018-177/2015 Cirius Kamnik

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prevozi gibalno oviranih učencev in dijakov« v sklopu 1 »1A: Ljubljana 1: Trnovo – Rudnik – Moste – Polje – Kamnik«, v sklopu 2 »1B: Ljubljana 2: Ljubljana Moste – Kodeljevo –Beričevo – Kamnik« in v sklopu 5 »1E: Ljubljana Moste – Polje – Ihan – Kamnik«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika School service – Šolski servis, d.o.o., PE Ljubljana, Spodnji Rudnik II/16, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Cirius Kamnik, Novi trg 43a, Kamnik (v nadaljevanju: naročnik), dne 1.10.2015

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri strank okvirnega sporazuma in naročnikova odločitev o oddaji posameznega naročila na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma za obdobje od 1.9.2015 do 31.8.2016 v

- sklopu 1 »1A: Ljubljana 1: Trnovo – Rudnik – Moste – Polje – Kamnik«, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o izbiri ponudnikov«, št. 489/2015, z dne 27.7.2015,
- sklopu 2 »1B: Ljubljana 2: Ljubljana Moste – Kodeljevo –Beričevo – Kamnik«, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o izbiri ponudnikov«, št. 489-1/2015, z dne 27.7.2015,
- sklopu 5 »1E: Ljubljana Moste – Polje – Ihan – Kamnik«, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o izbiri ponudnikov«, št. 489-4/2015, z dne 27.7.2015.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.698,30 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, katerega je naročnik razdelil na 13 sklopov, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 27.5.2015, pod št. objave JN3414/2015, in v Uradnem listu EU dne 30.5.2015, pod št. objave 2015/S 103-187381. Naročnik je s 13 dokumenti »Obvestilo o izbiri ponudnikov« z dne 27.7.2015 (v nadaljevanju: odločitev (oziroma odločitve) o oddaji naročila) ponudnike obvestil, s katerimi ponudniki bo v posameznem sklopu sklenil okvirni sporazum za obdobje od 1.9.2015 do 31.8.2018 in kateremu ponudniku bo v posameznem sklopu oddal posamezno naročilo za prvo obdobje od 1.9.2015 do 31.8.2016. Iz navedenih dokumentov je razvidna naročnikova odločitev, da se:
- v sklopu 1 in sklopu 5 sklene okvirni sporazum s ponudniki Agring, d.o.o., Jalnova ulica 50, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), Pestotnik Miran, s.p., in vlagateljem, ter da se naročilo za prvo obdobje v sklopu 1 in 5 odda izbranemu ponudniku,
- v sklopu 2 sklene okvirni sporazum z izbranim ponudnikom in vlagateljem, ter da se naročilo za prvo obdobje v sklopu 2 odda izbranemu ponudniku.

Vlagatelj je z vlogo z dne 31.7.2015 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Navedeno zahtevo je naročnik s sklepom z dne 6.8.2015 zavrgel.

Vlagatelj je z vlogo z dne 20.8.2015 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev odločitve o oddaji naročila v sklopih 1, 2 in 5 ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj uvodoma zatrjuje, da glede na naziv in vsebino izpodbijane odločitve znaša taksa 2% vrednosti od ponudbe izbranega ponudnika in ne 1.000 EUR za vsak sklop, kot jo je določil naročnik v odločitvah o oddaji naročila. Poleg tega bi naročnik moral za vse sklope izdati skupaj eno odločitev, ne pa za vsak sklop posebej, še posebej, ker je za vsak sklop potrebno plačati takso v višini 1.000 EUR. Vlagatelj zatrjuje, da je nezakonito naročnikovo ravnanje, ko je skupaj sprejel odločitev, s katerimi ponudniki bo sklenil okvirni sporazum, in odločitev, kateremu ponudniku se odda naročilo za prvo obdobje, saj bi naročnik slednjo lahko sprejel šele po pravnomočnosti odločitve, s katerimi ponudniki bo sklenil okvirni sporazum. Vlagatelj nadalje očita naročniku, da je z izbiro ponudbe izbranega ponudnika kršil razpisno dokumentacijo in Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2). Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da imajo ponudniki veljavne licence za opravljanje prevozov v cestnem prometu, in da ponudnik izpolnjuje pogoje skladno z določili Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/2006 s sprem., v nadaljevanju: ZPCP-2), vozila, s katerimi se bodo opravljali prevozi, pa morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 106/2010 s sprem.; v nadaljevanju: ZMV). Navedeno zahtevo so ponudniki izkazovali s podpisano Izjavo o izpolnjevanju pogojev in kopijo licence. Izbrani ponudnik navedene zahteve ne izpolnjuje, saj vozil, s katerimi namera izvesti predmetno javno naročilo, nima registriranih za javni prevoz potnikov. Skladno s 50. členom ZMV bi moralo biti namreč dejstvo, da so vozila registrirana za javni prevoz potnikov, vpisano v prometnem dovoljenju kot »namen uporabe«. V razpisni dokumentaciji je nadalje določeno, da morajo ponudniki imeti za izvajanje storitev zagotovljeno najmanj takšno število vozil, za kolikor sklopov v posamezni skupini prevozov oddajo ponudbo. Skladno z 28. členom ZPCP-2 mora imeti vsako vozilo izdan svoj izvod licence. Vlagatelj je na podlagi preverjanja pri Gospodarski zbornici Slovenija ugotovil, da ima izbrani ponudnik na dan 6.7.2015 priglašeno le eno vozilo, prijavil pa se je na štiri sklope, kar pomeni, da izbrani ponudnik na dan oddaje ponudbe ni imel zadostnega števila veljavnih licenc za vozila. Poleg tega je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo predložil le tri prometna dovoljenja, iz četrtega, katerega je predložil naknadno, pa je razvidno, da je bilo vozilo registrirano na ime izbranega ponudnika šele po roku za oddajo ponudb. Posledično je neresnična Izjava o izpolnjevanju pogojev, katero je izbrani ponudnik predložil v ponudbeno dokumentacijo, zato bi moral naročnik tudi iz tega razloga izločiti ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj še navaja, da je naročnik nezakonito zavrgel zahtevo za dodatno obrazložitev, saj bi moral o zahtevi odločiti meritorno.

Z dopisom z dne 26.8.2015 je naročnik izbranega ponudnika obvestil o vloženem zahtevku za revizijo in ga seznanil s pravico do izjasnitve o navedbah v zahtevku za revizijo. Izbrani ponudnik se do navedb vlagatelja ni opredelil.

Naročnik je dne 3.9.2015 s sklepom zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik uvodoma izpostavlja vprašanje pravočasnosti zahtevka za revizijo in navaja, da je bil sklep o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev vlagatelju vročen že dne 6.8.2015, ko mu je bil poslan po elektronski pošti. Naročnik na podlagi navedb v zahtevi za dodatno obrazložitev meni, da je le-to vlagatelj vložil z namenom pridobitve dodatnega časa in da so podani vsi elementi, ki opredeljujejo storitev prekrška po 5. točki prvega odstavka 109.a člena ZJN-2. V zvezi z revizijskimi očitki o nepravilno odmerjeni taksi naročnik pojasnjuje, da je navedel, da znaša taksa za predmetni postopek 1.000 EUR, in ne, da znaša 1.000 EUR za vsak sklop, kot si to napačno razlaga vlagatelj. Naročnik nadalje navaja, da je predmetno naročilo razdelil na sklope, zato ga je tudi oddal po posameznih sklopih in v tem smislu za vsak sklop izdal samostojen dokument. Z določbo razpisne dokumentacije, da bo naročnik prvi izbor ponudnikov, katerim se odda posamezno naročilo za prvo obdobje, izvedel hkrati z izborom ponudnikov, s katerim bo sklenil okvirni sporazum, so se ponudniki strinjali, ko so oddali ponudbe. Naročnik vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik nima vozil, registriranih za javni prevoz, zavrača kot neutemeljene. Izbrani ponudnik je v ponudbeno dokumentacijo predložil dokazila, da ima za izvedbo javnega naročila na razpolago 4 vozila, iz dokazil pa je razvidno, da so vsa vozila namenjena za prevoz potnikov ter število sedežev. S tem je izbrani ponudnik izpolnil pogoj, določen v razpisni dokumentaciji. Sicer je eno dokazilo res v nemščini, vendar v razpisni dokumentaciji ni določil, da bi dokazilo moralo biti v slovenščini. Prav tako v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da je ponudnik lastnik vozil, ampak da ima ponudnik ob oddaji ponudbe na razpolago zadostno število vozil. Naročnik je zahteval, da so vozila prilagojena za prevoze gibalno oviranih učencev in dijakov, vendar ne že ob oddaji ponudbe, ampak najkasneje do roka, določenega v razpisni dokumentaciji (dne 21.8.2015), ponudniki pa so morali predložiti izjavo, da bodo zagotovili ustrezno prilagoditev vozil do dne 21.8.2015. Ta zahteva se tako ni nanašala na čas oddaje ponudbe, pač pa na čas izvajanja naročila. Po mnenju naročnika so neutemeljene tudi navedbe, da izbrani ponudnik nima izdanega zadostnega števila licenc. Licenca je namreč dovoljenje za izvajanje prevozov potnikov, medtem ko je izvod licence listina, ki jo izda izdajatelj licence imetniku licence za uporabo v posameznem vozilu. Naročnik je zahteval, da imajo ponudniki ob oddaji ponudbe licenco za izvajanje prevozov potnikov, kar je izbrani ponudnik izkazal s predložitvijo fotokopije zahtevane licence. Naročnik ni zahteval niti predložitve kopij izvodov licenc niti da bi ponudniki v trenutku oddaje morali imeti toliko licenc kot imajo vozil.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 3.9.2015 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 8.9.2015, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da je zahtevek za revizijo vložil pravočasno, in sicer v roku 8 delovnih dni po prejemu odločitve o dodatni obrazložitvi, katero je prejel dne 11.8.2015. Zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila ni bila vložena z namenom pridobitve dodatnega časa in zato niso izpolnjeni zakonski znaki prekrška. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik na dan oddaje ponudbe razpolagal le s tremi vozili, saj je predložil tri prometna dovoljenja, iz četrtega dokumenta, ki je v nemškem jeziku (ali je to prometno dovoljenje, naj presodi Državna revizijska komisija), pa je razvidno, da lastnik in uporabnik vozila ni v povezavi z izbranim ponudnikom. Vlagatelj še navaja, da vpis namena uporabe vozila za javni prevoz oseb nima povezave s predelavo vozila za prevoz oseb na invalidskih vozičkih.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Glede navedb naročnika o (ne)pravočasnosti zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija na podlagi spisovne dokumentacije ugotavlja, da je bila odločitev o oddaji naročila vlagatelju vročena dne 28.7.2015 (razvidno iz poštne povratnice) in da je vlagatelj dne 31.7.2015 (razvidno iz poštne pošiljke) pravočasno (znotraj roka iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2) zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Rok za vložitev zahtevka za revizijo je zato, v skladu s petim odstavkom 79.a člena ZJN-2, začel teči od dneva prejema odločitve o zahtevi za dodatno obrazložitev.

Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da je bila na elektronski naslov vlagatelja dne 6.8.2015 poslana elektronska pošta z vsebino »v priponki vam pošiljamo sklep, ki ga boste prejeli tudi z ZUP pošto« in priponko »Sklep dodatna pojasnila«, ter da je da je bil vlagatelju sklep o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev vročen dne 11.8.2015 (razvidno iz poštne povratnice). Naročnik zatrjuje, da je potrebno kot datum vročitve odločitve o zahtevi za dodatno obrazložitev (in s tem začetek roka za vložitev zahtevka za revizijo) šteti dan, ko je bila vlagatelju poslana elektronska pošta (tj. dne 6.8.2015), vendar navedenemu Državna revizijska komisija ne more slediti. Pritrditi gre sicer naročniku, da ZJN-2 niti v petem odstavku 79.a člena (ki določa, da rok za uveljavitev pravnega varstva teče od dneva prejema odločitve o zahtevi za dodatno obrazložitev) niti v kateri drugi določbi izrecno ne določa, da se odločitev o zahtevi za dodatno obrazložitev vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek, kot to ZJN-2 izrecno določa za odločitev o oddaji naročila (drugi odstavek 79. člena ZJN-2), vendar je potrebno poudariti, da je namen dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila seznaniti ponudnika z razlogi za zavrnitev njegove ponudbe in mu pojasniti prednosti izbrane ponudbe (tretji odstavek 79. člena ZJN-2), zato je posledično vsebina zahtevka za pravno varstvo odvisna (tudi) od razlogov, ki jih je naročnik navedel v odločitvi o zahtevi za dodatno obrazložitev. Ob upoštevanju navedenega ter ob upoštevanju, da procesni prekluzivni rok, v katerem mora biti vložen zahtevek za revizijo, teče od dneva prejema (in ne od dneva pošiljanja) odločitve o zahtevi za dodatno obrazložitev, gre peti odstavek 79.a člena ZJN-2 interpretirati v povezavi z drugim in tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2, in sicer na način, da se tudi odločitev o zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek. Pri tem Državna revizijska komisija še poudarja, da formalnosti pri vročanju niso same sebi namen; če pisanje dejansko pride v roke naslovnika na drug način (npr. po elektronski pošti), je pomanjkljivost pri vročanju odpravljena – sanirana, vendar je pri tem dokazno breme, da je naslovljenec pisanje dejansko prejel, na pošiljatelju.

V konkretnem primeru iz spisa niso razvidne okoliščine, ki bi izkazovale, da je vlagatelj odločitev o zahtevi za dodatno obrazložitev prejel pred 11.8.2015, ko je navedeno odločitev prejel priporočeno po pošti. Nasprotnega pa tudi ni izkazal naročnik, saj je iz poslane elektronske pošte dne 6.8.2015 namreč razvidno zgolj, da je vlagatelju bila poslana odločitev, ne pa tudi kdaj (če sploh) jo je le-ta prejel. Zato gre šteti, da je vlagatelj dne 11.8.2015 prejel odločitev o zahtevi za dodatno obrazložitev in da je s tem dnem (oziroma naslednjim dnem) začel teči rok za vložitev zahtevka za revizijo, ki se je, skladno s prvim odstavkom 25. člena ZPVPJN in s pravili o štetju roka iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN ter drugega odstavka 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem., v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, iztekel dne 21.8.2015. Ker je vlagatelj oddal zahtevek za revizijo priporočeno na pošto dne 21.8.2015 (razvidno iz poštne pošiljke), je, skladno z drugim odstavkom 112. člena ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, potrebno ugotoviti, da je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno.

Že na tem mestu Državna revizijska komisija v zvezi z vlagateljevimi navedbami, da vložitev zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila v konkretnem primeru ne predstavlja storitve prekrška, kot to zatrjuje naročnik, ter v zvezi z vlagateljevimi navedbami, da glede na konkretne okoliščine zavrženje zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila predstavlja storitev prekrška, pojasnjuje, da lahko o tem, ali je naročnik oziroma vlagatelj dejansko storil prekršek, odloča v postopkih na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 in spremembe; v nadaljevanju: ZP-1), ne pa v revizijskem postopku postopka oddaje predmetnega naročila. Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije (drugi odstavek 108. člena ZJN-2). Glede na navedeno bo Državna revizijska komisija v ločenem postopku in na podlagi ZP-1 proučila, ali so podani pogoji za začetek postopka o prekršku zoper naročnika oziroma zoper vlagatelja.

Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da je naročnik predmetno javno naročilo, ki ga oddaja po odprtem postopku, razdelil na 13 sklopov, in da bo v naročnik v vsakem sklopu za dobo 36 mesecev sklenil okvirni sporazum z več ponudniki. Naročnik bo med strankami okvirnega sporazuma izvedel ponovno odpiranje konkurence vsakih 12 mesecev (razen za prvih 12 mesecev), pri čemer je merilo za oddajo posameznega naročila najnižja ponudbena cena (točka 1 »Predmet in način izvedbe javnega naročila« razpisne dokumentacije). Naročnik bo v vsakem sklopu sklenil okvirni sporazum s tremi ponudniki, ki bodo oddali popolne ponudbe (v primeru prejema le dveh popolnih ponudb oziroma le ene ponudbe, bo naročnik sklenil okvirni sporazum le z dvema oziroma enim ponudnikom). Kot merilo za izbor strank okvirnega sporazuma je naročnik določil najnižjo ponudbeno ceno. Izbiro ponudnikov, katerim bo naročnik oddal posamezno naročilo za prvo obdobje, bo naročnik izvedel hkrati z izborom strank okvirnega sporazuma (točka 16 »Merila za izbor ponudb« razpisne dokumentacije). Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da je naročnik ločeno za vsak sklop sprejel istočasno odločitev o izbiri strank okvirnega sporazuma in odločitev o oddaji posameznega naročila za prvo obdobje. V zvezi z navedbami vlagatelja, da bi naročnik moral za vse sklope izdati le eno odločitev (in ne za vsak sklop samostojno odločitev), gre poudariti, da mora vlagatelj z namenom izkazovanja predpostavk za vsebinsko obravnavo kršitev, navedenih v zahtevku za revizijo, verjetno izkazati, da konkretno (domnevno nezakonito) naročnikovo ravnanje (sprejem ločenih odločitev o oddaji naročila) posega v njegov položaj ali bi vanj lahko poseglo (glej 14. člen ZPVPJN). Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz konkretnih okoliščin primera ni razvidno (vlagatelj pa tudi ne pojasni niti ne izkaže), kako bi lahko domnevna kršitev naročnika vplivala na pravni položaj vlagatelja v konkretnem postopku oddaje naročila oziroma kakšna škoda bi mu lahko nastala, sploh ob upoštevanju, da je naročnik vlagatelju istočasno vročil vse odločitve o oddaji naročila v tistih sklopih, v katerih je vlagatelj oddal pravočasno ponudbo. Posledično vlagatelju v tem delu ni mogoče priznati aktivne legitimacije (glej 14. člen ZPVPJN), zato Državna revizijska komisija revizijskih navedb v izpostavljenem delu ni vsebinsko presojala.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, saj izbrani ponudnik ne izpolnjuje v razpisni dokumentaciji določenih pogojev v zvezi z vozili, s katerimi bo izbrani ponudnik izvajal predmet javnega naročila (prevoz gibalno oviranih učencev in dijakov). Vlagatelj s temi očitki v bistvu izpodbija naročnikovo odločitev, da z izbranim ponudnikom sklene okvirni sporazum v sklopih 1, 2 in 5, in ne (že) naročnikove odločitve, da posamezno naročilo za prvo obdobje v sklopih 1, 2 in 5 odda izbranemu ponudniku. Predmetni spor je torej spor o izbiri strank, skleniteljev okvirnega sporazuma, ne pa (že) spor o oddaji posameznega naročila na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma. Za namen sklenitve okvirnega sporazuma naročnik upošteva postopkovna pravila ZJN-2 za vse faze do oddaje naročila na podlagi tega sporazuma (prvi odstavek 32. člen ZJN-2). Glede na razpisno dokumentacijo odprtega postopka za sklenitev okvirnega sporazuma je naročnik oddajo javnega naročila, torej izbiro strank za sklenitev okvirnega sporazuma, vezal na merilo (najnižja cena) in na popolnost predloženih ponudb. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in posledično nepopolna. Naročnik mora ponudbo, ki ni popolna, izločiti (prvi odstavek 80. člen ZJN-2).

Vlagatelj (pri vseh izpodbijanih sklopih) zatrjuje, da izbrani ponudnik na dan oddaje ponudbe ni razpolagal z zadostnim številom vozil, (1) ker vozila, ki jih je izbrani ponudnik navedel v ponudbeni dokumentaciji, niso registrirana za javni prevoz, (2) ker izbrani ponudnik razpolaga le s tremi vozili (namesto štirih), saj je v ponudbeno dokumentacijo predložil le tri prometna dovoljenja, in (3) ker izbrani ponudnik nima izdanega zadostnega števila licenc za vozila. Iz navedb strank je razvidno, da je med njima najprej sporno vprašanje, kako je potrebno razlagati določbe razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na tehnične lastnosti vozil, s katerimi bodo ponudniki izvajali predmet javnega naročila. Vlagatelj namreč zatrjuje, da so ponudniki morali že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb razpolagati z vozili, ki izpolnjujejo vse zahteve, ki jih določata ZMV in ZPCP-2, torej z vozili, ki so registrirana za javni prevoz potnikov in za katere je bila izdana licenca. Naročnik na drugi strani zatrjuje, da je v razpisni dokumentaciji dopustil, da ponudniki v trenutku poteka roka za predložitev ponudb še ne razpolagajo z vozili, prilagojenimi za prevoz invalidskih vozičkov, pač pa je zahteval, da ponudniki ustrezno prilagoditev, skladno z ZMV in ZPCP-2, izvedejo do dne 21.8.2015.

Pogoje v zvezi z vozili, s katerimi bodo izbrani ponudniki izvajali predmet naročila, je naročnik določil v točki 6 »Pogoji za priznanje sposobnosti« razpisne dokumentacije, v kateri je med drugim zapisal tudi »naročnik bo priznal sposobnost ponudnikom, ki bodo izpolnili vse zahtevane pogoje 6. točke in predložili ustrezne izjave oziroma dokazila«. Kot pogoj za priznanje sposobnosti je naročnik v točki 6.B.2 »Sposobnost za opravljanje dejavnosti (43. člen ZJN-2)« razpisne dokumentacije zapisal:
»Da ima ponudnik veljavno licence za opravljanje prevozov v cestnem prometu. Ponudnik mora izpolnjevati pogoje skladno z določili Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2) - (Uradni list RS 131/2006, 5/2007 123/2008, 28/2010, 49/2011, 57/2012, 39/2013), vozila, s katerimi se bodo opravljali prevozi, pa morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o motornih vozilih (ZMV Uradni list RS 106/2010) z vsemi morebitnimi spremembami in dopolnitvami veljavnih predpisov, ki urejajo prevoze, ki so predmet razpisa. Ponudnik mora izpolnjevati tudi vse druge pogoje, ki izhajajo iz podzakonskih predpisov in morebitnih drugih aktov, s katerimi se urejajo prevozi otrok v cestnem prometu.«

Naročnik je nadalje kot pogoj za priznanje sposobnosti v točki 6.D. »Tehnična sposobnost (45. člen ZJN-2)« zapisal:
»Da ponudnik razpolaga z zadostnimi tehničnimi, transportnimi in kadrovskimi kapacitetami, da bo lahko izvedel naročilo skladno z določili razpisne dokumentacije. Ponudnik mora imeti za izvajanje storitev zagotovljeno najmanj takšno število vozil, za kolikor sklopov v posamezni skupini prevozov odda ponudbo. Naročnik skladno z razpisno dokumentacijo dopušča, da bo izbrani izvajalec z istim vozilom ob petkih lahko izvedel tako dnevni kot vikend prevoz, zato ponudnik lahko z istimi vozili, s katerimi kandidira za dnevne prevoze kandidira tudi za vikend prevoze. […]«.

Poleg navedenega je naročnik v točki 6 »Pogoji za priznanje sposobnosti« razpisne dokumentacije zapisal tudi:
»Vozila za prevoz gibalno oviranih učencev in dijakov morajo biti ustrezno tehnično opremljena, kot to izhaja iz zahtev naročnika razvidnih iz obrazca 4 in predpisov. Ustreznost vozil bo moral izvajalec zagotavljati ves čas opravljanja storitev.
Naročnik ne zahteva, da so vozila prilagojena in opremljena za prevoz z invalidskimi vozički že ob oddaji ponudbe, temveč bodo morali izbrani ponudniki za posamezen sklop, s katerimi bo naročnik sklenil okvirne sporazume oziroma pogodbe in, ki ne bo imel ustrezno prilagojenih vozil že ob oddaji ponudbe, predložiti izjavo o prilagoditvi vozila (priloga - obrazec 5a), da bodo zagotovili ustrezno prilagoditev vozil do zahtevanega roka. Posamezni ponudnik bo moral dokazila o prilagoditvi skladno z zahtevami razpisne dokumentacije (kopijo prometnega dovoljena, oziroma pripeljati vozilo na ogled) predložiti najkasneje 10 dni pred rokom za prvo izvajanje storitev, to je najkasneje do 21. avgusta.
Naročnik posebej opozarja ponudnike, da bodo morala imeti vozila skladno s Pravilnikom o delih in opremi vozil (Uradni list RS 44/2013 s spremembami in dopolnitvami) vgrajeno zapisovalno opremo v cestnih prevozih (tahograf), naročnik pa zahteva tudi, da bodo morala imeti vozila vgrajeno opremo za prostoročno telefoniranje. Naročnik bo vgrajenost teh naprav in izpolnjevanje ostalih pogojev preverjal v roku določenem za predložitev dokazil o ustrezni prilagoditvi vozil (najkasneje 21. avgust).«

Za izpolnjevanje citiranih zahtev je naročnik od ponudnikov zahteval predložitev naslednjih dokazil:
- izpolnjen in žigosan obrazec Izjava o izpolnjevanju pogojev – Obrazec 3, s katerim so ponudniki pod točko 10 in 11 izjavili »da imamo veljavno licenco za opravljanje prevozov v cestnem prometu in izpolnjujemo pogoje skladno z določili Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2) - (Uradni list RS 131/2006, s spremembami in dopolnitvami). Vozila s katerimi se bodo opravljali prevozi, pa izpolnjujejo pogoje, ki jih določa Zakon o motornih vozilih (ZMV) Uradni list RS 106/2010. Izjavljamo da izpolnjujemo tudi vse druge pogoje, ki izhajajo iz podzakonskih predpisov in morebitnih drugih aktov s katerimi se urejajo prevozi otrok oziroma potnikov v cestnem prometu z vsemi morebitnimi spremembami in dopolnitvami veljavnih predpisov, ki urejajo prevoze, ki so predmet razpisa.« in »da kot ponudnik razpolagamo z zadostnimi kadrovskimi in tehničnimi zmogljivostmi za nemoteno izvajanje storitev in imamo za izvajanje storitev na razpolago zadostno število vozil, ki izpolnjujejo pogoje določene v razpisni dokumentaciji, ter temu ustrezno število voznikov, da bomo lahko izvedli vse razpisane prevoze.«.
- izpolnjen in žigosan obrazec Izjava o kadrovskih in prevoznih kapacitetah – Obrazec 5, s katerim so ponudniki izjavili, da »razpolagamo z zadostnim kadrovskim in prevoznim kapacitetami, da bomo lahko nemoteno izvajali storitev prevoza na relacijah, za katere v postopku oddajamo ponudbo«. Ponudniki so morali v navedeni obrazec vpisati tudi število zagotovljenih vozil, znamko vozila, letnik, število sedežev ter ali so vozila že ob oddaji ponudbe ustrezno prilagojena. V kolikor vozila niso ustrezno prilagojena, so ponudniki morali predložiti tudi izpolnjen obrazec Izjava o prilagoditvi vozila – Obrazec 5a, s podpisom katerega so izjavili »da imamo na razpolago vozila, s katerimi skladno z določili razpisne dokumentacije lahko izvajamo storitve, ki so predmet javnega naročila« ter da bodo »zagotovili ustrezno prilagoditev vozila skladno z zahtevami razpisne dokumentacije in predpisov, najkasneje do roka določenega z razpisno dokumentacijo (najkasneje do 21. avgusta). Naročniku bomo do navedenega roka predložili dokazila o ustrezni prilagoditvi vozila (kopijo prometnega dovoljenja), oziroma bomo na njegovo zahtevo vozilo pripeljali na ogled«,
- kopijo licence,
- kopije prometnih dovoljenj.

Iz citiranih določb razpisne dokumentacije izhaja naročnikova zahteva, da imajo ponudniki na dan oddaje ponudbe na razpolago toliko vozil, v kolikor sklopih (ki se nanašajo na dnevne prevoze oz. na vikend prevoze) so oddali ponudbo (glej točko 6.D. razpisne dokumentacije). Nadalje je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel tudi tehnične zahteve vozil. Te tehnične zahteve je opredelil v točki 6.B.2 razpisne dokumentacije, v kateri je zahteval, da morajo vozila izpolnjevati zahteve veljavnih predpisov, ki urejajo prevoze, ki so predmet razpisa (»vozila, s katerimi se bodo opravljali prevozi, pa morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o motornih vozilih (ZMV Uradni list RS 106/2010) z vsemi morebitnimi spremembami in dopolnitvami veljavnih predpisov, ki urejajo prevoze, ki so predmet razpisa«). Poleg teh tehničnih zahtev je naročnik zahteval tudi, da so vozila prilagojena za prevoz invalidskih vozičkov. Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da je naročnik zahteval, da ponudniki razpolagajo s toliko vozili, v kolikor sklopih (ki se nanašajo na dnevne prevoze oz. na vikend prevoze) so oddali ponudbo, in da so vozila skladna z vsemi predpisi, ki urejajo prevoze, ki so predmet razpisa, ter da so prilagojena za prevoz invalidskih vozičkov.

Drugo pa je vprašanje, kdaj so ponudniki morali izkazati, da vozila, s katerimi razpolagajo in s katerimi v primeru izbora nameravajo izvesti naročilo, izpolnjujejo naročnikove tehnične zahteve. Načeloma morajo biti pogoji, ki jih v razpisni dokumentaciji določi naročnik, izpolnjeni v trenutku poteka roka za predložitev ponudb. Način dokazovanja naročnikovih zahtev mora biti opredeljen v razpisni dokumentaciji, dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje teh zahtev, pa morajo biti predložena v ponudbeni dokumentaciji. Glede na naravo posamezne zahteve pa lahko naročnik v razpisni dokumentaciji določi, da se ponudnik v fazi predložitve ponudbe z zahtevo le seznani in da se pri tem zaveže, da jo bo izpolnil šele v primeru, če mu bo kot najugodnejšemu ponudniku dodeljeno naročilo.

Pritrditi gre naročniku, da zahteve, ki se nanaša na prilagoditev vozil za prevoz invalidskih vozičkov, ni vezal na trenutek poteka roka za predložitve ponudb, pač pa je dopustil, da ponudniki v trenutku poteka roka za predložitev ponudb ne razpolagajo s prilagojenimi vozili za prevoz invalidskih vozičkov in da se v tem primeru zavežejo (pod kazensko in materialno odgovornostjo ter pod grožnjo unovčitve finančnega zavarovanja za resnost ponudbe), da bodo do dne 21.8.2015 prilagodili vozila za prevoz invalidskih vozičkov, kar bodo do navedenega dne tudi izkazali. Vendar kot je razvidno iz revizijskih navedb, vlagatelj ne zatrjuje, da bi moral izbrani ponudnik v trenutku poteka roka za predložitev ponudb razpolagati s prilagojenimi vozili za prevoz invalidskih vozičkov, pač pa da vozila, s katerimi izbrani ponudnik dokazuje svojo poklicno in kadrovsko sposobnost, ne izpolnjujejo zahtev veljavnih predpisov, ki urejajo prevoze, ki so predmet razpisa.

V nadaljevanju je zato potrebno presoditi, ali so ponudniki glede na določbe razpisne dokumentacije morali izkazati, da v trenutku poteka roka za predložitev ponudb razpolagajo z vozili, ki izpolnjujejo zahteve določene v predpisih, ki urejajo prevoze, ki so predmet razpisa, ali po so ponudniki lahko tudi navedeno, tako kot prilagojenost vozil za prevoz invalidskih vozičkov, izkazali do dne 21.8.2015. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 6 razpisne dokumentacije večkrat (trikrat) zapisal, da bo priznal sposobnost ponudnikom, ki izpolnjuje pogoje navedene v točki 6, torej tudi zahtevo, da vozila izpolnjujejo zahteve določene v predpisih, ki urejajo prevoze. To zahtevo so ponudniki izkazovali z Izjavo o izpolnjevanju pogojev – Obrazec 3, s katero so izjavili, da razpolagajo »z zadostnimi kadrovskimi in tehničnimi zmogljivostmi za nemoteno izvajanje storitev in imamo za izvajanje storitev na razpolago zadostno število vozil, ki izpolnjujejo pogoje določene v razpisni dokumentaciji« in da »vozila, s katerimi se bodo opravljali prevozi, pa izpolnjujejo pogoje, ki jih določa Zakon o motornih vozilih«. Iz navedenega izhaja, da so ponudniki izjavili, da v trenutku podpisa Izjave o izpolnjevanju pogojev – Obrazec 3, razpolagajo z vozili, ki izpolnjujejo zahteve razpisne dokumentacije in ne, da bodo vozila, v prihodnosti, izpolnjevala zahteve razpisne dokumentacije. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da so ponudniki morali Izjavo o izpolnjevanju pogojev – Obrazec 3 predložiti v ponudbeno dokumentacijo, gre ugotoviti, da so ponudniki že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb morali razpolagati z vozili, ki izpolnjujejo zahteve razpisne dokumentacije. Ena izmed zahtev razpisne dokumentacije, kot že navedeno, je bila, da so vozila skladna z vsemi predpisi, ki urejajo prevoze, ki so predmet razpisa.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da so morali ponudniki, skladno z razpisno dokumentacijo, že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb razpolagati z vozili, ki izpolnjujejo zahteve predpisov, ki urejajo prevoze, ki so predmet razpisa. Navedenega ne morejo spremeniti navedbe naročnika, da je iz besedne zveze »vozila, s katerimi se bodo opravljali prevozi« (uporabljena v točki 6.B.2 razpisne dokumentacije) razvidno, da se naročnikova zahteva ne nanaša na čas oddaje ponudbe, temveč na čas izvajanja naročila. Navedeno besedno zvezo je potrebno razlagati v povezavi s celotno zahtevo razpisne dokumentacije, v kateri je bila besedna zveza uporabljena (»vozila, s katerimi se bodo opravljali prevozi, pa morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o motornih vozilih (ZMV Uradni list RS 106/2010) z vsemi morebitnimi spremembami in dopolnitvami veljavnih predpisov, ki urejajo prevoze, ki so predmet razpisa«), in jo je po presoji Državne revizijske komisije potrebno razumeti v smislu, da morajo tista vozila, s katerimi nameravajo ponudniki v primeru izbire izvesti predmet javnega naročil, izpolnjevati zahteve veljavnih predpisov (in ne da bodo morala izpolnjevati zahteve veljavnih predpisov). Neutemeljene so tudi navedbe naročnika, da je z obrazcem Izjava o kadrovskih in prevoznih kapacitetah – Obrazec 5 in obrazcem Izjava o prilagoditvi vozila – Obrazec 5a, dovolil, da ponudniki do dne 21.8.2015 izkažejo ustreznost vozil. Z navedenima obrazcema je namreč naročnik omogočil le, da ponudniki po poteku roka za predložitev ponudb zagotovijo ustrezno prilagoditev vozil za prevoz invalidskih vozičkov, pri čemer bo ta prilagoditev vozil izvedena skladno s predpisi, medtem ko naročnik ponudnikom ni omogočil, da bi do dne 21.8.2015 izkazali, da vozila izpolnjujejo zahteve predpisov, ki urejajo prevoze, ki so predmet razpisa. Naročnik tudi v delu točke 6 razpisne dokumentacije, v katerem je določil, da bodo morala biti vozila skladna s Pravilnikom o delih in opremi vozil in da bodo vozila morala imeti vgrajen tahograf ter opremo za prostoročno telefoniranje, ni dopustil, da bi ponudniki izpolnjevanje zahtev predpisov, ki urejajo prevoze, ki so predmet razpisa, izkazovali naknadno. Naročnik je namreč omogočil zgolj, da ponudniki do dne 21.8.205 izkažejo vgrajenost teh naprav in »izpolnjevanje ostalih pogojev«, pri čemer je slednje potrebno razumeti kot izpolnjevanje zahtev, ki se nanašajo na Pravilnik o delih in opremi vozil ter na prilagojenost vozil za prevoz invalidskih vozičkov.

Ob upoštevanju navedenega gre pritrditi vlagatelju, da so ponudniki v trenutku poteka roka za predložitev ponudb morali razpolagati z zadostnim številom vozil, ki izpolnjujejo zahteve predpisov, ki urejajo prevoze, ki so predmet razpisa. Da je ZMV eden izmed predpisov, ki ureja prevoze, ki so predmet razpisa, ne more biti dvoma, saj se nanj sklicuje tudi naročnik v razpisni dokumentaciji. Skladno s prvim odstavkom 50. člena ZMV, ki ureja tudi roke za izvedbo tehničnih pregledov, morajo imeti vozila, ki se uporabljajo za javni prevoz potnikov, v prometnem dovoljenju vpisan namen uporabe oziroma obliko nadgradnje. Enaka zahteva, torej da morajo vozila, ki se uporabljajo za javni prevoz potnikov, imeti v prometnem dovoljenju vpisan namen uporabe oziroma obliko nadgradnje, izhaja tudi iz tretjega odstavka 50. člena ZMV. Uporaba vozila v nasprotju z navedenim je opredeljena kot prekršek (šesti odstavek 50. člena ZMV). ZMV ne pojasnjuje izraza »javni prevoz«, vendar imajo izrazi, ki so uporabljeni v ZMV in jih ta zakon ne pojasnjuje, enak pomen, kot ga določajo drugi predpisi o cestnem prometu (drugi odstavek 3. člena ZMV). Izraz »javni prevoz« je opredeljen v 16. točki prvega odstavka 3. člena ZPCP-2 (ki je predpis, ki se nanaša na cestni promet) kot prevoz, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih storitev in se izvaja v komercialne namene. Prevoz potnikov v notranjem prometu se skladno s petim poglavjem ZPCP-2 (Prevoz potnikov) opravlja kot javni linijski prevoz, posebni linijski prevoz, občasni prevoz, avtotaksi prevoz in kot posebna oblika prevoza. Posebni linijski prevoz je prevoz samo določene vrste potnikov in izključuje druge potnike. S posebnim linijskim prevozom se opravlja prevoz delavcev na delo in domov, prevoz šoloobveznih otrok, dijakov in študentov med domom in izobraževalno ustanovo, prevoz oseb s posebnimi potrebami med domom in zavodom ter prevoz vojakov in vojakinj ter njihovih družin med domom in vojašnico (prvi odstavek 54. člena ZPCP-2). Glede na navedeno in glede na predmet javnega naročila, in sicer dnevni (oziroma vikend) prevoz gibalno oviranih učencev in dijakov med domom in zavodom, gre ugotoviti, da je predmet javnega naročila opravljanje posebnega linijskega prevoza oziroma javni prevoz potnikov, zato morajo imeti vozila, s katerimi se bo izvajal prevoz, v prometnem dovoljenju vpisan namen uporabe oziroma obliko nadgradnje.

Na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik oddal ponudbo v štirih sklopih (ki se nanašajo na dnevne prevoze), zato bi, ob upoštevanju naročnikove zahteve, da morajo imeti ponudniki na dan oddaje ponudbe na razpolago toliko vozil v kolikor sklopih (ki se nanašajo na dnevne prevoze oz. na vikend prevoze) so oddali ponudbo, moral izbrani ponudnik, da bi bilo mogoče njegovo ponudbo označiti kot popolno, v trenutku poteka roka za predložitev ponudb razpolagati s štirimi vozili, ki izpolnjujejo vse zahteve veljavnih predpisov. V ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika se nahajajo podpisani in žigosani obrazci Izjava o izpolnjevanju pogojev – Obrazec 3, Izjava o kadrovskih in prevoznih kapacitetah – Obrazec 5, in Izjava o prilagoditvi vozila – Obrazec 5a. Izbrani ponudnik je v ponudbeno dokumentacijo predložil kopijo dokumenta izdanega s strani Gospodarske zbornice, iz katerega je razvidno, da je izbrani ponudnik pridobil licenco za opravljanje potnikov v notranjem cestnem prometu. V ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika se nadalje nahajajo prometna dovoljenja, izdana v Republiki Sloveniji, za tri vozila, iz katerih je razvidno, da je izbrani ponudnik lastnik vozil, za katera so bila izdana prometna dovoljenja. Izbrani ponudnik je nadalje v ponudbeno dokumentacijo predložil tudi dokument v nemškem jeziku.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v prometna dovoljenja, izdana v Republiki Sloveniji, ugotavlja, da v predloženih prometnih dovoljenjih ni vpisan namen uporabe oziroma oblika nadgradnje. Posledično gre ugotoviti, da izbrani ponudnik ni izkazal, da tri vozila, s katerimi je izkazoval sposobnost, izpolnjujejo zahteve 50. člena ZMV oziroma vse zahteve predpisov, ki urejajo prevoze, ki so predmet razpisa. Posledično gre ugotoviti, da naročnik na podlagi ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ni imel podlage za presojo, da je ponudba izbranega ponudnika popolna. Vendar v obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ocenjuje, da je ponudbo izbranega ponudnika zaradi ugotovljene pomanjkljivosti mogoče označiti kot formalno nepopolno ponudbo. Z navedbo drugih vozil, za katere bi izbrani ponudnik predložil ustrezna zahtevana dokazila (prometna dovoljenja, iz katerih bi bilo razvidno, da so bila vozila v trenutku poteka roka za predložitev ponudb namenjena za javni prevoz potnikov), izbrani ponudnik ne bi posegel v nobenega izmed elementov ponudbe, v katere skladno s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2 ni dovoljeno posegati. V konkretnem primeru sprememba v ponudbi navedenih vozil in predložitev ustreznih dokazil ne bi vplivala na razvrstitev ponudbe glede na merilo (najnižja cena), ponudbeno ceno ali tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja

Ob upoštevanju navedenega gre ugotoviti, da je vlagatelj v okviru revizijskega zahtevka uspel izkazati, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika vsaj preuranjeno ocenil za popolno, kar narekuje razveljavitev naročnikove odločitve o izbiri strank okvirnega sporazuma in posledično naročnikovo odločitev o oddaji posameznega naročila za prvo obdobje izbranemu ponudniku. Ob upoštevanju navedenega, Državna revizijska komisija ni presojala revizijskih očitkov, ki se nanašajo na nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika (da izbrani ponudnik ne razpolaga z zadostnim številom izvodov licenc oziroma da izbrani ponudnik ne razpolaga z zadostnim številom vozil in da je izjava izbranega ponudnika o izpolnjevanju pogojev neresnična) ter revizijskih očitkov, ki se nanašajo na sočasen sprejem odločitve o izbiri strank okvirnega sporazuma in odločitve o oddaji posameznega naročila za prvo obdobje ter zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev. Njihova vsebinska presoja namreč ne bi več mogla vplivati na ugotovitev o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika in s tem na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz 1. točke izreka tega sklepa.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo vlagatelja, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o izbiri strank okvirnega sporazuma in naročnikovo odločitev o oddaji posameznega naročila na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma za obdobje od 1.9.2015 do 31.8.2016 v

- sklopu 1 »1A: Ljubljana 1: Trnovo – Rudnik – Moste – Polje – Kamnik«, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o izbiri ponudnikov«, št. 489/2015, z dne 27.7.2015,
- sklopu 2 »1B: Ljubljana 2: Ljubljana Moste – Kodeljevo –Beričevo – Kamnik«, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o izbiri ponudnikov«, št. 489-1/2015, z dne 27.7.2015,
- sklopu 5 »1E: Ljubljana Moste – Polje – Ihan – Kamnik«, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o izbiri ponudnikov«, št. 489-4/2015, z dne 27.7.2015.

Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v primeru nameravane izdaje nove odločitve o izbiri strank okvirnega sporazuma v sklopih 1, 2 in 5 (odločitve naročnika o izbiri strank okvirnega sporazuma in o oddaji posameznega naročila za prvo obdobje v ostalih sklopih so namreč postale že pravnomočne) ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije iz tega sklepa in skladno z določili ZJN-2 pozove izbranega ponudnika na ustrezno spremembo ponudbe. V izogib morebitnim nadaljnjim sporom naj naročnik Izjavo o izpolnjevanju pogojev – Obrazec 3, ki se nahaja v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika, oziroma popolnost ponudbe izbranega ponudnika preveri tudi ob upoštevanju 29. členom ZPCP-2, ki določa, da se lahko s posameznim vozilom prevoz opravlja le, če ima voznik v vozilu izvod licence prevoznika. Iz navedene določbe namreč izhaja, da v kolikor ponudnik v trenutku poteka roka za predložitev ponudb ni imel izdanega zadostnega števila izvodov licenc, potem v trenutku poteka roka za predložitev ponudb ni imel vozil, s katerimi bi lahko, skladno z vsemi predpisi, ki urejajo prevoze, ki so predmet razpisa, izvajal predmet naročila. Pri sprejemu odločitve o izbiri strank okvirnega sporazuma v sklopih 1, 2 in 5 pa naj naročnik, ob upoštevanju ugotovitev iz tega sklepa, ponovno presodi tudi popolnost ponudb ostalih ponudnikov (vlagatelja in ponudnika Pestotnik Miran, s.p.) in zagotovi enako obravnavo ponudnikov. Poleg tega Državna revizijska komisija naročnika opozarja tudi, naj naročnik pri sprejemu odločitve o izbiri strank okvirnega sporazuma upošteva, da je izvajanje okvirnega sporazuma (oddaja posameznega naročila za prvo obdobje) mogoče šele po sklenitvi okvirnega sporazuma. Do sklenitve okvirnega sporazuma na dan, ko naročnik sprejme odločitev o izbiri strank okvirnega sporazuma, ne more priti, zato naročnik ne more istočasno oddati posameznega naročila na podlagi (še) neobstoječega okvirnega sporazuma.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, in sicer 3.000,00 EUR za plačilo takse, 559,98 EUR kot strošek za pripravo zahtevka za revizijo, 237,00 EUR kot strošek za pripravo vloge z dne 8.9.2015, 40,00 EUR kot materialne stroške ter DDV.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) vlagatelju kot potrebne stroške priznala naslednje priglašene stroške:
- strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 1.000,00 EUR,
- strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 559,98 (prva točka Tarifne številke 40 Odvetniške tarife, ob upoštevanju višine zneska stroška, kot ga je v zahtevku za revizijo (navzgor) zamejil vlagatelj), kar ob upoštevanju 22% DDV znaša 683,18 EUR,
- izdatke po 11. členu Odvetniške tarife (in sicer 2% od 1.000 točk ter 1% od 700 točk) v višini 27 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 15,12 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 1.698,30 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo za izdatke v pavšalne znesku je Državna revizijska komisija zavrnila, saj glede na vrednost spora zanjo ni pravne podlage v veljavni Odvetniški tarifi. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ne priznava priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika (vloga z dne 8.9.2015), saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlagateljevi vlogi z dne 8.9.2015 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je vlagatelj preplačal zakonsko določeno višino takse za vložitev zahtevka za revizijo, saj je plačal takso v višini 3.000,00 EUR. Drugi odstavek 71. člena ZPVPJN določa, da znaša taksa v primerih, ko se zahtevek za revizijo ne nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500,00 EUR in ne več kot 25.000,00 EUR. 73.a člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415-C) (Uradni list RS, št. 95/2014), ki določa izjemo od ureditve takse za predrevizijski in revizijski postopek, pa določa, da ne glede na drugi odstavek 71. člena ZPVPJN znaša taksa v letu 2015 v primeru, ko se zahtevek za revizijo ne nanaša na odločitev o oddaji naročila, 1.000,00 EUR.

V obravnavanem primeru se zahtevek za revizijo ne nanaša na odločitev o oddaji naročila, ampak na naročnikovo odločitev o izbiri strank, skleniteljev okvirnega sporazuma, zato bi moral vlagatelj za zahtevek za revizijo plačati 1.000,00 EUR takse in ne 3.000,00 EUR, kot je dejansko plačal. Državna revizijska komisija bo zato na podlagi 2. alineje četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse v znesku 2.000,00 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 1.10.2015

predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, p.p. 4372, 1001 Ljubljana,
- Cirius Kamnik, Novi trg 43a, 1241 Kamnik,
- Agring, d.o.o., Jalnova ulica 50, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

V vednost:
- finančno-računovodska služba Državne revizijske komisije, tu.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran