018-215/2015 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvajanje storitev svetovalnega inženiringa in nadzora pri izvedbi projekta UKC Ljubljana – HB + DTS« in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil pritožnik LOKAINŽENIRING, d. o. o., Kapucinski trg 7, Škofja Loka (v nadaljevanju: pritožnik), katerega zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 13. 10. 2015

odločila:

1. Pritožnikova pritožba z dne 24. 9. 2015 se zavrne.

2. Pritožnikova zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v navezavi na postopek oddaje javnega naročila »Izvajanje storitev svetovalnega inženiringa in nadzora pri izvedbi projekta UKC Ljubljana – HB + DTS« (v nadaljevanju: javno naročilo) dne 21. 8. 2015 na Portal javnih naročil poslal prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost (9. točka prvega odstavka 57. člena Zakona o javnem naročanju – Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ki je bilo istega dne na Portalu javnih naročil objavljeno s številko objave JN5760/2015. Prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost je bilo dne 26. 8. 2015 (s številko dokumenta 300769) objavljeno tudi v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2015/S 164 (v nadaljevanju obe obvestili skupaj: prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost).

Pritožnik je dne 2. 9. 2015 na pošto priporočeno oddal Zahtevek za revizijo z dne 2. 9. 2015, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo pritožnik »predlaga, da naročnik oz. Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in odloči«, da se razveljavi celotno javno naročilo in prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, pa tudi, da se zadržijo nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Pritožnik obenem zahteva, da mu naročnik povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 15. 9. 2015 sprejel sklep številka 4300-42/2015/18, s katerim je pritožnikov zahtevek za revizijo zavrgel (v nadaljevanju: odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo naročnik navaja, da je pritožnikov zahtevek za revizijo zavrgel iz razloga, ker naj bi pritožnik zahtevku za revizijo ne priložil potrdila o plačilu takse v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN, pa tudi iz razloga, ker pritožnik ne izkazuje niti interesa za dodelitev javnega naročila niti »pogoja (za priznanje aktivne legitimacije), da bi mu zaradi zatrjevanih kršitev naročnika lahko nastala škoda«.

Odločitev o zahtevku za revizijo je pritožnik prejel dne 22. 9. 2015, dne 24. 9. 2015 pa je na pošto priporočeno oddal pritožbo z dne 24. 9. 2015, skupaj s prilogo (v nadaljevanju: pritožba). V pritožbi, ki jo pritožnik vlaga zoper odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, pritožnik predlaga, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi in razveljavi naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo. Pritožnik obenem zahteva tudi, da mu naročnik povrne stroške postopka. V obrazložitvi pritožbe pritožnik zatrjuje, da skladno »s prakso Državne revizijske komisije lahko naročnik zahtevek za revizijo zavrže samo, če je predhodno navedel pravilno višino takse, ki jo mora plačati vlagatelj zahtevka za revizijo«, naročnik pa v postopku oddaje zadevnega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave tega ni storil. V nadaljevanju obrazložitve pritožbe pritožnik zatrjuje tudi, da sta v konkretnem primeru izkazana oba elementa za priznanje aktivne legitimacije iz prvega odstavka 14. člena ZPVPJN.

Naročnik je z dopisom z dne 1. 10. 2015, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil dokumentacijo o postopku javnega naročanja, dokumentacijo predrevizijskega postopka javnega naročanja in dokumentacijo postopka s pritožbo, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije ter po proučitvi pritožbenih navedb pritožnika je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju, na podlagi 55. in 70. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel iz razloga, ker pritožnik »zahtevku za revizijo ni priložil potrdila o plačilu takse v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN«, pa tudi iz razloga, ker naj bi pritožnik ne izkazoval aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo v predrevizijskem postopku, kot izhaja iz 14. člena ZPVPJN.

V navezavi na prvi element za priznanje aktivne legitimacije (prva alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN), po katerem se aktivna legitimacija prizna osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da pritožnik v pritožbi sam zatrjuje, da »nima interesa, da se dela, ki mu pripadajo po pogodbi izvede nov razpis in da še enkrat na njem kandidira«, prav tako pa zatrjuje, da »ni bil dolžan dokazovati, niti ni imel interesa dokazovati, da bi moral naročnik predmetno javno naročilo oddati po drugem postopku«. Citirana zatrjevanja pritožnika v pritožbi je (v povezavi z ostalo vsebino pritožbe in zahtevka za revizijo) treba razumeti na način, da v njih zatrjuje, da nima interesa za dodelitev javnega naročila v predmetnem postopku, ki ga je izvedel naročnik (in v zvezi s katerim je bilo objavljeno prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost).

V navezavi na drugi element za priznanje aktivne legitimacije (prva alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN), po katerem se aktivna legitimacija prizna osebi, ki ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni izkazano, kako pritožniku je oziroma bi mu v posledici domnevne kršitve lahko nastala škoda. Zahtevek za revizijo je namreč po vsebini razumeti na način, da pritožnik v njem kot ključne zatrjuje kršitve, ki izhajajo iz »Pogodb[e] št. 2711-06-244636« in so nanjo vezane. Zgolj kot posledico omenjenih zatrjevanj pa pritožnik trdi, da naročnik ni imel pravne podlage za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave iz razlogov nujnosti (3. točka prvega odstavka 29. člena ZJN-2). Navedeno le dodatno potrjuje ugotovitev, da pritožnik v pritožbi zatrjuje, da je naročnik kršil »temeljno načelo vestnosti in poštenja, ki določa:"Pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij morajo udeleženci spoštovati načelo vestnosti in poštenja",« in »temeljno načelo "Prepovedi zlorabe pravic", ki določa, da pravice iz obligacijskih razmerij so omejene z enakimi pravicami drugih«, saj omenjeni določbi predstavljata temeljni načeli obligacijskega prava po Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 83/2001 in sprem.), ne pa temeljnih načel ZJN-2.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se spori, ki izvirajo iz pogodb obligacijskega prava, rešujejo pred stvarno pristojnim sodiščem splošne pristojnosti (glej 1. poglavje Drugega dela Zakona o sodiščih; Uradni list RS, št. 19/1994 in sprem.). Ob tem pa ne gre prezreti niti, da iz šestega odstavka 14. člena »Pogodb[e] št. 2711-06-244636« izhaja, da se v primeru, če pogodbene stranke sporazuma glede rešitve spora ne morejo doseči, spor rešuje »pred arbitražno komisijo Gospodarske zbornice Slovenije, po pravilih, ki veljajo za take primere«.

Ob upoštevanju navedenega, odškodnino za škodo, za katero pritožnik meni, da mu je zaradi očitane kršitve »Pogodb[e] št. 2711-06-244636« nastala, pritožnik lahko s premoženjskopravnim zahtevkom zahteva pred stvarno pristojnim sodiščem splošne pristojnosti. V konkretnem primeru posledično ni izkazano, da pritožniku je oziroma bi mu lahko s postopkom oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, kot ga je v izvedel naročnik (glej prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost), oziroma zaradi njega, nastala škoda. V javnem interesu je, da naročnik istega predmeta javnega naročila (ali njegovega dela) ne da v izvedbo večkrat, oziroma iz naslova več pravnih poslov ali pogodb o izvedbi javnega naročila, vendar pa ob upoštevanju določb ZPVPJN pravno varstvo javnega interesa lahko uveljavljajo le zagovorniki javnega interesa, med katere v konkretnem primeru pritožnika ni šteti (druga alinea prvega odstavka 14. člena, v povezavi z drugim odstavkom 6. člena ZPVPJN).

V konkretnem primeru ni izpolnjen niti zakonski dejanski stan iz drugega odstavka 14. člena ZPVPJN. Predmetno javno naročilo je namreč (kot izhaja iz prostovoljnih obvestil za predhodno transparentnost, objavljenih na Portalu javnih naročil in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije) že oddano. Pogodba je, kot je Državna revizijska komisija ugotovila v svojem sklepu številka 018-190/2015-7, z dne 23. 9. 2015, že sklenjena, v konkretnem primeru pa naročnik postopka s pogajanji brez predhodne objave ne izvaja zaradi prejšnjega neuspešno izvedenega postopka (1. točka prvega odstavka 28. člena ZJN-2 oziroma 1. točka prvega odstavka 29. člena ZJN-2), saj pritožnik zahtevku za revizijo sam prilaga Pogodbo številka 2711-06-244636, v navezavi nanjo pa v zahtevku za revizijo zatrjuje, da »je bilo prvotno predmetno javno naročilo s Pogodbo št. 2711-06-244636« […] »oddano vlagatelju revizije v skupnem nastopu z podjetjem Imos d.d.«.

V posledici predstavljenih dejstev in ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da pritožnik ni dokazal, da je naročnik kršil določbo tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN s tem, ko je zahtevek za revizijo iz razloga, ker je ugotovil, da ga ni vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, s sklepom zavrgel. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija pritožbo pritožnika na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN kot neutemeljeno zavrnila.

Iz razloga, ker to ne bi v ničemer vplivalo na zadevno odločitev Državne revizijske komisije o pritožbi, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni odločala o tem, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZPVPJN s tem, ko je pritožnikov zahtevek za revizijo zavrgel tudi iz razloga, ker naj bi pritožnik zahtevku za revizijo ne priložil potrdila o plačilu takse v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija še pripominja, da bo na podlagi določb Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003, s sprem.; v nadaljevanju: Zakon o prekrških) preverila, ali so v konkretnem primeru podani zakonski pogoji za začetek oziroma izvedbo postopka o prekršku (primerjaj 50. in 51. člen Zakona o prekrških) glede prekrška, kot je določen v 5. točki prvega odstavka 109. člena ZJN-2.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V pritožbi pritožnik zahteva, da mu naročnik povrne stroške postopka s pritožbo.

V primeru, če je pritožba utemeljena, mora naročnik iz lastnih sredstev pritožniku povrniti potrebne stroške, nastale v pritožbenem postopku, Državna revizijska komisija pa mora o potrebnih stroških, nastalih v pritožbenem postopku, odločiti v svoji odločitvi iz prvega odstavka 55. člena ZPVPJN (pravno relevantni del zadnje povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena).

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da pritožba ni utemeljena, je zahtevo pritožnika za povrnitev pritožbenih stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 13. 10. 2015


Predsednica senata
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
– Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana
– Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spis zadeve, tu

Natisni stran