018-218/2015 Dars, d. d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata ter Nine Velkavrh in Boruta Smrdela kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prevzem odpadne tunelske pralne vode« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj EKO – EFEKT, ravnanje z odpadki, d.o.o., Zarečica 25, 6250 Ilirska Bistrica (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika DARS d.d. Celje, Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju: naročnik), 28. 10. 2015

odločila:

1. Zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v sklopu 1 in v sklopu 2 se zavrže.

2. Zahtevku za revizijo zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v sklopu 3, kot izhaja iz Odločitve o oddaji javnega naročila, št. 402-8/2015-icm-97/15, z dne 19. 8. 2015 se ugodi, predmetna odločitev pa razveljavi.

3. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 536,55 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 15. 5. 2015 sprejel Sklep o pričetku odprtega postopka oddaje javnega naročila, št. 000097/2015. Obvestilo o naročilu je bilo dne 1. 6. 2015 objavljeno na Portalu javnih naročil, št. objave JN3581/2015 in dne 4. 6. 2015 v Uradnem listu Evropske unije, št. TED-2015/S 106-192848.

Naročnik je javno naročilo razdelil na osem sklopov in prejel osem pravočasnih ponudb. Po razvrstitvi ponudb, glede na merilo najnižja cena za posamezen sklop, je javno naročilo z Odločitvijo o oddaji javnega naročila, št. 402-8/2015-icm-97/15, z dne 19. 8. 2015, v sklopu 1-ABC Murska Sobota, sklopu 2-ABC Maribor in sklopu 3-ABC Vransko, oddal ponudniku EKOREN, podjetje za zbiranje in ravnanje z odpadki, d.o.o., Oplotnica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik, v preostalih sklopih pa vlagatelju.

Vlagatelj je dne 27. 8. 2015 podal zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudba za sklope 1, 2 in 3 ter zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Vpogled je bil vlagatelju omogočen dne 7. 9. 2015, zahtevi za dodatno obrazložitev pa je naročnik ugodil s Sklepom, št. 402-8/2015-icm-97/15-1, z dne 31. 8. 2015, v katerem je navedel, da je izbrani ponudnik naveden v evidencah ARSO kot prevoznik odpadka 16 10 02, priglašeni podizvajalec pa kot upravljalec čistilne naprave, s čemer je ponudnik izpolnil vse zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije za predmetno javno naročilo.

Zoper odločitev o oddaji javnega naročila je vlagatelj pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 9. 9. 2015, v katerem zahteva, da se odločitev o oddaji javnega naročila delno razveljavi, in sicer v sklopu 1, 2 in 3, zahteva pa tudi povračilo stroškov pravnega varstva, t.j. takso za vse tri sklope in pavšalni znesek 20,00 EUR za materialne stroške.

Vlagatelj zatrjuje, da:
- je naročnik v postopku oddaje javnega naročila ravnal malomarno, saj je spregledal očitne napake ter manjkajoča dokazila, zavestno je kršil oziroma ni upošteval niti določil in zahtev lastne razpisne dokumentacije,
- ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh pogojev, ki so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji,
- je naročnik napačno sprejel ponudbo izbranega ponudnika kot pravilno, primerno, sprejemljivo in popolno,
- izbrani ponudnik na dan oddaje ponudbe ni vpisan v nobenem izmed zahtevanih Seznamov oseb, ki ravnajo z odpadki, in torej nima ustreznega dovoljenja za ravnanje z odpadkom s klasifikacijo številko 16 10 02,
- podizvajalec izbranega ponudnika nima ustreznega dovoljenja za ravnanje s predmetnim odpadkom, saj je podal izjavo, da na čistilni napravi lahko sprejema predvideno količino tunelskih odpadnih pralnih vod, hkrati pa navedel, da nima ustreznega dovoljenja za ravnanje s predmetnim odpadkom, saj je na ARSO podal vlogo za sprejem odpadka pod klasifikacijsko številko 16 10 02 na čistilni napravi, katere upravitelj je.

Naročnik je izbranega ponudnika z Obvestilom o vloženem zahtevku za revizijo z dne 15. 9. 2015 obvestil o možnosti izjasnitve o navedbah vlagatelja, a se o njih izbrani ponudnik ni izjasnil.

Naročnik je dne 2. 10. 2015 sprejel Sklep, št. 402-8/2015-icm-97/15-1-2, s katerim je zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika v sklopu 1, sklopu 2 in sklopu 3 zavrnil in zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov.

Naročnik navaja, da:
- je izbrani ponudnik izpolnil enega od štirih pogojev iz točke II.6.4., b) razpisne dokumentacije,
- bi morali, v kolikor bi držala vlagateljeva navedba, ponudniki izpolniti vse navedene pogoje iz točke II.6.4., b),
- naročnik ni prejel nobenega vprašanja glede razpisanega pogoja, zato sklepa, da je zahteva iz razpisne dokumentacije nedvoumno jasna,
- je izbrani ponudnik vpisan v Seznam oseb, ki ravnajo z odpadki kot prevoznik odpadka 16 10 02, njegov podizvajalec pa v seznam imetnikov čistilnih naprav,
- je s tem, ko je podizvajalec vpisan v seznam imetnikov čistilnih naprav, izbrani ponudnik izpolnil pogoj naročnika iz točke II.6.4., b) in tako zadostil naročnikovi zahtevi po tehnični usposobljenosti,
- je priglašeni podizvajalec v izjavi št. 1 pripisal, da je v postopku pridobivanja dovoljenja za sprejem odpadka 16 10 02, kar ni bila zahteva naročnika. V kolikor bo podizvajalec dobil predmetno dovoljenje, bo s tem izpolnjen še en dodaten pogoj od možnih in ne obligatornih zahtev naročnika.

Vlagatelj se je dne 8. 10. 2015 opredelil do navedb naročnika v sklepu in poleg navedb, ki izhajajo že iz zahtevka za revizijo, dodatno poudaril, da je razumevanje razpisne dokumentacije lahko samo eno: »Za ravnanje z določeno vrsto odpadka mora imeti pravna oseba ustrezno dovoljenje.« Samo ob takem izpolnjevanju zahteve (biti imetnik čistilne naprave in imeti ustrezno dovoljenje za ravnanje z odpadkom) so namreč izpolnjene tudi normativne zahteve za sprejem in obdelavo predmetnega odpadka. V nasprotnem primeru, torej če je podizvajalec vpisan le v Seznam imetnikov čistilnih naprav, nima pa hkrati ustreznega dovoljenja za sprejem oziroma ravnanje z odpadkom, ni zagotovljena zahtevana pravna podlaga, na osnovi katere lahko dejansko zakonito prevzame predvideno količino predmetnega odpadka.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnikovo procesno ravnanje v zvezi z zahtevkom za revizijo je potrebno presojati z vidika 26. člena ZPVPJN, ki v prvem odstavku določa, da mora naročnik po prejemu zahtevka za revizijo najprej preveriti obstoj procesnih predpostavk, med drugim tudi (druga alineja prvega odstavka omenjenega člena), ali zahtevek za revizijo vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN. Navedeno namreč predstavlja eno izmed procesnih predpostavk, ki mora biti izpolnjena, da naročnik zahtevek za revizijo lahko obravnava meritorno - vsebinsko.

Poleg osmih obveznih sestavin zahtevka za revizijo, ki jih določa prvi odstavek 15. člena ZPVPJN, je v drugem odstavku istega člena določeno, da mora vlagatelj zahtevku za revizijo priložiti tudi potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 71. člena ZPVPJN.

Iz spisovne dokumentacije naročnika, zahtevka za revizijo s prilogami in iz sklepa, s katerim je naročnik zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo izhaja, da vlagatelj zahtevku za revizijo ni priložil potrdil o plačilu takse za zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika v sklopu 1 in sklopu 2. Priložil je tri vsebinsko enaka potrdila o plačilu takse za zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika v sklopu 3.

Iz določbe četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN izhaja, da zakon ločuje med obveznimi sestavinami, katerih pomanjkanje se lahko sanira z dopolnitvijo, in med tisto obvezno sestavino, katere pomanjkanje predstavlja najhujšo sankcijo – zavrženje zahtevka za revizijo. Če naročnik ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN in manjkajoče sestavine niso razvidne iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila, vlagatelja pozove, da ga v treh delovnih dneh od prejema poziva dopolni. Če pa naročnik ugotovi, da vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ni priložil potrdila o plačilu takse iz prve alineje prvega odstavka 70. člena ZPVPJN, ga, brez poziva na dopolnitev, v treh delovnih dneh s sklepom zavrže (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila podal pravilen pravni pouk, saj vsebuje vse sestavine, ki jih zahteva prvi odstavek 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/2013-UPB, s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), in sicer 1. kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja in 2. višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača in sklic, ki se pri tem navede. ZJN-2 naročniku ne nalaga, da bi moral potencialne vlagatelje zahtevkov za revizijo v pravnem pouku poučiti o obveznosti predložitve potrdila o plačilu takse, a je naročnik to v pravnem pouku vseeno zapisal in potencialne vlagatelje poučil o obstoju te zakonske obveznosti.

V konkretni zadevi ni sporno, da vlagatelj dveh potrdil o plačilu takse svojemu zahtevku za revizijo ni priložil, ampak ju je priložil šele po naročnikovem pozivu na dopolnitev. Navedeno izhaja iz naročnikovega Poziva k predložitvi potrdil o plačani taksi za sklop 1 in sklop 2, z dne 15. 9. 2015, ki je bil izbranemu ponudniku posredovan po telefaksu, elektronski pošti in priporočeno s povratnico, vse dne 15. 9. 2015, vlagateljeve elektronske pošte z dne 15. 9. 2015, v kateri napako priznava, in vlagateljevega dopisa Predložitev potrdil o plačani taksi za sklop 1 in sklop 2 z dne 15. 9. 2015, v katerem navaja, da posreduje manjkajoča potrdila o plačilu takse (vlagatelj je predložil potrdila o plačani taksi zoper odločitev naročnika v sklopu 1, sklopu 2 in sklopu 3) in da je pri urejanju dokumentacije prišlo do napake.

Državna revizijska komisija je, na podlagi izvedenega predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZPVPJN, ugotovila, da naročnik ni ravnal skladno z določbami in namenom tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN, s tem, ko vlagateljevega zahtevka za revizijo po opravljenem predhodnem preizkusu v sklopu 1 in sklopu 2 ni zavrgel, ker vlagatelj zahtevku za revizijo ni predložil potrdila o plačilu takse, kot to zahteva drugi odstavek 15. člena ZPVPJN. Na to ugotovitev ne vpliva niti dejstvo, da je vlagatelj potrdilo o plačilu takse posredoval naknadno, po pozivu naročnika, niti dejstvo, da iz potrdila o plačilu izhaja, da je bila taksa pravočasno plačana. ZPVPJN namreč določa, da mora biti potrdilo o plačilu takse priloženo zahtevku za revizijo, zato pozivanje na dopolnitev nepopolnega zahtevka v tem delu ni mogoče in gre nepopolnost v škodo vlagatelja, prav tako pa zahtevka za revizijo, ki je bil v tem delu dopolnjen na podlagi poziva naročnika, pa čeprav v celoti in pravočasno, ni mogoče meritorno obravnavati.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika v sklopu 1 in sklopu 2, skladno s tretjim odstavkom 31. člena ZPVPJN, v povezavi z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN, zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Naročnik v poglavju V. (Tehnične specifikacije), točki V.2. podrobneje opisuje predmet javnega naročila in navaja: »Predmet tega javnega naročila je praznjenje tunelskih zadrževalnih bazenov, to je prevzem tunelskih pralnih vod, ki se zberejo v teh zadrževalnih bazenih in odvoz ter čiščenje prevzetih količin odpadnih tunelskih pralnih vod.«, v razpisni dokumentaciji pa je v okviru dokazovanja tehnične in kadrovske sposobnosti v točki II.6.4., določil:
- b) skladno z Uredbo o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/2011) se po klasifikacijskem seznamu odpadkov, ki ga ta uredba definira, odpadne tunelske pralne vode klasificirajo v skupino odpadka 16 10 – Vodne odpadne raztopine, namenjene za obdelavo v napravah zunaj kraja nastanka pod klasifikacijsko številko 16 10 02 – Odpadne vodne raztopine, ki niso navedene pod 16 10 01. Uredba o odpadkih v 21. členu nalaga povzročitelju odpadkov, da le te odda zbiralcu ali izvajalcu obdelave odpadka. Zaradi navedenega mora biti za sprejem in obdelavo odpadkov ponudnik vpisan v evidenco pri MKO, ARSO, Seznam oseb, ki ravnajo z odpadki, in sicer kot zbiralec ali kot predelovalec ali kot odstranjevalec odpadkov za klasifikacijsko številko 16 10 02 – Odpadne vodne raztopine, ki niso navedene pod 16 10 01 ali biti vpisan v seznam imetnikov čistilnih naprav. Ponudnik mora imeti dovoljenje za ravnanje s predmetnim odpadkom samostojno ali v sodelovanju s podizvajalcem del. Navedeno bo naročnik sam preveril v uradni, javno objavljeni evidenci MKO, ARSO, »Seznam oseb, ki ravnajo z odpadki«, lahko pa ponudnik v ponudbi priloži tudi fotokopijo dovoljenja.«

Vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh pogojev, ki so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji. V 16. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je določeno, kakšna mora biti ponudba, da jo je mogoče označiti za popolno, in sicer mora biti pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. ZJN-2 v nadaljevanju, v 20. točki istega člena, določa, da je neprimerna tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji.

Iz vsebine razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik določil, da mora biti za sprejem in obdelavo odpadkov ponudnik vpisan v evidenco pri MKO, ARSO, Seznam oseb, ki ravnajo z odpadki, in sicer ali kot zbiralec ali kot predelovalec ali kot odstranjevalec odpadkov za klasifikacijsko številko 16 10 02 – Odpadne vodne raztopine, ki niso navedene pod 16 10 01 ali biti vpisan v seznam imetnikov čistilnih naprav.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je iz Obrazca VIII.4. Izjava št. 4 – Ugotavljanje tehnične in kadrovske sposobnosti razvidno, da bo izbrani ponudnik predmet javnega naročila izvajal s podizvajalcem, v nadaljevanju pa iz priloge obrazca VIII.4., to je Izjave št. 4.1. - Podatki o podizvajalcu izhaja vrsta del/storitev, ki jih bo izvedel podizvajalec, v konkretnem primeru »Sprejem tunelskih pralnih vod«.

Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/2015 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba) v prvem odstavku 24. člena določa, da mora izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov zagotoviti njihovo obdelavo tako, da jih i) obdela sam, ii) odda zbiralcu ali iii) odda izvajalcu obdelave, dokazilo o tem, da je obdelavo odpadkov zagotovil, pa je veljavni evidenčni list ali listina iz Uredbe 1013/2006/ES za odpadke, poslane v obdelavo v drugo državo članico EU ali tretjo državo (peti odstavek istega člena).

Povzročitelj odpadkov je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov), ali oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava teh odpadkov (17. točka 3. člena Uredbe), imetnik odpadkov pa je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti (3. točka 3. člena Uredbe).

Obdelava zajema postopke predelave ali odstranjevanja, vključno s pripravo za predelavo ali odstranjevanje (10. točka 3. člena Uredbe), pravna ali fizična oseba, ki predeluje ali odstranjuje svoje odpadke ali odpadke drugih povzročiteljev po predpisanih postopkih, pa mora imeti, v skladu z drugim odstavkom 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/2006-UPB, s sprem.), ustrezno okoljevarstveno dovoljenje.

Po vpogledu v Seznam oseb, ki ravnajo z odpadki, ki so objavljeni na spletni strani http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/podatki/, Državna revizijska komisija ugotavlja, da podizvajalec izbranega ponudnika res ni vpisan v nobenega od teh seznamov (kot zbiralec ali predelovalec ali odstranjevalec predmetnega odpadka), je pa vpisan na Seznam čistilnih naprav z osnovnimi podatki o njihovi velikosti in upravljalcih, ki je objavljen na spletni strani http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_voda/tabela/4, kar ustreza zahtevi naročnika iz tretje povedi točke II.6.4., b) razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je potrebno zahtevo naročnika iz četrte povedi točke II.6.4., b) iz razpisne dokumentacije (»Ponudnik mora imeti dovoljenje za ravnanje s predmetnim odpadkom samostojno ali v sodelovanju s podizvajalcem del.«) razumeti kot neločljivo nadaljevanje zahteve iz prehodne (tretje) povedi, v povezavi z zadnjim od štirih alternativno navedenih statusov ponudnika ali izvajalca javnega naročila (»ali biti vpisan v seznam imetnikov čistilnih naprav«). Upravljalec čistilne naprave, ki za ravnanje s predmetnim odpadkom nima ustreznega dovoljenja, le-tega namreč ne more zakonito prevzeti oziroma ne more potrditi evidenčnega lista, s katerim bi bilo izkazano, da so bili odpadki oddani v ustrezno obdelavo, niti jih ne more obdelati v skladu s področno zakonodajo. Če odpadka upravljalcu čistilne naprave ni mogoče veljavno in zakonito predati v čiščenje, pa to pomeni, da ponudnik (skupaj s priglašenim podizvajalcem) ne more izvesti vseh zahtevanih aktivnosti, definiranih v predmetu javnega naročila, v konkretnem primeru torej čiščenja prevzetih količin odpadnih tunelskih pralnih vod.

Državna revizijska komisija, glede na navedeno, ne sledi argumentaciji naročnika, da bo podizvajalec, v kolikor bo dobil dovoljenje za sprejem predmetnega odpadka, s tem izpolnil še en dodaten pogoj od možnih in ne obligatornih zahtev naročnika, saj zahteve po dovoljenju za ravnanje z odpadkom, glede na področne zakonske zahteve in glede na določila razpisne dokumentacije konkretnega postopka, ni mogoče obravnavati ločeno od zahteve glede vpisa v seznam imetnikov čistilnih naprav. Državna revizijska komisija v tem delu revizijskega zahtevka tako sledi navedbi vlagatelja, da priglašeni podizvajalec ponudnika v trenutku oddaje ponudbe ne izpolnjuje zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije. To potrdi tudi podizvajalec sam, ki je v obrazcu I.1. Izjava št. 1 – Sprejemanje vsebine razpisne dokumentacije, v katerega je pripisal: »Za sprejem odpadka pod klasifikacijsko številko 16 10 02 smo podali vlogo na ARSO. Sedaj čakamo na potrditev. V primeru negativnega odgovora s strani ARSO, pa si ponudnik lahko izbere drugega podizvajalca.«

Upoštevajoč navedeno je potrebno zaključiti, da v ponudbi izbranega ponudnika ni izkazano izpolnjevanje obravnavanega pogoja tehnične in kadrovske sposobnosti, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa so utemeljene. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v sklopu 3 ugodila in je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 3, kot izhaja iz Odločitve o oddaji javnega naročila, št. 402-8/2015-icm-97/15, z dne 19. 8. 2015.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da v primeru, da se odloči nadaljevati postopek oddaje javnega naročila v sklopu 3, pred sprejemom odločitve iz prvega odstavka 79. člena ZJN-2 upošteva določbe svoje razpisne dokumentacije in določbe 78. člena ZJN-2, ki ureja dopustne dopolnitve in spremembe ponudbe, oziroma sprejme eno od možnih odločitev za zaključek postopka, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva tudi ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov pravnega varstva, in sicer: pavšalni znesek 20,00 EUR za materialne stroške in strošek takse v skupni višini 2.002,34 EUR, od tega 965,79 EUR za takso za sklop 1, 500,00 EUR za takso za sklop 2 in 536,55 EUR za takso za sklop 3.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala kot potreben in opredeljen naveden strošek vplačane takse za zahtevek za revizijo za sklop 3 v višini 536,55 EUR.

Zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika v sklopu 1 in 2 se zavrže, zato vlagatelj ni upravičen do povračila stroškov, vezanih na zahtevek za revizijo v tem delu. Državna revizijska komisija vlagatelju prav tako ni priznala pavšalnih materialnih stroškov, saj vlagatelj materialnih stroškov, za katere zahteva povračilo, ni opredeljeno navedel, kot to zahteva peti odstavek 70. člena ZPVPJN.

Naročnik je tako dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 536,55 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 28. 10. 2015


predsednik senata
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije





Vročiti:
- DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
- EKO-EFEKT, ravnanje z odpadki, d.o.o., Zarečica 25, 6250 Ilirska Bistrica
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- EKOREN, podjetje za zbiranje in ravnanje z odpadki, d.o.o., Lukanja 6a, 2317 Oplotnica


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran