 33-159/2015, z dne 31. 8. 2015, ki ga je vlagatelj prejel dne 1. 9. 2015, pa tudi z dopisom, številka 33-159/2015-1, z dne 1. 9. 2015, ki ga je vlagatelju po hitri pošti poslal dne 2. 9. 2015.

    Naročnik je dne 7. 9. 2015 prejel vlagateljev Predlog za spremembo odločitve, z dne 7. 9. 2015, katerega je z dopisom, številka 33-164/2015, z dne 9. 9. 2015, zavrnil.

    Vlagatelj je dne 14. 9. 2015 na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo, z dne 11. 9. 2015, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), ki ga je naročnik prejel dan kasneje. V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga in zahteva, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik kršil določbe ZJN-2 in zahtevku za revizijo ugodi, tako da razveljavi odločitev o oddaji naročila. Vlagatelj ob tem predlaga, da »naročnik izbere ponudbo vlagatelja in sprejme odločitev skladno z določili ZJN-2 in razpisne dokumentacije«, obenem pa zahteva povrnitev nastalih stroškov. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da
    - »[v]eljavnost ponudbe izbranega ponudnika ni ustrezna«, saj je (za) »en dan prekratka«;
    - iz potrdila, ki ga je predložil izbrani ponudnik, ni razvidno, ali je imel podizvajalec B. »zapadle, neplačane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 eurov ali več na dan, ko je bila ponudba oddana«. Vlagatelj ob tem naročniku še očita, da je izbranemu ponudniku poslal dve identični zahtevi na dopolnitev ponudbe, da izbrani ponudnik ponudbe ni dopolnil na ustrezen način, pa tudi, da je naročnik odločitev o oddaji naročila sprejel pred prejemom dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika;
    - je potrdilo o referenčnih delih v ponudbi izbranega ponudnika nekonsistentno, saj se datumi oziroma nekateri podatki, kot so na njem navedeni, ne ujemajo. Vlagatelj ob tem dodaja, da v ponudbi izbranega ponudnika priloženi »obrazec ne vsebuje dikcije "pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavljamo, da je odgovorni vodja del…." in ne številko ter datuma pogodbe«, poleg tega pa navaja, da je pritličje (referenčnega) objekta nedokončano in objekt »kot tak ne more imeti pridobljenega uporabnega dovoljenja«;
    - je naročnik izbranega ponudnika »k pojasnilu oz. dopolnitvi ponudbe« pozval šele po sprejemu odločitve o oddaji naročila, pri čemer se z »vsebino same dopolnitve« ni mogel seznaniti. Vlagatelj dodaja, da »utemeljeno dvomi«, da nominirani podizvajalec, ki »ga je izbrani ponudnik angažiral za izvajanje restavratorskih del, razpolaga z zahtevanim številom referenc na objektih kulturne dediščine«, obenem pa izpostavlja, da večkratna dopolnitev ponudbe ni dopustna, ter »opozarja, da bi zamenjava podizvajalca pomenila nedopustno spreminjanje ponudbe« […] »v popolno«;
    - je sklicevanje naročnika na to, da lahko preveri reference podizvajalca po izboru oziroma najkasneje pred podpisom pogodbe, diskriminatorno do ponudnika D., katerega ponudba je bila v postopku oddaje tega javnega naročila izločena;
    - »je naročnik v postopku še pred iztekom pravnomočnosti vrnil bančno garancijo za resnost ponudbe tudi tretjeuvrščenemu ponudniku«, […] »saj je to zahteval sam ponudnik, ki je posledično odstopil od svoje ponudbe, saj je sam zahteval vrnitev predložene bančne garancije – ponudbo je torej umaknil oziroma od nje odstopil in ne more naknadno uveljavljati kakršnihkoli zahtevkov iz tega naslova«, poleg tega »pa je tudi njegova ponudba nepopolna«.

    Naročnik je dne 21. 9. 2015 prejel Izjasnitev izbranega ponudnika z dne 17. 9. 2015, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V zadevni vlogi izbrani ponudnik naročniku oziroma Državni revizijski komisiji predlaga, da predlagani ugotovitveni zahtevek zaradi neizkazanega pravnega interesa zavrže, predlagani oblikovalni zahtevek zaradi neutemeljenosti zavrne, vlagatelju pa naloži v plačilo priglašene stroške. V omenjeni vlogi se izbrani ponudnik izjasnjuje o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, jih zavrača in jih v pretežnem delu označuje za zgrešene, pavšalne in nedokazane.

    Naročnik je dne 22. 9. 2015 sprejel Odločitev o zahtevku za revizijo, številka 33-172/2015, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
    - v navezavi na prvo zatrjevano kršitev zatrjuje, da se »zapisi glede veljavnosti ponudbe razlikujejo in sicer za en koledarski dan«, ker »zahteva ni opredeljena na jasen in nedvoumen način« pa je »pri presoji ustreznosti veljavnosti ponudbe ravnal v korist ponudnikov«;
    - v navezavi na drugo zatrjevano kršitev zatrjuje, da njegov poziv z dne 14. 8. 2015 ni dan »na podlagi 78. člena ZJN-2, temveč na podlagi 77. člena ZJN-2«, obenem pa izpostavlja, da »je izbrani izvajalec v izjasnitvi z dne 21.9.2015 predložil ustrezna potrdila, ki potrjujejo, da podizvajalec v skladu s predpisi države, kjer ima sedež, na dan oddaje ponudbe« […] »nima zapadlih, neplačanih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost in v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50,00 EUR ali več«;
    - v navezavi na tretje zatrjevano kršitev navaja, da je razliko v datumih, kot izhaja s potrdila referenčnega naročnika, pa tudi nekatere ostale pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika štel za nebistveno formalno nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika (podatek o številki in datumu pogodbe je na primer razbral iz obrazca »OBR: 3e3«). Naročnik dodaja, da iz uradnih evidenc izhaja, da je bila stavba zgrajena v letu 2013, podatek o tem, katero podjetje je izvajalo gradnjo referenčnega objekta, pa iz razloga, ker je referenca dana za odgovornega vodjo del, šteje za nepomemben. Naročnik še navaja, da »v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da ima referenčno delo pridobljeno uporabno dovoljenje«, ter poudarja, da »razmerja do morebitnega delodajalca niso predmet tega javnega naročila«;
    - v navezavi na četrto zatrjevano kršitev zatrjuje, da je v zvezi s pogojem 1.15 »v razpisni dokumentaciji zahteval zgolj podpisano izjavo ponudnika«, in dodaja, da ponudbi »ni bilo potrebno priložiti niti referenčne liste posameznih niti referenc, ki izkazujejo ustreznost izvedbe del na objektih kulturne dediščine«, pa tudi, da »tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije ni zahteval, da mora restavratorska ali sanacijska dela na historicističnih elementih izvajati izključno podizvajalec, ki ga ponudnik navede v ponudbi«;
    - v navezavi na peto zatrjevano kršitev poudarja, da ponudba ponudnika D. ni bila izločena zaradi neustreznosti seznama referenc, pač pa zaradi neizpolnjevanja pogoja glede referenc odgovornega vodje del, obenem pa dodaja, da je izbranega ponudnika »na podlagi 77. člena ZJN-2 pozval k predložitvi podatkov o seznamu referenc podizvajalca za izvedbo restavratorskih ali sanacijskih del na historicističnih elementih«.

    Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 25. 9. 2015, naročnik pa je z dopisom z dne 29. 9. 2015, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil dokumentacijo o oddaji tega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je dne 1. 10. 2015 prejela vlagateljevo Opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, z dne 29. 9. 2015 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V zadevni vlogi se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj navaja, da se z navedbami naročnika ne strinja, jih v celoti prereka in »vztraja pri navedbah, ki jih je zavzel v revizijskem zahtevku«. Vlagatelj navedbe naročnika »ocenjuje kot navadno sprenevedanje in izogib določbam ZJN-2 v zvezi z izvedbo ustreznega postopka«, obenem pa dodaja, da »naročnik v konkretnem primeru neupravičeno izrablja instrument nebistvene formalne pomanjkljivosti pri pregledu in ocenjevanju izbrane ponudbe«. Vlagatelj verjame, da »je zakonodaja dovolj eksaktna, da ne dopušča malomarno opravljenega dela«.

    Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom, številka 018-214/2015-6 pozvala na dopolnitev oziroma odstop dotlej še neodstopljene dokumentacije, dne 9. 10. 2015 pa je od naročnika (v prilogi dopisa z dne 8. 10. 2015) prejela ponudbo izbranega ponudnika.

    Državna revizijska komisija je vlagatelja s pozivom, številka 018-214/2015-7 pozvala na doplačilo takse za postopek pravnega varstva, dne 9. 10. 2015 pa je od vlagatelja prejela »POTRDILO O IZVRŠENIH PLAČILNIH TRANSAKCIJAH« (v nadaljevanju: dokument, prejet dne 9. 10. 2015).

    Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila naročnik prejel sedem pravočasnih ponudb (tabela na strani 2 odločitve o oddaji naročila z dne 24. 7. 2015), po izločitvi ponudbe, ki je bila ob upoštevanju najnižje ponudbene cene (točka IV.2.1 obvestila o naročilu) z davkom na dodano vrednost (9. točka poglavja B Navodil za izdelavo ponudbe in predložitev ponudbe; v nadaljevanju: Navodila za izdelavo ponudbe) kot merila za izbiro ponudbe sprva uvrščena na prvo mesto, pa je naročnik zadevno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku. Upoštevaje ocenjevanje ponudb po merilu je med ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo vlagatelja uvrščena še ena ponudba, vendar pa njene popolnosti v postopku oddaje predmetnega javnega naročila naročnik ni ugotavljal.

    Glede na navedeno je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik ravnal nezakonito s tem, ko je »izbral nepopolno ponudbo ponudnika Adriaing d.o.o.,« […] »ter posledično zavrnil vlagateljevo ponudbo« (četrti odstavek na strani 2 zahtevka za revizijo) in nadalje da »[v]eljavnost ponudbe izbranega ponudnika ni ustrezna« (1. točka na strani 3 zahtevka za revizijo), saj je ponudba izbranega ponudnika (za) »en dan prekratka« (zadnji odstavek na strani 3 zahtevka za revizijo).

    V posledici navedenega je Državna revizijska komisija sledila dokaznim predlogom vlagatelja in najprej izvedla dokaz »objava javnega naročila« (prva alinea rubrike »Dokazi:« na strani 4 zahtevka za revizijo). Po pregledu obvestila o naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil, je ugotovila, da je v točki »IV.3.7 Minimalni časovni okvir, v katerem mora ponudnik zagotavljati veljavnost ponudbe« zapisano: »Trajanje v dnevih: 90 (od datuma, določenega za prejem ponudb)«. Na podlagi zapisanega je torej razumeti, da je naročnik od ponudnikov zahteval veljavnost ponudb 90 dni »od datuma, določenega za prejem ponudb«, to je 90 dni od dne 2. 7. 2015 (točka IV.3.4 obvestila o naročilu in 6. točka poglavja A Navodil za izdelavo ponudbe). Kot izhaja iz naslova »Podaljšanje roka, Datum objave: 19.6.2015, 10:45« obvestila o naročilu, prošnji enega od gospodarskih subjektov »za podaljšanje roka za oddajo ponudbe vsaj za 7 delavnih dni« naročnik ni ugodil. Zadevna informacija se kot informacija, ki jo je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje tega javnega naročila, šteje kot del razpisne dokumentacije (tretja poved drugega odstavka 71. člena Zakona o javnem naročanju – Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2).

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija izvedla dokaz »razpisna dokumentacija« (druga alinea rubrike »Dokazi:« na strani 4 zahtevka za revizijo) in ugotovila, da je naročnik
    - v 10. točki poglavja B Navodil za izdelavo ponudbe (podtočka 1.21) določil, da je »[n]ajkrajši rok veljavnosti ponudbe« […] »90 dni od dneva odpiranja ponudb«;
    - v 4.5 točki poglavja C Navodil za izdelavo ponudbe določil, da mora »[p]onudba za celotno javno naročilo« […] »veljati najmanj 90 dni«;
    - na obrazcu »OBR:2« v razdelku »VELJAVNOST PONUDBE:« od ponudnikov zahteval, da potrdijo, da njihova »ponudba ostaja v veljavi do:… …………..oz. najmanj 90 dni od oddaje ponudbe naročniku«.

    Na podlagi vsega doslej zapisanega je torej razumeti, da je naročnik zahtevo glede veljavnosti ponudb (90 dni) vezal na dve različni točki (to je »od dneva odpiranja ponudb« oziroma »od oddaje ponudbe naročniku«), v eni od določb pa točke, na katerega se veže veljavnost ponudbe, sploh ni določil (saj je zapisal, da mora »[p]onudba za celotno javno naročilo« […] »veljati najmanj 90 dni«).

    Ob upoštevanju predstavljenih določb razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da so si nekatere od njih same s seboj v nasprotju, zato ob njihovem upoštevanju ni mogoče jasno oziroma nedvoumno ugotoviti, ali mora ponudba veljati 90 dni »od datuma, določenega za prejem ponudb«, to je 90 dni od dne 2. 7. 2015 (točka IV.3.4 obvestila o naročilu), ali 90 dni »od dneva odpiranja ponudb«, to je 90 dni od dne 3. 7. 2015 (točka IV.3.8 obvestila o naročilu in 7. točka poglavja A Navodil za izdelavo ponudbe). Neodvisno od odgovora na vprašanje, ali je v nadaljevanju izpostavljeno zatrjevanje vlagatelja sploh podano ob upoštevanju zakonskega dejanskega stanu petega odstavka 29. člena ZPVPJN, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da »je v konkretnem primeru treba prednost dati pogojem določenim v razpisni dokumentaciji, saj se naročnik v odgovorih, objavljenih na portalu javnih naročil, večkrat sklicuje, da bo pogoje presojal "v skladu z navodili iz objavljene razpisne dokumentacije, na podlagi česar zato ni nobenega dvoma, katero izmed večih navedb veljavnosti ponudbe je treba upoštevati"« (razdelek »Ad 1« II. točke na strani 2 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). Podatek, ki z objavo na Portalu javnih naročil najbolj transparentno (in že prima facie) učinkuje v odnosu do vseh gospodarskih subjektov enako, je zapis, da je zahtevana veljavnost ponudb »v dnevih: 90 (od datuma, določenega za prejem ponudb)«, poleg tega pa je naročnik tudi v razpisni dokumentaciji (na obrazcu »OBR:2« v razdelku »VELJAVNOST PONUDBE:«), kot je bilo to ugotovljeno že doslej, od ponudnikov zahteval, da potrdijo, da njihova »ponudba ostaja v veljavi do:… …………..oz. najmanj 90 dni od oddaje ponudbe naročniku«.

    Državna revizijska komisija je že v številnih svojih odločitvah zapisala, da od ponudnikov ni mogoče zahtevati več oziroma drugače, kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija, v fazi pregledovanja ponudb pa je potrebno kot ustrezno šteti vsako ponudbo, ki nejasne zahteve naročnika izpolnjuje po katerikoli od njenih možnih razlag. Nejasnih določb razpisne dokumentacije tako ni dopustno razlagati v škodo ponudnika, ki se zanaša na eno izmed interpretacij določb, ki jih te omogočajo.

    Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija izvedla tudi dokaz »ponudba izbranega ponudnika« (tretja alinea rubrike »Dokazi:« na strani 4 zahtevka za revizijo). Ob tem je ugotovila, da je izbrani ponudnik v njej (na obrazcu »OBR:2« v razdelku »VELJAVNOST PONUDBE:«) med drugim zapisal, da njegova »ponudba ostaja v veljavi do: 30. 9. 2015 oz. najmanj 90 dni od oddaje ponudbe naročniku«. Dejstvo, da je ponudba izbranega ponudnika »veljavna do 30.9.2015«, v zahtevku za revizijo izpostavlja tudi vlagatelj (zadnji odstavek na strani 3). Ker je izbrani ponudnik s citiranim zapisom sledil eni izmed interpretacij določb razpisne dokumentacije, ki jih te omogočajo, vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik kršil katero od določb ZJN-2 s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika ob upoštevanju njene veljavnosti ni izločil iz postopka oddaje tega javnega naročila. Navedeni zaključek velja neodvisno od odgovora na vprašanje, kateri dan je treba šteti za »dan 1«, kot ga v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (prvi odstavek na tretji strani) imenuje izbrani ponudnik. Vlagatelju tako ni slediti v njegovem zaključku, da »[v]eljavnost ponudbe izbranega ponudnika ni ustrezna« (1. točka na strani 3 zahtevka za revizijo). Veljavnost ponudbe izbranega ponudnika namreč (upoštevaje dejstvo, da določbe razpisne dokumentacije v delih, ki se nanašajo na zahtevo po veljavnosti ponudbe, niso jasne oziroma so same s seboj v nasprotju) ni (za) »en dan prekratka« (zadnji odstavek na strani 3 in prvi odstavek na strani 4 zahtevka za revizijo). Po drugi strani je slediti naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek 1. točke na strani 2) zatrjuje, da se »navedeni zapisi glede veljavnosti ponudbe razlikujejo in sicer za en koledarski dan«, ker »zahteva ni opredeljena na jasen in nedvoumen način« pa je »pri presoji ustreznosti veljavnosti ponudbe ravnal v korist ponudnikov«.

    Iz razlogov, predstavljenih doslej, vlagatelju ni slediti niti v njegovem zaključku, kot ga je napravil v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (razdelek »Ad 1« II. točke na strani 2), po katerem »je povsem jasno, da so morali ponudniki za izpolnitev navedenega pogoja predložiti ponudbe z veljavnostjo najmanj do 1.10.2015«. Na dosedanje zaključke iz razlogov, predstavljenih doslej, prav tako v ničemer ne vpliva dejstvo, ki ga zatrjuje vlagatelj, po katerem »bi lahko izbrani ponudnik, v primeru, da ni bil prepričan, na kateri datum mora vezati veljavnost ponudbe, določil daljši rok od najkrajšega možnega« (razdelek »Ad 1« II. točke na strani 2 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). Naročnik »s svojo interpretacijo, ki jo je zavzel v obrazložitvi odločitve o revizijskem zahtevku glede veljavnosti ponudbe,« tudi ni »po roku za oddajo ponudb spremenil razpisno dokumentacijo« (razdelek »Ad 1« II. točke na strani 2 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo).

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v 2. točki na straneh 4 in 5) kot naslednje zatrjuje, da iz potrdila, ki ga je predložil izbrani ponudnik, ni razvidno, ali je imel podizvajalec B. (firmo je na prvo črko okrajšala Državna revizijska komisija) »zapadle, neplačane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 eurov ali več na dan, ko je bila ponudba oddana«. Vlagatelj ob tem naročniku še očita, da je izbranemu ponudniku poslal dve identični zahtevi na dopolnitev ponudbe, da izbrani ponudnik ponudbe ni dopolnil na ustrezen način, pa tudi, da je naročnik odločitev o oddaji naročila sprejel pred prejemom dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika.

    V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je v podtočki 1.3 poglavja B Navodil za izdelavo ponudbe naročnik zapisal, da mora ponudnik oziroma partner izpolniti pogoj, po katerem »na dan, ko je bila oddana ponudba, v skladu s predpisi države, v kateri ima ponudnik sedež, ali predpisi države naročnika, nima zapadlih, neplačanih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 EUR ali več«, sicer bo ponudba označena za nepopolno in bo izločena iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Citirani pogoj so morali v skladu z zadnjim odstavkom 1. točke poglavja B Navodil za izdelavo ponudbe izpolnjevati tudi podizvajalci. Kot izhaja iz 3. točke poglavja A Navodil za izdelavo ponudbe so morali v primeru izvedbe zadevnega naročila s podizvajalci tako ponudniki »v ponudbi za posameznega podizvajalca predložiti« tudi »izjavo, da ima podizvajalec na dan, ko je bila ponudba oddana, plačane zapadle obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 EUR ali več (OBR: 1a)« (v nadaljevanju: pogoj iz 3. točke poglavja A Navodil za izdelavo ponudbe).

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija sledila dokaznim predlogom vlagatelja in izvedla dokaze »vpogled v naročnikovo dokumentacijo o oddanem javnem naročilu (pozive izbranemu ponudniku)«, »[v]pogled v dopolnitve izbranega ponudnika« in »[v]pogled v ponudbo izbranega ponudnika« (prva, druga in tretja alinea rubrike »Dokazi:« na straneh 5 oziroma 6 zahtevka za revizijo).

    Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej med drugim nahaja tudi izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec »OBR: 1a«, predložen za podizvajalca B., s katerim ta izjavlja, da »v skladu s predpisi države, kjer im[a] sedež oz. določbami države naročnika, na dan oddaje ponudbe nim[a] zapadlih, neplačanih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost in v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50,00 EUR ali več«. Z vsebino navedenega dokazila izbrani ponudnik izkazuje izpolnjevanje pogoja iz 3. točke poglavja A Navodil za izdelavo ponudbe.

    Ker je naročnik ugotovil, da dejstva, ki bi mu omogočilo presojo izpolnjevanja pogoja iz 3. točke poglavja A Navodil za izdelavo ponudbe, v »uradni evidenci državnega organa v Republiki Sloveniji, ki vodi uradno evidenco,« ne more preveriti, saj ima gospodarski subjekt B., podizvajalec izbranega ponudnika, sedež v Črni gori, je izbranega ponudnika z dopisom, številka 33-139/2015, z dne 14. 8. 2015 (v nadaljevanju: poziv z dne 14. 8. 2015), pozval, da mu »v najkrajšem možnem času 3 delovnih dni šteto od datuma prejema« poziva predloži »ustrezno potrdilo, na podlagi katerega bo« […] »presojal izpolnjevanje navedenega pogoja«. Izbrani ponudnik je naročnika z dopisom z dne 17. 8. 2015 (med drugim) zaprosil za podaljšanje roka za predložitev zahtevanega potrdila, naročnik pa mu je podaljšanje roka za predložitev zahtevanega potrdila odobril z dopisom, številka 33-143/2015, z dne 18. 8. 2015 (v nadaljevanju: poziv z dne 18. 8. 2015).

    V navezavi na določanje dolžine roka, ki ga za dopolnitev ponudbe določi naročnik, Državna revizijska komisija pripominja, da je že v svoji odločitvi, številka 018-422/2013-8, z dne 13. 2. 2014, zapisala, da »zadnji stavek prvega odstavka 78. člena ZJN-2 sicer določa, da mora naročnik v primeru, če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, tako ponudbo izločiti, vendar pa omenjene določbe (v skladu z njeno namensko razlago) ne gre razlagati na način, da naročnik v primeru, ko (naknadno) ugotovi, da je določil prekratek rok za dopolnitev ponudbe, ponudnik pa pred potekom (prvotnega) roka, ki ga je za dopolnitev njegove ponudbe določil naročnik, zaprosi za njegovo podaljšanje, tega ne bi smel podaljšati. To še posebej velja v primeru,« […] »ko je potrebno dodatno dokumentacijo (dokazilo) pridobiti od podizvajalca, ki je (gospodarski) subjekt tujega prava«. V isti odločitvi je Državna revizijska komisija še dodala: »V primeru, ko naročnik svoj prvotno določen rok za (dopustno) dopolnitev ponudbe (na predlog ponudnika, podan pred iztekom tega roka) podaljša, gre prav tako za rok, ki ga določi naročnik, zato gre zadnji stavek prvega odstavka 78. člena ZJN-2 razlagati na način, da mora naročnik ponudbo izločiti v primeru, če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, če je ta (na predlog ponudnika, podan pred iztekom prvotnega roka) podaljšan, pa v podaljšanem roku (tudi podaljšani rok za dopolnitev ponudbe namreč šteje za rok, ki ga je določil naročnik), ponudbe ustrezno ne dopolni«.

    Vsebinsko enake zaključke je ob upoštevanju dejstva, da je dejansko stanje v tokratni zadevi primerljivo dejanskemu stanju omenjene zadeve, številka 018-422/2013, napraviti tudi tokrat.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bistvena vsebinska razlika med pozivom z dne 14. 8. 2015 in pozivom z dne 18. 8. 2015 v tem, da je naročnik izbranemu ponudniku s slednjim na njegovo prošnjo podaljšal rok za predložitev zahtevanega potrdila, zato vsebine zadevnih pozivov ni razlagati na način, da je naročnik izbranega ponudnika v njiju večkrat pozival »za isto stvar« (prvi odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo). Kot to upravičeno v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (tretji odstavek na četrti strani) zatrjuje izbrani ponudnik, namreč »ni bil pozvan dvakrat, temveč zato, ker je šlo na« njegovo »pobudo« […] »za podaljšanje roka« (za dopolnitev ponudbe). V posledici navedenega vlagatelju ni slediti niti v njegovem zatrjevanju, da predstavljeno ravnanje naročnika »ni skladno z veljavno zakonodajo in prakso Državne komisije«, niti v njegovem zatrjevanju, da je naročnik »s svojim ravnanjem obšel lastno prvotno zahtevo z dne 14.08.2015, št. 33-139/2015, in s pošiljanjem nove zahteve na pobudo izbranega ponudnika na nedopusten način izbranemu ponudniku omogočil, da je ponudbo dopolnil v daljšem roku od prvotno predvidenega« (prvi odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo). Iz razloga, ker
    - ima gospodarski subjekt B., podizvajalec izbranega ponudnika, sedež v Črni gori, vlagatelj z ničemer ni ustrezno dokazal svojega zatrjevanja (primerjaj 5. in 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), da je rok za predložitev ustreznega potrdila v pozivu z dne 14. 8. 2015 šteti za »primeren rok«;
    - je izbrani ponudnik svojo ponudbo dopolnil v roku, ki mu ga je naročnik določil v pozivu z dne 18. 8. 2015, vlagatelju tudi ni slediti v njegovem zatrjevanju, da »izbrani ponudnik ni dopolnil ponudbe v zahtevanem roku« (prvi odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo).

    Ob vpogledu v vsebino Potrdila Ministrstva za finance Črne gore, Davčne uprave Črne gore, številka 03/8-2-9993/1-2, z dne 20. 8. 2015 (v nadaljevanju: potrdilo številka 03/8-2-9993/1-2), v slovenskem jeziku, glede katerega je sodni tolmač, ki je potrdilo prevedel, zapisal, da potrjuje, da »se ta prevod popolnoma ujema z izvirnikom, ki je sestavljen v srbskem-ijekavskem jeziku«, je Državna revizijska komisija ugotovila, da iz njega izhaja, da davčni zavezanec B. (podizvajalec izbranega ponudnika v postopku oddaje tega javnega naročila) »vključno s 7/2015« iz naslova »[d]avka in prispevka na osebne prejemke« in »[d]avka na dodano vrednost« […] »nima neporavnanih davčnih obveznosti«. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija sklepa, da potrdilo številka 03/8-2-9993/1-2 dokazuje, da davčni zavezanec B. (podizvajalec izbranega ponudnika v postopku oddaje tega javnega naročila) iz predstavljenih naslovov ni imel »neporavnanih davčnih obveznosti« vključno z mesecem julijem 2015, mesec julij 2015 pa vključuje tudi dan 2. 7. 2015, torej dan, ko je naročnik prejel ponudbo izbranega ponudnika. Glede na navedeno v predstavljenem smislu ni slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju (prvi odstavek 2. točke na strani 4 zahtevka za revizijo), po katerem iz potrdila, številka 03/8-2-9993/1-2 ni razvidno, ali je imel podizvajalec B. »zapadle, neplačane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 eurov ali več na dan, ko je bila ponudba oddana«. Dejstvo, da je imel na dan 2. 7. 2015, torej na dan, ko je naročnik prejel ponudbo izbranega ponudnika, davčni zavezanec B. (podizvajalec izbranega ponudnika v postopku oddaje tega javnega naročila) dejansko poravnane vse davke in prispevke, zgolj dodatno dokazuje vsebina Potrdila Ministrstva za finance Črne gore, Davčne uprave Črne gore, številka 03/8-2-11376/1-2, z dne 11. 9. 2015 (ki ga je pripravila ista oseba in podpisala ista oseba kot potrdilo, številka 03/8-2-9993/1-2), iz katerega (v jeziku izvirnika) v pravno relevantnem delu izhaja: »Ponuda je bila predata 2.7.2015. godine, i sa tim datumom su izmireni svi porezi i doprinosi«.

    Neodvisno od odgovora na vprašanje, ali je zatrjevanje vlagatelja (zadnji odstavek na strani 3 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), po katerem bi moral »tak dokument že obstajati, saj zakon dovoljuje dopolnjevanje dokumentov, ki obstajajo pred rokom za oddajo ponudbe«, sploh podano ob upoštevanju zakonskega dejanskega stanu petega odstavka 29. člena ZPVPJN, Državna revizijska komisija pripominja, da je podatek o tem, ali je imel podizvajalec B. »na dan, ko je bila ponudba oddana, plačane zapadle obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 EUR ali več«, v konkretnem primeru mogoče objektivno preveriti že s pomočjo dejstev, kot izhajajo iz potrdila Ministrstva za finance Črne gore, Davčne uprave Črne gore, številka 03/8-2-9993/1-2.

    Ob upoštevanju teh ugotovitev in zaključkov ni slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju, po katerem dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika v izpostavljenem delu ni ustrezna (četrti odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo), v njegovem zatrjevanju, po katerem »dokazilo o plačanih davkih in prispevkih« v vsebini, kot izhaja iz potrdila, številka 03/8-2-9993/1-2, »ni ustrezalo jasnim navodilom razpisne dokumentacije in ZJN-2, saj ne dokazuje, da je imel podizvajalec plačane davke in prispevke na dan oddaje ponudbe, to je 2.7.2015« (drugi odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo), niti v njegovem zatrjevanju, po katerem »dokazilo o plačanih davkih in prispevkih« v vsebini, kot izhaja iz potrdila, številka 03/8-2-9993/1-2, »ni ustrezalo jasnemu navodilu za dopolnitev ponudbe z dne 14.8.2015 in 18.8.2015« (drugi odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo).

    Na dosedanje ugotovitve in zaključke iz razlogov, predstavljenih doslej, v ničemer ne vpliva zatrjevanje vlagatelja, po katerem je naročnik »v dopisu št.33-164/2015 z dne9.9.2015« […] »navedel: "Vsebina tako pridobljene listine sicer, glede na določila ZJN-2, ni ustrezna,…."« (tretji odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo).

    Ob vsem doslej zapisanem ne gre prezreti niti dejstva, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje in ne dokazuje, da je vsebina potrdila, številka 03/8-2-9993/1-2 morebiti v čemerkoli neresnična.

    Neodvisno od dosedanjih ugotovitev in zaključkov pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik, kot to v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 5) upravičeno zatrjuje vlagatelj, dejansko »v konkretnem primeru zahteval dopolnitev ponudbe še pred sprejetjem odločitve o oddaji naročila, ki jo je sprejel 21.08.2015, njeno dopolnitev pa je prejel šele 26.08.2015«, kar pomeni, da »je sprejel odločitev o oddaji še preden bi prejel potrdilo o plačanih davkih in prispevkih«. Naročnik v pozivu z dne 14. 8. 2015 in v pozivu z dne 18. 8. 2015 sicer ni izrecno navedel ustrezne pravne podlage za njuno izdajo, vendar pa je ob upoštevanju dejstva, da ju je izbranemu ponudniku poslal v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2), v njiju pa je zapisal, da izvaja »pregled in ocenjevanje vaše ponudbe« (prvi odstavek zadevnih pozivov), oziroma, da bo na podlagi zahtevanega potrdila »presojal izpolnjevanje navedenega pogoja« (tretji odstavek zadevnih pozivov), iz njune vsebine jasno razumeti, da je naročnik izbranega ponudnika z njima pozval na dopolnitev ponudbe na podlagi 78. člena ZJN-2 in ne 77. člena ZJN-2. V predstavljenem smislu je tako slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju (prvi odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo), po katerem »[ž]e iz same zahteve« […] »izhaja, da gre v konkretnem primeru za zahtevo po dopolnitvi ponudbe, kot je opredeljena v prvem odstavku 78. člen ZJN-2«, ni pa slediti naročniku v njegovem zatrjevanju, da njegov poziv z dne 14. 8. 2015 ni dan »na podlagi 78. člena ZJN-2, temveč na podlagi 77. člena ZJN-2« (drugi odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo), niti ni slediti izbranemu ponudniku v njegovem zatrjevanju, da »dejstvo, da je naročnik odločitev o izboru izdal 21.8.2015 dokazilo pa prejel 26.8.2015 izkazuje, da gre za ravnanje naročnika v okviru pravne norme 77. člena ZJN-2« (drugi odstavek na četrti strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo).

    V posledici navedenega je vlagatelj v zahtevku za revizijo dokazal, da je naročnik s tem, ko je odločitev o oddaji naročila sprejel pred prejemom dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika (naročnik je omenjeno dopolnitev ponudbe, številka 119-02-15-IF, z dne 26. 8. 2015, prejel dne 26. 8. 2015), kršil prvi odstavek 79. člena ZJN-2, v povezavi s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2. Naročnik namreč odločitev o oddaji naročila sprejme po pregledu in ocenjevanju ponudb, faza pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2) pa iz razloga, ker naročnik na podlagi poziva z dne 14. 8. 2015 (oziroma poziva z dne 18. 8. 2015) od izbranega ponudnika še ni prejel dopolnitve ponudbe, v trenutku sprejema odločitve o oddaji naročila še ni bila zaključena. Odločitev o tem, ali je ponudba popolna, naročnik v postopku oddaje javnega naročila sprejme šele po opravljenem pregledu in dopolnitvi oziroma spremembi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2, upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2 (primerjaj prvi odstavek 80. člena ZJN-2).

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v 3. točki na straneh 6 in 7) nadalje zatrjuje, da je potrdilo o referenčnih delih v ponudbi izbranega ponudnika nekonsistentno, saj se datumi oziroma nekateri podatki, kot so na njem navedeni, ne ujemajo (prvi odstavek 3. točke na strani 6). Vlagatelj ob tem dodaja, da v ponudbi izbranega ponudnika priloženi »obrazec ne vsebuje dikcije "pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavljamo, da je odgovorni vodja del…." in ne številko ter datuma pogodbe« (drugi odstavek 3. točke na strani 6), poleg tega pa navaja, da je pritličje (referenčnega) objekta nedokončano in objekt »kot tak ne more imeti pridobljenega uporabnega dovoljenja« (zadnji odstavek 3. točke na strani 6).

    V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je v podtočki 1.11 poglavja B Navodil za izdelavo ponudbe naročnik med drugim zapisal, da mora za pravilnost ponudbe ponudnik zagotoviti najmanj odgovornega vodjo del oziroma vodjo gradbišča in gradbenega delovodjo, ki se mora »izkazati z vsaj dvema referencama istovrstnega posla – gradbeno-obrtniška in instalacijska (v nadaljevanju: GOI) dela istovrstnih objektov (novogradnja ali rekonstrukcija stanovanjskih objektov) ki so zaključena v zadnjih petih (5.) letih pred oddajo ponudbe v posamični vrednosti posla najmanj 500.000,00 EUR brez DDV, pri čemer mora biti vsaj en referenčni objekt (novogradnja ali rekonstrukcija stanovanjskega objekta) javni nastanitveni objekt, ki spada v klasifikacijo objektov CC-SI 113 ali 121. Iz opisa referenčnega dela odgovornega vodje del mora biti razvidno, da gre za istovrsten posel, kot so dela, ki jih prevzema. Referenčna dela bo naročnik ponudniku priznal le če jih potrdi naročnik, ki je hkrati tudi investitor oddanih naročil ali sklenjenih poslov« (v nadaljevanju: pogoj 1.11).

    Kot dokazilo, s katerim se izpolnjevanje pogoja 1.11 dokazuje, je naročnik predvidel »Izjav[o] o izpolnjevanju tehnične in kadrovske usposobljenosti (OBR: 3e)«, pri čemer je dodal, da morata biti k omenjeni izjavi »priložena (OBR: 3e2)- ponudnikov seznam strokovnega kadra, ki bo sodeloval pri opravljanju razpisanih del in (OBR: 3e3) – izjava naročnika in ZVKD o referencah odgovornega vodje del ponudnika«.

    V navezavi na referenčna dela je naročnik na Portalu javnih naročil podal več odgovorov na vprašanja gospodarskih subjektov in sicer »Dokazilo: Izjava o izpolnjevanju tehnične in kadrovske usposobljenosti, Datum objave: 4.6.2015, 09:30«, »Restavriranje, Datum objave: 22.6.2015, 17:10«, »Restavratorska dela, Datum objave: 22.6.2015, 17:13«, »Kopije potrjenih referenc, Datum objave: 22.6.2015, 17:16«, »Potrjene reference, Datum objave: 24.6.2015, 11:24«, »Reference, Datum objave: 29.6.2015, 10:14«, »Besedilo, Datum objave: 29.6.2015, 10:17« in »Potrjevanje referenc, Datum objave: 29.6.2015, 10:39«. Zadevne informacije se kot informacije, ki jih je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje tega javnega naročila, štejejo kot del razpisne dokumentacije (tretja poved drugega odstavka 71. člena ZJN-2).

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, pri tem pa je ugotovila, da je ta v njej v pravno relevantnem delu predložil izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec »OBR:3e2« (izjavo ponudnika o strokovnem kadru, ki bo sodeloval pri izvajanju razpisanih del), v katerega tabeli je kot odgovorni vodja del vpisana oseba E. M. (zap. št. 1 tabele), dva obrazca »OBR:3e3« (izjavi naročnikov o referencah odgovornega vodje del), dokument, imenovan »IZJAVA-POTRDILO REFERENCE ZA ODGOVORNEGA VODJO DEL«, ter dokument, imenovan »STROKOVNO PRIPOROČILNO PISMO KOT REFERENCA INVESTITORJA GLEDE IZVEDENIH DEL«.

    Ob upoštevanju zapisanih dejstev in po proučitvi vsebine navedenih dokumentov, predloženih v ponudbi izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da je na »referenčnem potrdilu investitorja« E. (firmo investitorja in referenčnega naročnika je na prvo črko okrajšala Državna revizijska komisija), »datirane[m] dne 20.12.2012, za odgovornega vodjo del« E. M. »kot obdobje realizacije del navedeno 2/2013 – 11/2013« (vlagatelj je v zahtevku za revizijo sicer pomotoma zapisal »11/20113«), zadevno potrdilo pa je »datirano z leta 2012«. Glede na navedeno je pravilen zaključek vlagatelja, da se »na njem navedeni podatki oz. datumi« […] »ne ujemajo« (prvi odstavek 3. točke na strani 6 zahtevka za revizijo). Vendar pa je Državna revizijska komisija sledila pojasnilu izbranega ponudnika, da gre v konkretnem primeru (zgolj) za »nekonsistentnos[t]« zapisa, »(pomot[o] namesto 2013 – 2012)« (tretji odstavek na peti strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). Ker omenjeno razlago prepričljivo potrjujejo tudi nekateri drugi podatki oziroma dejstva (na primer navedba številke in datuma pogodbe na obrazcu »OBR:3e3« referenčnega naročnika E., podatki iz Uporabnega dovoljenja, številka 351-740/2013-8, z dne 3. 12. 2013, ki je priloga izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, javni vpogled v podatke o nepremičninah Geodetske uprave Republike Slovenije – spletna stran http://prostor3.gov.si/javni/login.jsp?jezik=sl), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik s tem, ko je »smatral razliko v datumih za nebistveno formalno nepopolnost ponudbe« izbranega ponudnika (zadnji odstavek na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo), kršil katero od določb ZJN-2. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, namreč ponudbe v tem delu ni treba dopolniti oziroma spremeniti (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

    Neodvisno od navedenega pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da zadevno »potrdilo izdano s strani investitorja« E. »ne vsebuje vseh elementov, ki jih zahteva obrazec v razpisni dokumentaciji«, saj »ne vsebuje dikcije "pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavljamo, da je odgovorni vodja del…."« (drugi odstavek 3. točke na strani 6 zahtevka za revizijo). V vzorcu obrazca »OBR:3e3«, ki je sestavni del razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila, je naročnik zahteval, da referenčni naročnik »pod kazensko in materialno odgovornostjo izjav[i], da je odgovorni vodja del« […] »izvajal dela odgovornega vodje del«, navedena formalna pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika pa ni nebistvena (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), zato bi moral naročnik (če tega dejstva ne more preveriti sam) zahtevati, da jo izbrani ponudnik v tem delu v ustreznem roku dopolni (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Ker naročnik tega ni storil, je s tem kršil prvi odstavek 78. člena ZJN-2, v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, pa tudi določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila, saj je v njih zapisal, da morajo biti ponudbe »v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo ter morajo izpolnjevati vse pogoje za udeležbo na tem javnem razpisu« (zadnji odstavek Povabila k oddaji ponudb), kakor tudi, da »bo po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 izločil vse ponudbe, ki niso popolne« (drugi odstavek 8. točke poglavja A Navodil za izdelavo ponudbe). Navedenega zaključka v ničemer ne spreminja navedba naročnika (prvi odstavek na strani 5 odločitve o zahtevku za revizijo), da je »manjkajoče dikcije iz obrazca OBR: 3e3« […] »dopustil« z »uporabo obrazcev, potrjenih iz predhodnih javnih naročil«. Naročnik je namreč dopustil, da ponudnik »na drugih obrazcih potrjenih iz predhodnih javnih naročil« lahko predloži le »dokazila v obliki izpolnjenih potrdil (priloga št. 4a) navedenih naročnikov iz tabele 4 razpisne dokumentacije« (glej objavo na Portalu javnih naročil, imenovano »Potrjene reference, Datum objave: 24.6.2015, 11:24«), sicer pa je določil, da bo »kot veljavne upošteval le z razpisno dokumentacijo zahtevano vrsto refernc ter na obrazcih predpisanih z razpisno dokumentacijo« (glej objavo na Portalu javnih naročil, imenovano »Kopije potrjenih referenc, Datum objave: 22.6.2015, 17:16«).

    Državna revizijska komisija še ugotavlja, da »potrdilo izdano s strani investitorja« E. res »ne vsebuje vseh elementov, ki jih zahteva obrazec v razpisni dokumentaciji«, saj ne vsebuje niti »številk[e] ter datuma pogodbe« (drugi odstavek 3. točke na strani 6 zahtevka za revizijo), vendar pa sta omenjena podatka o številki pogodbe (»M106/2013«) in datumu pogodbe (»13.02.2013«) jasno razvidna iz obrazca »OBR:3e3« (izjave naročnikov o referencah odgovornega vodje del), ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika. V posledici navedenega je formalna pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika v izpostavljenem delu nebistvena, kar pomeni, da ponudbe izbranega ponudnika v tem delu ni treba dopolniti (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

    V navezavi na zatrjevanje vlagatelja (tretji odstavek 3. točke na strani 6 zahtevka za revizijo), po katerem »je gradnjo omenjenega objekta vodilo podjetje« T. (firmo gospodarskega subjekta je na prvo črko okrajšala Državna revizijska komisija), zadostuje ugotovitev, da v zvezi z njim že sam vlagatelj zaključuje, da v konkretnem primeru »ni pomembno katero podjetje je vodilo gradnjo« (tretji odstavek 3. točke na strani 6 zahtevka za revizijo).

    V navezavi na nadaljnje navedbe vlagatelja (tretji odstavek 3. točke na strani 6 zahtevka za revizijo), v katerih »se sprašuje, ali« gradnjo »lahko vodi oseba, ki ni zaposlena pri podjetju, katero navaja, da je vodilo gradnjo«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da pri njih, sodeč po njihovi vsebini, ne gre za zatrjevanja vlagatelja (primerjaj 5. oziroma 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), pač pa gre zgolj za njegova vprašanja, ki se mu porajajo. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, je vlagatelj tisti, ki mora skladno z razpravnim načelom, določenim v 7. in 212. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve naročnika, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Skladno s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena morajo biti trditve jasne, določne (konkretizirane) in dokazane, tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, pa mora to dejstvo tudi dokazati. Gre za tako imenovano pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v zvezi s katerim posledice nedokazanosti nekega dejstva prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati (primerjaj tudi 5. in 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN). Vlagatelj je torej tisti, ki bi moral v konkretnem primeru ob upoštevanju trditvenega in dokaznega bremena, ki je na njem, v zahtevku za revizijo zatrjevati in (zlasti) dokazati, da oseba E. M. morebiti ni izvedla referenčnega dela, kot je zanjo priglašeno v ponudbi izbranega ponudnika. Zgolj navedba, da »iz javno dostopnih podatkov, kakor jih navaja naročnik v dopisu št.33-164 z dne 9.9.2015, ni mogoče razbrati ali je bil odgovorni vodja del dejansko odgovorni vodja del, kako so bila dela izvedena in ali so se roki spoštovali« (tretji odstavek 3. točke na strani 6, v nekaterih delih vsebinsko primerljivo pa tudi tretji odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo, kjer vlagatelj svoje navedbe podaja s sklicevanjem na obstoj utemeljenega suma), za presojo vlagateljevega zahtevka za revizijo v izpostavljenem delu ne zadostuje. Neodvisno od navedenega pa tudi sicer iz dokumenta »STROKOVNO PRIPOROČILNO PISMO KOT REFERENCA INVESTITORJA GLEDE IZVEDENIH DEL«, ki se nanaša na odgovornega vodjo del (E. M.) in je vložen v ponudbi izbranega ponudnika, jasno izhaja, da so bila vsa dela »izvedena KVALITETNO«, upoštevala »so se navodila nadzora sproti«, vsa dela pa »so bila izvedena v planiranih terminih in pogodbenih rokih«.

    V zvezi z zatrjevanjem vlagatelja, da je odgovorni vodja del (E. M.) zaposlen »pri podjetju« C. (firmo je na prvo črko okrajšala Državna revizijska komisija), Državna revizijska komisija pripominja, da se v ponudbi izbranega ponudnika nahaja pogodba o delu s tem odgovornim vodjo del, obenem pa v tem smislu pritrjuje naročniku v njegovem zatrjevanju, da »razmerja do morebitnega delodajalca niso predmet tega javnega naročila« (tretji odstavek na strani 5 odločitve o zahtevku za revizijo).

    V zvezi z izpostavljanjem vlagatelja v zahtevku za revizijo (tretji odstavek 3. točke na strani 6), da »je pritličje objekta nedokončano (ni izvedenih instalacij in finalnih oblog), torej ni zaključen in kot tak ne more imeti pridobljenega uporabnega dovoljenja«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pogoj 1.11 vezal na zahtevo, da so dela zaključena, pri tem pa ni določil, da se njegovo izpolnjevanje dokazuje z uporabnim dovoljenjem, dokumentom o opravljenem tehničnem pregledu oziroma primopredajnim zapisnikom. V predstavljenem smislu je tako slediti naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 5) zatrjuje, da »v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da ima referenčno delo pridobljeno uporabno dovoljenje«. Državna revizijska komisija neodvisno od navedenega ugotavlja, da iz Uporabnega dovoljenja, številka 351-740/2013-8, z dne 3. 12. 2013, ki je priloga izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (v nadaljevanju: uporabno dovoljenje), jasno izhaja, da se z njim dovoli uporaba dela stanovanjsko-poslovnega objekta, ki predstavlja garažni in stanovanjski del, pri čemer bo o nestanovanjskem delu tega objekta v pritličju odločeno z dopolnilno odločbo. Dele zadevnega objekta, ki predstavljajo garažni in stanovanjski del, je »mogoče samostojno uporabljati (nanje dokončanje zaključnih del v pritličju ne vpliva)«, kot nadalje izhaja iz uporabnega dovoljenja, pa »je objekt kot celota zaključen, ovira za pridobitev uporabnega dovoljenja za celoten objekt pa je le izvedba zaključnih gradbenih in instalacijskih del v pritličnem nestanovanjskem delu objekta, ki je kot samostojen del opredeljen tudi z gradbenim dovoljenjem«, vendar pa »to ne vpliva na možnost uporabe preostalih delov objekta«. Zaključek, da je za leto izgradnje te stavbe šteti leto 2013, je napraviti tudi ob upoštevanju podatkov o nepremičninah Geodetske uprave Republike Slovenije (spletna stran http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp?rand=0.9963896925201967#). Upoštevaje predstavljene podatke, kot izhajajo iz uporabnega dovoljenja in evidence o nepremičninah Geodetske uprave Republike Slovenije, na dosedanje zaključke v ničemer ne vpliva »81.člen ZEN«, ki ga v zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 7) izpostavlja vlagatelj.

    Ker je oseba E. M., odgovorni vodja del (kot izhaja iz obrazca »OBR:3e3« – izjave naročnika o referencah odgovornega vodje del – ter dokumenta »STROKOVNO PRIPOROČILNO PISMO KOT REFERENCA INVESTITORJA GLEDE IZVEDENIH DEL«, vloženih v ponudbi izbranega ponudnika), referenčna dela izvedel v času »2/2013 – 11/2013«, je ob upoštevanju namena referenc in ob upoštevanju namenske razlage pogoja 1.11 v delu, ki zahteva, da so dela zaključena, ugotoviti, da je izbrani ponudnik s predloženimi dokazili za odgovornega vodjo del, E. M., v svoji ponudbi izkazal izpolnjevanje pogoja 1.11. Odgovorni vodja del, E. M., je namreč dela izvedel v času »2/2013 – 11/2013«, kar (ob upoštevanju podatkov iz uporabnega dovoljenja) pomeni, da jih je v stanovanjsko-poslovnem objektu, na katerega se uporabno dovoljenje nanaša, izvedel v delu, ki predstavlja garažni in stanovanjski del. Ta del pa je »mogoče samostojno uporabljati«. Kot izhaja iz uporabnega dovoljenja je »objekt kot celota zaključen«, nestanovanjski del objekta v pritličju pa je »kot samostojen del opredeljen tudi z gradbenim dovoljenjem«. Iz doslej predstavljenih razlogov bi bila tako v konkretnem primeru nesorazmerna besedna razlaga pogoja 1.11 na način, da bi se odgovornemu vodji del, ki je svoja dela na objektu (sodeč po dokazilih, ki so vložena v ponudbi izbranega ponudnika) že izvedel, sporna referenca ne priznala iz razloga, ker na objektu manjka »izvedba zaključnih gradbenih in instalacijskih del v pritličnem nestanovanjskem delu objekta, ki je kot samostojen del opredeljen tudi z gradbenim dovoljenjem« (pa čeprav izbrani ponudnik, sodeč po doslej predstavljenih podatkih in dejstvih, za odgovornega vodjo del slednje navedenih del v svoji ponudbi sploh ni uveljavljal).

    V posledici navedenih ugotovitev in zaključkov vlagatelju ni pritrditi niti v zatrjevanju, da bi moral naročnik »[g]lede na utemeljen sum neizpolnjevanja pogoja« […] »od ponudnika pridobiti vsaj kopijo izvajalske pogodbe in podpisano dokazilo o zanesljivosti objekta« (četrti odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni izkazal, da dolžnost predstavljenega ravnanja naročnika morebiti izhaja iz razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila ali iz ZJN-2, niti v zahtevku za revizijo ni ustrezno dokazal svojega »utemeljen[ega] sum[a]«, da s predloženimi dokazili za odgovornega vodjo del, E. M., v ponudbi izbranega ponudnika ni izkazano (upoštevaje dokazila, ki jih je v razpisni dokumentaciji predvidel naročnik) izpolnjevanje pogoja 1.11. Ob tem ne gre prezreti niti tega, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (peti odstavek na strani 7) sam navaja, da naročniku navedena ravnanja omogoča (ne pa nalaga!) »zakonodaja«.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v 4. točki na straneh od 7 do 10) zatrjuje, da je naročnik izbranega ponudnika »k pojasnilu oz. dopolnitvi ponudbe« pozval šele po sprejemu odločitve o oddaji naročila, pri čemer se z »vsebino same dopolnitve« ni mogel seznaniti. Vlagatelj dodaja, da »utemeljeno dvomi«, da nominirani podizvajalec, ki »ga je izbrani ponudnik angažiral za izvajanje restavratorskih del, razpolaga z zahtevanim številom referenc na objektih kulturne dediščine«, obenem pa izpostavlja, da večkratna dopolnitev ponudbe ni dopustna, ter »opozarja, da bi zamenjava podizvajalca pomenila nedopustno spreminjanje ponudbe« […] »v popolno«.

    V zvezi z zatrjevanjem vlagatelja, po katerem ravnanje naročnika, ki je »izbranega ponudnika šele po sprejemu odločitve o oddaji naročila z dne 21.08.2015, pozval k pojasnilu oz. dopolnitvi ponudbe« (prvi odstavek na strani 8 zahtevka za revizijo), ni skladno »z veljavno zakonodajo«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je odločitev o oddaji tega naročila naročnik sprejel dne 21. 8. 2015, z zahtevo številka, 33-152/2015, z dne 24. 8. 2015 (v nadaljevanju: zahteva z dne 24. 8. 2015), pa je izbranega ponudnika (v pravno relevantnem delu) pozval, da mu predloži »izpolnjen obrazec OBR: 1a in dokazila da ima vaš podizvajalec , ki bo izvajal restavratorska ali sanacijska dela na historičnih elementih« […] »najmanj tri reference o izvajanju restavratorskih ali sanacijskih del na objektih kulturne dediščine«.

    V prvem odstavku podtočke 1.15 poglavja B Navodil za izdelavo ponudbe je naročnik določil, da mora ponudnik »zagotoviti, da bodo restavratorska ali sanacijska dela na historicističnih elementih izvajali le podizvajalci z najmanj tremi referencami na objektih kulturne dediščine (referenčno listo mora potrditi ZVKDS) in ob koncu gradnje izdelali gradbeno in restavratorska poročilo o končanih delih, skladno s soglasjem ZVKDS št. 35104-0621/2014/2-II z dne 13.4.2015« (v nadaljevanju: pogoj 1.15). Naročnik je ob tem v 4.2 točki poglavja C Navodil za izdelavo ponudbe določil tudi, da mora v primeru, da ponudnik nastopa skupaj s podizvajalci, za vsakega podizvajalca predložiti obrazec OBR:1a, izpolnjen, žigosan in podpisan s strani vsakokratnega podizvajalca. Zahteva, da morajo ponudbeno dokumentacijo sestavljati tudi podatki o podizvajalcu in dokumenti, povezani z njim, izhaja tudi iz 3. točke poglavja A in 3. točke poglavja C Navodil za izdelavo ponudbe, vsebinsko primerljivo pa izhaja tudi iz odgovora »Restavriranje, Datum objave: 22.6.2015, 17:10«, v katerem je naročnik v navezavi na pogoj 1.15 med drugim zahteval izpolnitev in podpis »obrazca OBR1a s PODATKI O PODIZVAJALCU, IZPOLNJEVANJE OSNOVNIH POGOJEV PODIZVAJALCA IN SOGLASJE K NEPOSREDNIM PLAČILOM NAROČNIKA«. Upoštevaje predstavljena dejstva ni slediti naročniku v njegovem zatrjevanju, da je v zvezi s pogojem 1.15 »v razpisni dokumentaciji zahteval zgolj podpisano izjavo ponudnika« (četrti odstavek na strani 5 odločitve o zahtevku za revizijo).

    Ker naročnik odločitev o oddaji naročila sprejme po pregledu in ocenjevanju ponudb (prvi odstavek 79. člena ZJN-2), po opravljenem pregledu in dopolnitvi oziroma spremembi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 (upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2) pa mora ponudbe, ki niso popolne, izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), bi moral naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila še pred sprejemom odločitve o oddaji naročila ugotoviti, ali je izbrani ponudnik v svoji ponudbi sledil zahtevi 4.2 točke poglavja C Navodil za izdelavo ponudbe in ali je za vsakega podizvajalca, s katerim v ponudbi nastopa, predložil obrazec »OBR:1a«, izpolnjen, žigosan in podpisan s strani podizvajalca. To velja tudi za podizvajalce, ki bodo izvajali »restavratorska ali sanacijska dela na historicističnih elementih«, »z najmanj tremi referencami na objektih kulturne dediščine« in ki bodo »ob koncu gradnje izdelali gradbeno in restavratorska poročilo o končanih delih«. V posledici navedenega je naročnikovo zahtevo z dne 24. 8. 2015 po vsebini (in ne glede na zapis v njej, da naročnik podatke potrebuje »za potrebe priprave pogodbe«) razumeti, da naročnik z njo ponovno izvaja fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2).

    Ob upoštevanju navedenega je vlagatelj v zahtevku za revizijo dokazal, da je naročnik s tem, ko je izbranega ponudnika »k pojasnilu oz. dopolnitvi ponudbe« pozval šele po sprejemu odločitve o oddaji naročila, kršil prvi odstavek 79. člena ZJN-2, v povezavi s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2. Naročnik namreč odločitev o oddaji naročila sprejme po pregledu in ocenjevanju ponudb, faza pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2) pa iz razloga, ker naročnik pred sprejemom odločitve o oddaji naročila ponudbe izbranega ponudnika ni pregledal na način, da bi ugotovil, ali je izbrani ponudnik v njej za vsakega podizvajalca, s katerim v ponudbi nastopa, predložil izpolnjen, žigosan in s strani podizvajalca podpisan obrazec »OBR:1a«, v trenutku sprejema odločitve o oddaji naročila še ni bila zaključena. V predstavljenem smislu gre tako slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju (prvi odstavek na strani 8 zahtevka za revizijo), po katerem ravnanje naročnika »ni skladno z veljavno zakonodajo, saj mora naročnik preveriti popolnost ponudb še pred izdajo odločitve o oddaji naročila oz. vsaj popolnost najugodnejše ponudbe«, […] »v primeru ugotovljenih formalnih pomanjkljivosti« pa mora »pred izdajo odločitve ponudnika pozvati na dopolnitev oz. pojasnilo ponudbe« (primerjaj 78. člen, 79. člen in prvi odstavek 80. člena ZJN-2).

    V navezavi na opozarjanje vlagatelja, da »se posledično na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ni mogel seznaniti z vsebino same dopolnitve in tako preveriti, ali nominirani podizvajalec izbranega ponudnika izpolnjuje vse zahtevane pogoje« (drugi odstavek na strani 8 zahtevka za revizijo), s čimer naj bi naročnik kršil »tudi sedmi odstavek 22. člena ZJN-2, ki se nanaša na vpogled«, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZJN-2) kršitve sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 ni uspel dokazati. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo sam zatrjuje, da v času vpogleda izbrani ponudnik »svoje ponudbe še niti ni dopolnil«, kar v posledici pomeni, da naročnik z omenjeno dokumentacijo še ni razpolagal, zato je povsem razumljivo, da vpogleda v dokumentacijo, s katero v času vpogleda (ki ga omenja vlagatelj) ni razpolagal, naročnik vlagatelju že po naravi predstavljenih dejstev ni mogel omogočiti.

    Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da izbrani ponudnik podizvajalca A. (firmo je na prvo črko okrajšala Državna revizijska komisija), v navezavi na katerega je dokumente (obrazec »OBR:1a«, seznam priloženih referenc in referenčne izjave) naročniku v prilogi dopisa, številka 119-03-15-IF, z dne 31. 8. 2015 (v nadaljevanju: vloga z dne 31. 8. 2015), posredoval na njegovo zahtevo z dne 24. 8. 2015, v svoji ponudbi ni nominiral (navedel). V vlogi z dne 31. 8. 2015 je izbrani ponudnik navedel, da naročniku pošilja podatke o svojem »podizvajalcu za konservatorska in sanacijska dela na historicističnih elementih 3.objekta DŠD KOPER«, v svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo pa izbrani ponudnik tudi sicer ne zatrjuje, da bo omenjena dela izvajal sam ali pa s podizvajalcem B., nominiranim že v ponudbi.

    Ker je ponudba izbranega ponudnika v izpostavljenem delu formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), naročnik pa v primeru, če je ponudba formalno nepopolna (kadar določenega dejstva ne more preveriti sam), zahteva, da jo ponudnik v delu, v katerem ni popolna, v ustreznem roku dopolni ali spremeni (prvi odstavek 78. člena ZJN-2), naročnik z zahtevo z dne 24. 8. 2015 (upoštevaje njeno vsebino, ne pa čas, ko jo je poslal izbranemu ponudniku) ni kršil navedenih določb ZJN-2. Izbrani ponudnik z nominiranjem (navedbo) novega podizvajalca A., ki bo v postopku oddaje javnega naročila izvajal »konservatorska in sanacijska dela na historicističnih elementih 3.objekta DŠD KOPER«, tudi ni dopolnjeval ali spreminjal elementov, določenih v tretjem odstavku 78. člena ZJN-2, zato naročnik s tem, ko je upošteval vsebino vloge z dne 31. 8. 2015, ni kršil omenjene določne ZJN-2. V posledici navedenega ni slediti vlagatelju v njegovem opozarjanju, da »bi zamenjava podizvajalca pomenila nedopustno spreminjanje ponudbe« […] »v popolno« (tretji odstavek na strani 9 zahtevka za revizijo).

    Na navedene zaključke iz predstavljenih razlogov v ničemer ne vpliva zatrjevanje vlagatelja, da naročnik »s tem, ko je ponudnika pozval na dopolnitev, pušča odprta vrata različnim manipulacijam, in sicer obstaja tveganje, da bo izbrani ponudnik nominiranega podizvajalca zamenjal s podizvajalcem, ki ima ustrezna referenčna potrdila, kar pa ni dopustno« (zadnji odstavek na strani 8 zahtevka za revizijo). Ob tem ni slediti vlagatelju v zatrjevanju, da je naročnikov odgovor, objavljen »na portalu javnih naročil dne 22.6.2015 ob 17:10«, razumeti na način, da iz njega izhaja, da »mora izbrani ponudnik restavratorska ali sanacijska dela na historičnih elementih izvesti s podizvajalcem, ki ga je prijavil v ponudbi in ne sme v ta namen angažirati novega podizvajalca«, saj ga je treba razumeti v kontekstu vprašanja, kot je bilo zastavljeno, pač pa je pritrditi naročniku, da »tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije ni zahteval, da mora restavratorska ali sanacijska dela na historicističnih elementih izvajati izključno podizvajalec, ki ga ponudnik navede v ponudbi« (prvi odstavek na strani 6 odločitve o zahtevku za revizijo). Poleg tega kot pomembnega ne gre prezreti dejstva, da mora naročnik razpisno dokumentacijo tudi sicer pripraviti v skladu z določbami ZJN-2 (tudi v skladu z 78. členom ZJN-2). V navezavi na navedbo vlagatelja, da »večkratna dopolnitev ni dovoljena, saj izbrani ponudnik ni zamenjal podizvajalca, po pozivu za odpravo formalnih nepopolnosti v tem delu in dopolnitvijo ponudnika pa ga ne more pozivati ponovno« (prvi odstavek na strani 9 zahtevka za revizijo), pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da v kontekstu, v katerem je zapisana, ni jasna, poleg tega pa iz nje ni jasno razbrati, v posledici katerih pozivov naročnika naj bi šlo za domnevno »večkratn[o] dopolnitev« ponudbe izbranega ponudnika.

    Na dosedanje zaključke v ničemer ne vpliva niti sklicevanje vlagatelja na odločitvi Državne revizijske komisije, sprejeti v zadevah, številka 018-260/2014 in 018-170/2014. Vlagatelj tako ob sklicevanju na zadevo, številka 018-260/2014 navaja, da je (tokratni) naročnik v razpisni dokumentaciji (upoštevaje tudi odgovore na vprašanja gospodarskih subjektov) »eksplicitno določil, da mora restavratorska dela izbrani ponudnik izvesti z v ta namen nominiranim podizvajalcem in tako vsakršno kasnejše spreminjanje podizvajalca ni dopustno«, Državna revizijska komisija pa je že doslej ugotovila, da temu stališču vlagatelja ni slediti. Tudi sicer pa je Državna revizijska komisija v svojem sklepu, številka 018-260/2014-7, z dne 18. 12. 2014, med drugim zapisala: »Ker je po uveljavitvi novele ZJN-2E določene dele ponudbe po izrecni volji zakonodajalca dopustno tudi spreminjati (če so za to izpolnjeni v zakonu določeni pogoji), je treba ugotoviti, da menjava podizvajalca« […] »ni bila v nasprotju z spremenjenimi določbami 17. točke prvega odstavka in 78. člena ZJN-2«. Glede odločitve, številka 018-179/2014-4, z dne 11. 8. 2014, pa zadostuje kot ključno izpostaviti že dejstvo, da se v postopku oddaje takratnega naročila, kot je Državna revizijska komisija v omenjeni odločitvi tudi zapisala, v skladu »s prvim odstavkom 35. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 19/2014; v nadaljevanju: ZJNVETPS-E), uporablja ZJNVETPS, kot je veljal pred sprejemom novele ZJNVETPS-E, saj je bilo obvestilo o objavi« takratnega »naročila poslano v objavo pred uveljavitvijo ZJNVETPS-E«. Postopek oddaje tokratnega javnega naročila pa poteka ob upoštevanju Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju – ZJN-2E (Uradni list RS, št. 19/2014), ki je med drugim določil tudi novo (bistveno drugačno) definicijo formalno nepopolne ponudbe in na novo uredil postopek ravnanja z njo (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2, v povezavi z 78. in 80. členom ZJN-2).

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v 5. točki na strani 11) zatrjuje, da je sklicevanje naročnika na to, da lahko preveri reference podizvajalca po izboru oziroma najkasneje pred podpisom pogodbe, diskriminatorno do ponudnika D. (firmo ponudnika je na prvo črko okrajšala Državna revizijska komisija), katerega ponudba je bila v postopku oddaje zadevnega javnega naročila izločena.

    V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ne zatrjuje, da je predstavljeno ravnanje naročnika v čemerkoli diskriminatorno v razmerju do njega, pač pa zatrjuje, da je zadevno ravnanje naročnika diskriminatorno do ponudnika D., katerega ponudba je bila v postopku oddaje tega javnega naročila izločena. V predstavljenem smislu je tako pritrditi izbranemu ponudniku v njegovem zatrjevanju, da za predstavljene revizijske navedbe »vlagatelj ne more izkazati pravne koristi« (tretji odstavek na sedmi strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). Državna revizijska komisija ob tem še pripominja, da pravno varstvo javnega interesa lahko uveljavljajo zagovorniki javnega interesa iz drugega odstavka 6. člena ZPVPJN (pod pogoji, določenimi v tem členu), med katerimi pa ni vlagatelja.

    Ker je o preostalih navedbah oziroma zatrjevanjih vlagatelja, kot izhajajo iz 5. točke na strani 11 zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija s predmetno odločitvijo po vsebini že odločila (v 5. točki na strani 11 zahtevka za revizijo vlagatelj namreč po vsebini ponavlja nekatere dosedanje navedbe oziroma zatrjevanja), Državna revizijska komisija na tem mestu predmetne odločitve o zahtevku za revizijo o njih ni ponovno odločala. Državna revizijska komisija ob tem še dodaja, da je tudi o tem, ali »je naročnik pri izboru« izbranega ponudnika »diskriminatorno dopustil manipulacijo kasnejše predložitve ustreznih potrdil« (četrti odstavek na strani 11 zahtevka za revizijo), z zadevnim sklepom po vsebini že odločila.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo (peti odstavek na strani 2) tudi zatrjuje, da »je naročnik v postopku še pred iztekom pravnomočnosti vrnil bančno garancijo za resnost ponudbe tudi tretjeuvrščenemu ponudniku«, […] »saj je to zahteval sam ponudnik, ki je posledično odstopil od svoje ponudbe, saj je sam zahteval vrnitev predložene bančne garancije – ponudbo je torej umaknil oziroma od nje odstopil in ne more naknadno uveljavljati kakršnihkoli zahtevkov iz tega naslova«, poleg tega »pa je tudi njegova ponudba nepopolna«. Kot je Državna revizijska komisija v predmetni odločitvi (v tem sklepu) že zapisala, naročnik v postopku oddaje tega javnega naročila popolnosti ponudbe »tretjeuvrščene[ga] ponudnik[a]« (še) ni ugotavljal (glej drugi odstavek 41. člena ZJN-2), zato Državna revizijska komisija o zatrjevanih kršitvah naročnika, ki se navezujejo na ponudbo »tretjeuvrščene[ga] ponudnik[a]«, v predstavljenih okoliščinah konkretnega dejanskega stanja ni odločala.

    Ob upoštevanju dejstva, da je v predmetni odločitvi o zahtevku za revizijo Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v nekaterih (doslej izpostavljenih) delih utemeljen, je na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo (upoštevaje njegov pravovarstveni predlog) ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta, številka 33-131/2015-2, z dne 21. 8. 2015.

    Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje zadevnega javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

    Glede vlagateljevega pravovarstvenega predloga v delu, v katerem ta predlaga, da »naročnik izbere ponudbo vlagatelja in sprejme odločitev skladno z določili ZJN-2 in razpisne dokumentacije« (stran 12 zahtevka za revizijo), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pravovarstveni predlog v citirani vsebini postavljen naročniku, ne pa Državni revizijski komisiji. Postopek oddaje javnega naročila namreč izvaja in v njem odloča naročnik, Državna revizijska komisija pa lahko na podlagi tretjega in četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN oziroma prvega odstavka 39. člena ZPVPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da slednjega bodisi zavrže, (kot neutemeljenega) zavrne ali pa zahtevku za revizijo ugodi in delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja, ali naročniku naloži odpravo kršitve. Državna revizijska komisija zato o zahtevku za revizijo v smislu vsebine pravovarstvenega predloga, citirane v tem odstavku, ni odločala.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva, da mu naročnik povrne »taks[o] za postopek revizije« v znesku 23.634,95 EUR in strošek zahtevka za revizijo v znesku »1.0998,00 EUR z DDV«.

    Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

    Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju kot potreben in opredeljeno naveden strošek, nastal v zadevnem postopku pravnega varstva (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim, tretjim in petim odstavkom istega člena), priznala strošek dolžne plačane takse v znesku 23.634,95 EUR. Ker vlagatelj povračila takse v znesku (dodatnih) 44,10 EUR, na plačilo katerega je bil pozvan s pozivom Državne revizijske komisije, številka 018-214/2015-7, ne v dokumentu, prejetem dne 9. 10. 2015, ne v kakšni drugi vlogi do odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo ni zahteval (peti odstavek 70. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija o priznanju navedenega stroška takse v znesku (dodatnih) 44,10 EUR vlagatelju ni odločala.

    Neodvisno od odgovora na vprašanje, ali je v določbah ZPVPJN oziroma v določbah ZPP, ki se v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporablja glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja (prvi odstavek 13. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroška zahtevka za revizijo v znesku »1.0998,00 EUR z DDV«, saj navedenega stroška vlagatelj ni ustrezno dokazal (vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, naj bi zahtevek za revizijo pripravila družba, ki ni odvetniška družba). Vlagatelj zahtevku za revizijo namreč ni predložil nobenega dokumenta (kot na primer prejeti račun), ki bi nastanek tega stroška (po temelju oziroma po višini) dokazoval.

    Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov v delu, ki se nanaša na strošek plačane takse v višini 23.634,95 EUR, ugodila, je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 23.634,95 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa (313. člen ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Izbrani ponudnik v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo zahteva tudi, da mu vlagatelj povrne v omenjeni vlogi priglašene stroške.

    Ker izbrani ponudnik zahteva, da mu stroške postopka pravnega varstva povrne vlagatelj, vlagatelj pa mora izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, le v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN), je Državna revizijska komisija zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva, kot izhaja iz njegove izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, zavrnila že ob upoštevanju navedene pravne podlage.

    Državna revizijska komisija bi zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva, kot izhaja iz njegove izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, zavrnila tudi v primeru, če bi izbrani ponudnik povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zahteval od naročnika (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), saj bi ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Posledično temu stroški v konkretnem primeru niso bili potrebni (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi s tretjim in petim odstavkom istega člena, oziroma prvi odstavek 155. člena ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V Ljubljani, dne 3. 11. 2015


    Predsednica senata
    Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
    članica Državne revizijske komisije





























    Vročiti:
    – Dijaški in študentski dom Koper, Cankarjeva ulica 5, 6000 Koper
    – MAKRO 5 GRADNJE, d. o. o., Obrtniška ulica 5, 6000 Koper
    – ODVETNIŠKA PISARNA MUŽINA, ŽVIPELJ IN PARTNERJI, d. o. o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana
    – Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

    Vložiti:
    – v spis zadeve, tu

    Natisni stran