018-188/2015 Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izbira upravnika stanovanj in objektov za obdobje treh let«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Staninvest, d.o.o., Gregorčičeva ulica 19, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška družba Živko in Purg, o.p., d.o.o., Titova cesta 8, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor, Grajski trg 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 2.10.2015

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 23.4.2015, pod št. objave JN2546/2015, ter v Dodatku k Uradnemu listu EU, dne 28.4.2015, pod št. objave 2015/S 082-146048. Z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 31.7.2015 je naročnik predmetno javno naročilo oddal v izvedbo skupini ponudnikov Cestni inženiring, d.o.o., Mladinska ulica 54, Maribor in Ista, d.o.o., Knafelčeva 45, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve navedenega dokumenta izhaja, da se je popolna ponudba izbranega ponudnika, glede na merilo, uvrstila na prvo mesto.

Vlagatelj je z vlogo z dne 11.8.2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje razpisanih pogojev, naročnik pa je kršil Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) iz naslednjih razlogov:
- naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da morajo biti v primeru skupne ponudbe, vsi skupni ponudniki registrirani za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, kar so ponudniki izkazovali z Izjavo (Obrazec 2). Poleg storitev upravljanja so predmet naročila tudi pravna opravila ter finančno računovodska opravila. Partner Ista, d.o.o., ni registriran za opravljanje teh dejavnosti, zato navedenega pogoja ne izpolnjuje.
- Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da so listine, ki sestavljajo ponudbo, podpisane s strani osebe, ki ima pravico do zastopanja ponudnika. Izbrani ponudnik navedene zahteve ni izpolnil, saj listine, ki jih je predložil partner Ista, d.o.o., vsebujejo le štampiljko in nečitljiv podpis, ne pa tudi imena in priimka osebe, ki je listine podpisala, kakor tudi ne podatka, ali je listine podpisal zakoniti zastopnik ali pooblaščenec. Iz listin ni mogoče ugotoviti osebe, ki jih je podpisala, niti ni mogoče ugotoviti, ali je imel podpisnik listin pravico do zastopanja. Poleg tega so na različnih listinah različni podpisi. Listine, ki jih je predložil partner Ista d.o.o., tudi niso ustrezno izpolnjene, saj obrazca 3 nista izpolnjena v ključnih delih, kjer je potrebno izpolniti, na katero javno naročilo se obrazca nanašata.
- Naročnik ni lastnik vseh stanovanj, za katera je razpisal storitev upravljanja, saj je lastnik določenih stanovanj Mestna občina Maribor (v nadaljevanju: MOM). Ker lahko upravnika imenuje samo lastnik stanovanja, je javno naročilo razpisano tudi za račun MOM. Javno naročilo lahko izvede tudi druga oseba, vendar mora imeti pooblastilo. V konkretnem primeru naročnik nima pooblastila MOM, da zanjo izvede in odloči o javnem naročilu.
- V razpisni dokumentaciji je naročnik določil obseg upravljanja kot upravljanje 105 večstanovanjskih stavb in upravljanje 2.384 stanovanj. Naknadno in »neformalno« pa je naročnik preko odgovora na Portalu javnih naročil spremenil obseg naročila na način, da upravljanje za 2.384 stanovanj ni predmet naročila, ampak se to storitev izvaja in obračunava na podlagi pogodbe, sklenjene z etažnimi lastniki. Vlagatelj je pri pripravi ponudbe sledil javnemu razpisu, in ne »neformalnemu« odgovoru na Portalu javnih naročil, zato ponudbena cena vlagatelja zajema tudi upravljanje z 2.384 stanovanji, medtem ko je izbrani ponudnik v ponudbeno ceno vključil le upravljanje s 105 vhodi, ne pa tudi upravljanja s 2.384 stanovanji. Ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika tako nista bili izdelani na enakih predpostavkah. Naročnik je napačno ovrednotil ponudbe, saj je ponudba izbranega ponudnika za najmanj 300.000 EUR ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika, kolikor znaša strošek upravljanja z 2384 stanovanji na triletni ravni.
- Naročnik je vlagatelju kršil pravico do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. Partner Cestni inženiring, d.o.o., je posamezne listine v ponudbi izbranega ponudnika s štampiljko označil za poslovna skrivnost. Skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem., v nadaljevanju: ZGD-1) se podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost, določijo s sklepom. Štampiljka ni sklep, zato listine niso bile določene kot poslovna skrivnost. Poleg tega partner Cestni inženiring, d.o.o., ni mogel kot poslovno skrivnost označiti listin, ki izvirajo iz sfere partnerja Ista, d.o.o. Izbrani ponudnik bo določene storitve izvedel s podizvajalci. Ker je partner Cestni inženiring, d.o.o., ta del ponudbe označil kot poslovno skrivnost, naročnik vlagatelju v ta del ponudbe ni omogočil vpogleda, zato se vlagatelj ni mogel seznaniti z nazivom podizvajalcev in ni imel možnosti pripraviti zahtevka za revizijo.

Izbrani ponudnik, ki ga v postopku pravnega varstva zastopa Odvetnica Tina Šošter, Mladinska ulica 54, Maribor, se je z vlogo z dne 20.8.2015 opredelil do navedb vlagatelja in jih v celoti zavrnil kot neutemeljene.

Naročnik je s sklepom z dne 2.9.2015 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. S sklepom z dne 4.9.2015 je naročnik razveljavil sklep z dne 2.9.2015 in ponovno zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja:
- skladno z razpisno dokumentacijo so ponudniki morali biti registrirani za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila. Predmet javnega naročila je upravljanje stavb in stanovanj. Oba partnerja sta vpisana v register upravnikov. Iz Pogodbe o skupnem nastopanju je razvidno, da bo pravna in finančna računovodska opravila izvajal partner Cestni inženiring, d.o.o.
- V razpisni dokumentaciji ni zahteval, da ponudniki ponudbo podpišejo s čitljivim podpisom, niti da dopišejo ime in priimek osebe s tiskanimi črkami. Prav tako naročnik ni zahteval izkaz pooblastila za oddajo ponudbe. Iz podpisov, ki se nahajajo na listinah v ponudbi izbranega ponudnika, je razvidno, da sta jih podpisala zakonita zastopnika partner Ista, d.o.o. Nevpis podatkov o javnem naročilu v obrazce 3 po mnenju naročnika predstavlja neformalno nebistveno pomanjkljivost, saj so bili obrazci 3 zvezani z ostalim delom ponudbe in je zato jasno, da se obrazci 3 nanašajo na predmetno javno naročilo.
- Skladno z ZJN-2 je potrebno informacije, ki jih naročnik objavi na Portalu javnih naročil šteti kot del razpisne dokumentacije, zato so neutemeljeni očitki, da je naročnik »neformalno« skrčil predmet naročila, in da ponudbe niso izdelane na istih predpostavkah. Za objavo na Portalu javnih naročil je vlagatelj vedel že pred oddajo ponudbe, zato bi moral vložiti zahtevek pred oddajo ponudbe.
- Vlagatelj se je pred oddajo seznanil, kdo je lastnik stanovanj, ki so predmet naročila, zato bi moral, v primeru če meni, da naročnik ni lastnik vseh stanovanj, naročnika na to opozoriti in po opozorilu vložiti zahtevek za revizijo.
- Na vpogledu je naročnik omogočil vpogled v dele specifikacij, ki izražajo količino, ceno na enoto, vrednost posamezne postavke in skupno vrednost ponudb. Varoval pa je poslovno skrivnost, kot je bila določena v Sklepu o določitvi poslovne skrivnosti. Izbrani ponudnik ne nastopa s podizvajalci, o čemer se je vlagatelj imel možnost seznaniti na vpogledu.

Vlagatelj je dne 4.9.2015 vložil vlogo z nazivom »Predlog za začetek revizijskega postopka«.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 10.9.2015 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj je dne 30.9.2015 vložil pripravljalno vlogo, v kateri vztraja na revizijskih navedbah in dodaja, da naročnik ni imel pravne podlage za razveljavitev sklepa z dne 2.9.2015.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik s sklepom z dne 2.9.2015 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. V navedenem sklepu je naročnik navedel tudi »vlagatelj lahko v treh delovnih dneh od prejema naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo pri naročniku vloži predlog za začetek revizijskega postopka«. Navedeni sklep je bil vlagatelju vročen 4.9.2015, istega dne pa je vlagatelj podal »predlog za začetek revizijskega postopka«. Naročnik je dne 4.9.2015 sprejel sklep, s katerim je v I. točki izreka razveljavil sklep z dne 2.9.2015 »v vsebini pravnega pouka« in ga nadomestil z novim sklepom, v točki II in III izreka pa je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Kot je razvidno iz obrazložitve sklepa, je naročnik zahtevek za revizijo in zahtevo za zavrnitev stroškov pravnega varstva zavrnil iz identičnih razlogov, kot s sklepom z dne 2.9.2015. Sklep z dne 4.9.2015 je bil vlagatelju vročen 8.9.2015 (razvidno iz povratnice).

Vlagatelj z vlogo z dne 30.9.2015 vztraja na revizijskih navedbah in zatrjuje kršitve naročnika pri razveljavitvi sklepa z dne 2.9.2015. Skladno s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN se lahko vlagatelj v treh dneh od prejema odločitve, s katero je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil, opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v revizijskem postopku. Na podlagi citirane določbe Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe v vlogi z dne 30.9.2015, ki je bila vložena 15 delovni dan po prejemu odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo, prepozne in jih posledično vsebinsko ni presojala oziroma ni upoštevala pri presoji o utemeljenosti zahtevka za revizijo.

Vlagatelj naročniku očita kršitve pri vodenju postopka oddaje naročila in kršitve pri pregledu in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika. V skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, ni pravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in posledično tudi ni popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija je najprej presojala revizijske očitke, ki se nanašajo na kršitev tretjega odstavka 16. člena ZJN-2, ki določa, da lahko naročnik za izvedbo oziroma odločanje v postopkih javnega naročanja pooblasti drugega naročnika. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik nezakonito izvedel postopek oddaje javnega naročila. Zemljiškoknjižni lastnik nekaterih stanovanj, za katere naročnik naroča storitev upravljanja, je MOM, torej naročnik oddaja javno naročilo tudi za račun MOM, vendar za takšno ravnanje naročnik nima pooblastila MOM. V zvezi z izpostavljenimi revizijskimi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da so le-te prepozne. Skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN vlagatelj po poteku roka, ki je določen za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Ravnanje v nasprotju s citirano določbo je sankcionirano s prekluzijo, kar pomeni, da (naročnik in) Državna revizijska komisija takšnih prepozno očitanih (domnevnih) kršitev vsebinsko ne obravnavata. Ker v konkretnem postopku pravnega varstva vlagatelj šele v zahtevku za revizijo, vloženim po poteku roka, določenim za predložitev ponudb, navaja (domnevne) naročnikove kršitve 16. člena ZJN-2, ki so mu bile znane z objavo javnega naročila na Portalu javnih naročil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da jih ni mogoče več vsebinsko obravnavati. Vlagatelj se je z objavo razpisne dokumentacije (katere del je tudi seznam stavb in stanovanj, za katera naročnik naroča storitev upravljanja) seznanil za katere stavbe in stanovanja naročnik naroča storitev upravljanja. Posledično se je vlagatelj imel možnost pred potekom roka za predložitev ponudb seznaniti, kdo je zemljiškoknjižni lastnik stanovanj oziroma da naročnik ni zemljiškoknjižni lastnik vseh stanovanj. Vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje, da se je šele po roku za predložitev ponudb seznanil o lastništvu spornih stanovanj, prav tako vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje (niti ne dokazuje), da se je šele po roku za predložitev ponudb seznanil z (domnevnim) dejstvom, da MOM ni pooblastil naročnika za izvedbo predmetnega javnega naročila. Ob upoštevanju navedenega, Državna revizijska komisija ni presojala, ali bi bilo v konkretnem primeru mogoče naročniku očitati kršitev tretjega odstavka 16. člena ZJN-2.

Vlagateljeve navedbe, da zaradi »neformalno« skrčenega obsega predmeta javnega naročila, vlagatelj in izbrani ponudnik (kot tudi ne ostali ponudniki) nista pripravila ponudbe na enakih izhodiščih, gre razumeti v smislu, da vlagatelj zatrjuje, da razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na predmet javnega naročila, ni bila jasna, zaradi česar je naročnik prejel neprimerljive ponudbe.

V zvezi z revizijskimi navedbami, da je naročnik s pojasnilom objavljenim na Portalu javnih naročil »neformalno« skrčil obseg predmeta javnega naročila, gre najprej poudariti, da se skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila. Informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na ali preko portala javnih naročil, se štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo razpisne dokumentacije, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje razpisna dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v razpisni dokumentaciji. To pomeni, da postanejo vse spremembe, dopolnitve in pojasnila del razpisne dokumentacije in da jih je naročnik dolžan objaviti na ali preko Portala javnih naročil. Le na ta način so vsi potencialni ponudniki hkrati in tekoče obveščeni o vseh morebitnih spremembah, dopolnitvah in pojasnilih razpisne dokumentacije, naročniku pa je na ta način omogočeno, da so prejete ponudbe skladne z vsemi njegovimi (tudi naknadnimi) zahtevami. Naročnik je torej zadolžen za sprotno obveščanje ponudnikov na za to točno določenem mestu, ponudniki pa morajo pozorno spremljati Portal javnih naročil in pri pripravi ponudb upoštevati tudi vse morebitne dodatne zahteve naročnika.

Naročnik mora v objavi javnega naročila in razpisni dokumentaciji predmet javnega naročila natančno določiti in opisati. Na podlagi takega opisa se potencialni ponudniki seznanijo s potrebami naročnika in ocenijo, ali lahko sami ponudijo izvedbo ustreznega predmeta v ustrezni kvaliteti. Način in obseg opisa predmeta javnega naročila je odvisen od lastnosti in kompleksnosti samega predmeta. Naročnik s tehničnimi zahtevami opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oziroma specificira zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Tehnične zahteve so nujne informacije, ki jih ponudniki potrebujejo za pripravo popolnih, medsebojno primerljivih in konkurenčnih ponudb, ter predstavljajo izhodišče za presojo, ali je posamezen ponudnik ponudil takšen predmet javnega naročila, ki je v skladu z naročnikovimi potrebami in pričakovanji.

Predmet javnega naročila je naročnik opredelil v poglavju II »Predmet javnega naročila« razpisne dokumentacije, kjer je navedel, da je predmet naročila (1) upravljanje 105 večstanovanjskih oziroma poslovno-stanovanjskih stavb (naročnik jih je navedel v Excelovi tabeli »Vhodi«), v katerih ima naročnik več kot 50% delež, in (2) upravljanje 2.384 stanovanj (naročnik jih je navedel v Excelovi tabeli »Stanovanja«), pri čemer se 848 stanovanj nahaja v stavbah, v katerih ima naročnik več kot 50% deleže (torej v stavbah, ki jih je naročnik navedel v tabeli »Vhodi«), preostala stanovanja (torej 1.536 stanovanj) pa se nahajajo v drugih večstanovanjskih stavbah, v katerih naročnik nima večinskega deleža na stavbi. Povedano drugače, naročnik naroča upravljanje 2.384 stanovanj. V kolikor ima naročnik na stavbi, v kateri se stanovanje (za katero naročnik naroča storitev upravljanja) nahaja, več kot 50% delež, naročnik naroča tudi upravljanje stavbe, če pa ima naročnik na stavbi manj kot 50% delež, naročnik upravljanja stavbe ne naroča (pač pa samo upravljanje stanovanj). Naročnik je v razpisni dokumentaciji (poglavje II »Predmet javnega naročila«) izrecno navedel, da je potrebno pri sestave ponudbe upoštevati storitve upravljanja 105 večstanovanjskih stavb in storitve upravljanja 2.384 stanovanj.

Kot je razvidno iz Portala javnih naročil je naročnik na vlagateljevo vprašanje »Ali lahko ponudnik za stanovanja last Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor, ki se nahajajo v večstanovanjskih stavbah, kjer nima večinskega deleža na stavbi zaračunava strošek upravljanja« odgovoril:
»Predmet razpisa je:
- upravljanje 105 večstanovanjskih oziroma poslovno-stanovanjskih stavb (vhodov), v katerih ima naročnik več kot 50 % delež in
- upravljanje z 2.384 stanovanji.
Za upravljanje objekta, ki ni vključen v seznam 105 večstanovanjskih oziroma poslovno-stanovanjskih stavb (vhodov) oziroma v katerih naročnik nima več kot 50 % delež, upravnik objekta zaračunava strošek posebej, skladno s podpisano pogodbo z etažnimi lastniki. (vprašanje in odgovor objavljena dne 20.5.2015 ob 10:34). Citirani odgovor je skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 del razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija ne more slediti navedbam vlagatelja, da je naročnik s citiranim odgovorom spremil razpisno dokumentacijo oziroma da je spreminjal obseg predmeta naročila. Naročnik je namreč zgolj ponovil navedbe v objavljeni razpisni dokumentaciji, da je predmet naročila (1) upravljanje 105 večstanovanjskih oziroma poslovno-stanovanjskih stavb in (2) upravljanje z 2.384 stanovanji. Iz citiranega odgovora je tudi razvidno, da je za objekte, v katerih naročnik nima večinskega deleža (in torej niso predmet javnega naročila), upravnik objekta zaračuna strošek upravljanja večstanovanjskih stavb. S tem je naročnik pojasnil, da za objekte, v katerih nima večinskega deleža, ne naroča storitev upravljanja, ker takšno storitev opravlja (že) izbrani upravnik, ki na podlagi pogodbe, ki jo je sklenil z etažnimi lastniki, upravlja večstanovanjsko stavbo in za to upravljanje tudi obračunava (skladno, s podpisano pogodbo z etažnimi lastniki) strošek upravljanja. Iz nobenega dela odgovora pa ne izhaja, da so bo storitev upravljanja 2.384 stanovanj izvajala in obračunavala na podlagi drugih pogodb, kot to zatrjuje vlagatelj. V odgovoru naročnik namreč ne pojasnjuje, da se storitev upravljanja stanovanj izvaja in zaračunava posebej, pač pa da se storitve upravljanja objekta, katerega večinski lastnik ni naročnik in za katerega naročnik ne naroča storitev upravljanja, zaračunavajo posebej. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik s podanim odgovorom zgolj pojasnjeval razpisno dokumentacijo, pri čemer pojasnilo ni v nikakršnem nasprotju z razpisno dokumentacijo.

Na podlagi navedenega se kot neutemeljene izkažejo tudi navedbe vlagatelja, da je naročnik s citiranim pojasnilom na Portalu javnih naročil »neformalno« spreminjal obseg predmeta naročila. Ker je po presoji Državne revizijske komisije naročnik predmet javnega naročila opredelil jasno, natančno in nedvoumno, da lahko vsi povprečno usposobljeni in običajno skrbni ponudniki natančno razumejo njegov obseg, Državna revizijska komisija tudi ne more slediti navedbam vlagatelja, da sta zaradi citiranega pojasnila vlagatelj in izbrani ponudnik pripravila ponudbo na podlagi različnih predpostavk. Pri tem pa gre še poudariti, da noben podatek v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika ne potrjuje navedb vlagatelja, da ponudbena cena izbranega ponudnika ne zajema upravljanja 2.384 stanovanj. Tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo ne pojasni, na podlagi katerega podatka iz ponudbe izbranega ponudnika je presodil, da ponudba izbranega ponudnika navedenega ne zajema, pač pa zgolj pavšalno navaja, da je to ugotovil »po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika«. Navedbe vlagatelja, da je zaradi različnih predpostavk pri pripravi ponudbe, ponudba vlagatelja za 300.000 EUR ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika, pa so bo upoštevanju dejstva, da znaša ponudba izbranega ponudnika 279.380 EUR z DDV, tudi nelogične.

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh zahtev razpisne dokumentacije. Naročnik je v poglavju IV. »Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika« razpisne dokumentacije določil pogoje, na podlagi katerih bo naročnik ugotavljal sposobnost ponudnikov. Kot pogoj za priznanje poklicne sposobnosti (katerega mora glede na zahteve naročnika v primeru skupne ponudbe izpolnjevati vsak izmed partnerjev) je naročnik določil:
»Ponudnik mora biti registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila.
Dokazilo:
Izjava, dana pod materialno in kazensko odgovornostjo (obrazec 2).«.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji pripravil tudi Obrazec 2 »Izjava«, s podpisom katerega je ponudnik izjavil, da je registriran za opravljane dejavnosti, ki je predmet javnega naročila.

Med strankama ni sporno, da sta partner Cestni inženiring, d.o.o., in partner Ista, d.o.o., v ponudbeno dokumentacijo predložila zahtevana podpisana Obrazca 2 »Izjava«. Vlagatelj pa zatrjuje, da je izjava partnerja Ista, d.o.o., neresnična, ker v aktu o ustanovitvi družbe nima določene dejavnosti druge pravne dejavnosti in dejavnosti računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti; davčno svetovanje. Po mnenju vlagatelja namreč skladno s Standardno klasifikacijo dejavnosti izvedba predmetnega javnega naročila spada v dejavnost upravljanja nepremičnin za plačilo in pogodbi, v dejavnost druge pravne dejavnosti in v dejavnost računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti; davčno svetovanje.

Ob upoštevanju, da naročnik v spornem pogoju ni izrecno določil, za katero dejavnost morajo biti ponudniki registrirani (oziroma katero dejavnost morajo ponudniki imeti določeno v aktu o ustanovitvi) je sporno naročnikovo zahtevo potrebno presojati glede na predmet naročila. Iz obvestila o naročilu je razvidno, da je naročnik razpisane storitve uvrstil pod CPV kodi 70000000 (Storitve poslovanja z nepremičninami) oziroma 70330000 (Storitve upravljanja nepremičnin za plačilo ali po pogodbi). Kot že navedeno, naročnik je v razpisni dokumentaciji navedel, da je predmet naročila upravljanje 105 večstanovanjskih oziroma poslovno-stanovanjskih stavb (vhodov) in upravljanje 2.384 stanovanj. Naročnik je v razpisni dokumentaciji (poglavje II »Predmet javnega naročila«) opredelil tudi obseg upravljanja, in sicer je navedel: »obseg storitev upravljanja je določen s Stanovanjskim zakonom in podzakonskimi predpisi, prav tako naročnik razpisuje še druga dela, ki so razvidna iz vzorčne pogodbe«. V vzorcu pogodbe je naročnik določil, da »upravljanje obsega posle rednega upravljanja, stanovanjske storitve, vzdrževanje in oddajanje skupnih delov v stanovanjskih hišah ter storitve v zvezi s tem«. Posle rednega upravljanja je opredelil kot tista opravila, ki jih določajo določila od 25. do 31. člena SZ-1 in opravila, ki so določena v 2. členu pogodbe, medtem ko je stanovanjske storitve opredelil kot pravna opravila, tehnična opravila, finančno-računovodska in knjigovodska opravila ter razna druga opravila (glej 1. člen pogodbe). Naročnik je v členu 2 in 3 vzorca pogodbe navedel, katera posamezna opravila predstavljajo splošna opravila, tehnična opravila, pravna opravila (npr. pravna pomoč v zvezi z upravljanjem stavbe in z izvajanjem sklenjenih pogodb, sestava, vlaganje in vodenje izvršilnih predlogov zaradi sodne izterjave neporavnanih obveznosti v zvezi z upravljanjem stavbe, poročanje o rezultatih v zvezi s sodnimi postopki, vodenje odškodninskih tožb zoper izvajalce vzdrževalnih del, sklepanje podjemnih pogodb in pogodb o opravljanju storitev, prevzem in predaja stanovanj najemnikom…), finančno računovodska opravila (ugotavljanje finančnih obveznosti in razdelitev stroškov, izdelava in pošiljanje računov, evidenca terjatev in plačil, opominjanje dolžnikov, obračun in izplačilo podjemnih pogodb, vodenje arhiva knjigovodske dokumentacije…) in razna druga opravila.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju, da je v okviru izvedbe predmeta naročila potrebno izvajati nekatera pravna opravila in finančno računovodska opravila. Vendar ob upoštevanju, da je naročnik izvedbo pravnih in finančno računovodskih opravil opredelil kot del storitev upravljanja, vlagatelju ni mogoče slediti, da bi ponudniki v aktu o ustanovitvi morali imeti določeno dejavnost, ki je potrebna za izvedbo pravnih in finančno računovodskih opravil. Ta opravila bo namreč izbrani ponudnik izvajal v okviru upravljanja stavb in stanovanj, in ne kot samostojne dejavnosti. Kot je namreč razvidno iz razpisne dokumentacije, se zahtevana pravna opravila nanašajo na upravljanje stavb in upravljanje stanovanj, saj bo npr. izbrani ponudnik v okviru izvajanja zavezan, da vlaga izvršilne predloge zaradi neporavnanih obveznosti v zvezi z upravljanjem stavbe, in ne da na splošno vlaga izvršilne predloge za naročnika. Izbrani ponudnik bo torej na podlagi pogodbe izvajal le tista pravna opravila, ki so v povezavi z upravljanjem stavb in stanovanj. Prav tako bo izbrani ponudnik na podlagi pogodbe zavezan izvajati finančno računovodska opravila, ki so v povezavi z upravljanjem stavb in stanovanj. Izbrani ponudnik ne bo naročniku na splošno in samostojno nudil finančno računovodskih storitev, pač pa bo v okviru izvajanja storitev upravljanja moral skrbeti npr. za ugotovitev finančnih obveznosti najemnikov in lastnikov, pošiljanje računov in opominjanje. Po presoji Državne revizijske komisije zato zahtevana pravna opravila in zahtevana finančno računovodska opravila predstavljajo del storitev upravljanja stavb in stanovanj.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da določb razpisne dokumentacije ni mogoče razlagati na način, da so ponudniki morali imeti v aktu o ustanoviti določene tudi dejavnost druge pravne dejavnosti in dejavnost računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti; davčno svetovanje, pač pa so morali imeti skladno s Standardno klasifikacijo dejavnosti določeno dejavnost upravljanja nepremičnin za plačilo in pogodbi. Ob upoštevanju, navedenega in ob upoštevanju, da vlagatelj ne zatrjuje, da navedene dejavnosti partner Ista, d.o.o., nima vpisane v aktu o ustanovitvi (kot tudi ne, da partner Ista, d.o.o., ni vpisan v register upravnikov), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru revizijskih navedb ni izkazal naročnikovih kršitev pri presoji ponudbe izbranega ponudnika v izpostavljenem delu.

Naročnik je v točki 10. »Priprava ponudbe« poglavje I »Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe in druge informacije« razpisne dokumentacije (med drugim) zapisal:
»Celotna ponudbena dokumentacija mora biti natipkana ali napisana z neizbrisljivo pisavo in podpisana od osebe, ki ima pravico zastopanja ponudnika«.

Na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da iz nekaterih podpisanih dokumentov, ki se nahajajo v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika in se nanašajo na partnerja Ista, d.o..o., ni mogoče razbrati, kdo je podpisnik teh dokumentov. Vendar iz citirane določbe razpisne dokumentacije, kakor tudi ne iz katerega drugega dele razpisne dokumentacije, ne izhaja, da mora ponudnik listine tako čitljivo podpisati, da bo mogoče razbrati, kdo je podpisnik oziroma da mora biti pri podpisu naveden tudi ime in priimek podpisnika ali pa funkcija podpisnika. Revizijskim navedbam, da zaradi manjkajoče navedbe imena in priimka podpisnika ni mogoče identificirati osebe, ki je ponudbo podpisala, in posledično ni mogoče ugotoviti, ali je ponudba podpisala oseba, ki je imela pravico zastopanja, ni mogoče slediti. V ponudbi izbranega ponudnika se nahaja Obrazec 3 »Izjava pravne osebe in zakonitega zastopnika«, s katerim je zakoniti zastopnik izjavil, da ni bil pravnomočno obsojen za določena kazniva dejanja. Zakoniti zastopniki ponudnika so navedeni obrazec izpolnili z osebnimi podatki (ime in priimek, naslov, EMŠO) ter ga podpisali. Na podlagi podpisanih Obrazcev 3, ki se nanašajo na zakonite zastopnike partnerja Ista, d.o.o., gre ugotoviti, da je Obrazec 3/1 (Pooblastilo za preveritev podatkov navedenih v obrazcu 3) podpisal Davorin Bokan, medtem ko je Obrazec 7/1 (seznam referenc), Obrazec 7/2 (Seznam fizičnih oseb, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje glede vrste in stopnje izobrazbe) in Obrazec 12 (Vzorec pogodbe) podpisal Franc Bokan. Kot je razvidno iz spletne strani Ajpesa za partnerja Ista, d.o.o., sta Franc Bokan (prokurist) in Davorin Bokan (direktor) pooblaščeni osebi za zastopanje družbe Ista, d.o.o., kar pomeni, da je obrazce, ki jih kot sporne izpostavlja vlagatelj, podpisala oseba, ki je imela pravico zastopanja partnerja Ista, d.o.o.

V zvezi z revizijskimi očitki, da izbrani ponudnik v ključnih delih ni izpolnil Obrazca 3 »Izjava pravne osebe in zakonitega zastopnika«, gre ponoviti, da so ponudniki oziroma njihovi zakoniti zastopniki s podpisom navedenega obrazca izjavili, da niso bil pravnomočno obsojeni za kazniva dejanja, ki so našteta v obrazcu. Pritrditi gre sicer vlagatelju, da je naročnik predvidel, da v navedeni obrazec ponudniki vpišejo številko in dan objave obvestila o naročilu na Portalu javnih naročil, in da izbrani ponudnik (v obrazcih, ki se nanašajo na partnerja Ista, d.o.o.) navedeni zahtevi ni sledil. Vendar Državna revizijska komisija sledi naročniku, da takšna napaka predstavlja nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera, že zavzela stališče, da je kot nebistvene pomanjkljivosti mogoče obravnavati predvsem posamezne napake v zvezi z obličnostjo ponudbe, parafami, pomanjkljivo označenimi stranmi, nežigosanimi stranmi ipd. V konkretnem primeru očitana pomanjkljivost ne predstavlja pomanjkljivosti v vsebinskem delu ponudbe, ampak v njeni obličnosti. Številke in dan objave obvestila o predmetnem javnem naročilu je razvidna iz preostalih delov ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, poleg tega sta sporna obrazca z vrvico zvezana z ostalo ponudbeno dokumentacijo, zato je povsem jasno, na kateri postopek javnega naročila se predložena obrazca oziroma izjava nanaša. Poleg tega pa je naročnik na podlagi izpolnjenega obrazca Pooblastilo (obrazec 3/1 in 3/2) pridobil podatke o nekaznovanosti partnerja Ista, d.o.o., in njegovih zakonitih zastopnikov. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev, ko ponudbe izbranega ponudnika zaradi očitanih pomanjkljivosti ni izločil iz postopka oddaje javnega naročila, saj lahko naročnik vse tiste formalne pomanjkljivosti, ki niso bistvene, prezre, izbranemu ponudniku pa jih ni treba odpravljati (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 v povezavi s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2).

Vlagatelj naročniku očita še kršitev pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. Vpogled v ponudbeno dokumentacijo ureja ZJN-2 v 22. členu. Naročnik mora po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke (sedmi odstavek 22. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali za poslovno skrivnost (prvi odstavek 22. člena ZJN-2). Za poslovno skrivnost (med drugim) štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivna poslovna skrivnost); ne morejo pa se za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni, podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajih (39. člen ZGD-1). Javni podatki so količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tudi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril (drugi odstavek 22. člena ZJN-2). Na podlagi citiranih določb je potrebno ugotoviti, da naročnik dovoli vpogled le v tiste dele ponudbene dokumentacije, ki ne vsebuje zaupnih podatkov oziroma poslovne skrivnosti. Kadar gre za subjektivno poslovno skrivnost, zadostuje, da ponudnik vnaprej pisno označi dele, ki so po njegovem mnenju zaupni. Vendar pa ponudniki ne morejo kot poslovno skrivnost označiti podatke, za katere zakon določa da so javni oziroma mora naročnik takšno oznako spregledati.

Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo predložil dokument »Sklep o določitvi poslovne skrivnosti v postopku javnega naročila: Izbira upravnika stanovanj in objektov za obdobje treh let« z dne 28.5.2015 (v nadaljevanju: Sklep o določitvi poslovne skrivnosti). Z navedenim dokumentom, ki sta ga (skupaj) sprejela in podpisala partner Cestni inženiring, d.o.o., in partner Ista, d.o.o., sta oba partnerja za poslovno skrivnost označila vse podatke v ponudbeni dokumentaciji, razen podatkov, ki po drugem odstavku 22. člena ZJN-2 in tretjem odstavku 39. člena ZGD-2 ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Kot je razvidno iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika je izbrani ponudnik na vsak dokument (tudi na Sklep o določitvi poslovne skrivnosti), ki se nahaja v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika, odtisnil žig »poslovna skrivnost«, ob žigu pa se nahaja še podpis.

Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja se vlagateljeve navedbe, da se morajo podatki, ki so poslovna skrivnost, določiti s pisnim sklepom in ne le z žigom »poslovna skrivnost«, izkažejo za pravno nerelevatne za rešitev konkretnega spora. Revizijskim očitkom, da je parter Cestni inženiring, d.o.o., kot poslovno skrivnost označil »listine, ki so last partnerja Ista, d.o.o«, ni mogoče slediti, saj, kot že navedeno, je iz Sklep o določitvi poslovne skrivnosti razvidno, da je tudi partner Ista, d.o.o. podatke v ponudbi (razen tistih, ki so že po zakonu javni) označil kot poslovno skrivnost.

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da izbrani ponudnik sodeluje s podizvajalci, vendar mu naročnik v del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, ki se nanaša na podizvajalce, ni omogočil vpogleda, zato mu je onemogočeno učinkovito pravno varstvo. Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ugotavlja, da izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji ni priglasil podizvajalcev. V ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika se nahaja Obrazec 9 »Podizvajalci«, katerega je izbrani ponudnik prečrtal. V ta dokument (prečrtan Obrazec 9 »Podizvajalci«) je bil vlagatelju, kot je to razvidno iz Zapisnika vpogleda v ponudbeno dokumentacijo z dne 10.8.2015, tudi omogočen vpogled. Ob upoštevanju, da izbrani ponudnik ni priglasil podizvajalcev, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati kršitve pravice do vpogleda v (neobstoječe) podatke o podizvajalcih izbranega ponudnika.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Povrnitev stroškov postopka pravnega varstva je v vlogi, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo, zahteval tudi izbrani ponudnik. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 2.10.2015


Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije













Vročiti:
- Odvetniška družba Živko in Purg, o.p., d.o.o., Titova cesta 8, 2000 Maribor,
- Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor, Grajski trg 1, 2000 Maribor,
- Odvetnica Tina Šošter, Mladinska ulica 54, 2000 Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran