018-184/2015 Občina Gornja Radgona

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prevoz šolskih otrok v občini Gornja Radgona v šolskem letu 2015/2016« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Gorice promet d.o.o., Nikova ulica 6, 2230 Lenart v Slovenskih Goricah, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Zečević d.o.o., Trg Leona Štuklja 5/IV, 2000 Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina Gornja Radgona, Partizanska cesta 13, 9250 Gornja Radgona (v nadaljevanju: naročnik), 1. 10. 2015

odločila:

1. Obravnavanje vlagateljevega zahtevka za revizijo zoper odločitev naročnika v sklopu 1 in zahtevka za revizijo zoper odločitev naročnika v sklopu 2 se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevku za revizijo zoper odločitev naročnika v sklopu 1 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Obvestilo o izločitvi vseh ponudb« z dne 13. 8. 2015, št. 600-1/2015-65-U109 (U107).

3. Zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika v sklopu 2 se zavrne kot neutemeljen.

4. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške pravnega varstva v znesku 1.797,41 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 17. 7. 2015 sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 600-1/2015-37-U101 (U107). Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo dne 20. 7. 2015 objavljeno na Portalu javnih naročil, št. objave NMV4457/2015.

Za sklop 1 »Relacija Osnovna šola Gornja Radgona« je naročnik prejel dve pravočasni ponudbi in z Obvestilom o izločitvi vseh ponudb, št. 600-1/2015-65-U109 (U107) z dne 13. 8. 2015 obe ponudbi izločil, ker presegata naročnikova zagotovljena finančna sredstva.

Za sklop 2 »Relacija Osnovna šola dr. Antona Trstenjaka Negova« je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe in z Obvestilom o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. 600-1/2015-64-U109 (U107) z dne 13. 8. 2015, javno naročilo oddal najugodnejšemu ponudniku, ki je oddal popolno ponudbo, Avtobusni prevozi in turistična agencija, Dejan Dvoršak s.p., Gornja Radgona (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil dva zahtevka za revizijo, in sicer zoper odločitev naročnika v sklopu 1, s katero je bila njegova ponudba izločena kot nesprejemljiva in zoper odločitev naročnika v sklopu 2, s katero je naročnik, glede na merilo najnižja cena, javno naročilo oddal najugodnejšemu ponudniku, ki je oddal popolno ponudbo, vlagatelj pa je bil uvrščen na drugo mesto.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007-UPB s sprem.), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Glede na to, da je vlagatelj vložil dva zahtevka za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zoper dva sklopa, je Državna revizijska komisija zaradi pospešitve postopka obravnavanje zahtevkov za revizijo vlagatelja združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim sklepom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Zoper obvestilo o izločitvi vseh ponudb v sklopu 1 je vlagatelj pravočasno, dne 26. 8. 2015, vložil Zahtevek za revizijo (v predrevizijskem postopku) z dne 25. 8. 2015, v katerem predlaga, da naročnik zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi obvestilo o izločitvi, vlagatelju pa prizna stroške postopka oziroma v primeru, da naročnik zahtevku ne bo ugodil, le-tega odstopi Državni revizijski komisiji, ki naj zahtevku ugodi, razveljavi obvestilo o izločitvi in vlagatelju prizna stroške zahtevka.

Vlagatelj je navedel, da:
- je obrazložitev odločitve tako pomanjkljiva, da je njen preizkus skrajno otežen, če ne celo onemogočen, saj je naročnik zapisal zgolj, da naj bi ugotovil, da obe ponudbi presegata zagotovljena proračunska sredstva naročnika, zaradi česar je obe ponudbi izločil,
- ima izpodbijana odločitev pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj nima (vseh) razlogov oziroma niso navedeni (vsi) razlogi o odločilnih dejstvih, zaradi česar je naročnik zagrešil bistvene kršitve določb pravdnega postopka in kršil določila Ustave (25. člen),
- iz Odloka o proračunu Občine Gornja Radgona za leto 2015 izhaja, da je za »Regresiranje prevozov v šolo« zagotovljenih 187.000,00 EUR za leto 2015, in sicer skupaj za sklop 1 in sklop 2,
- je vlagatelj ponudil za sklop 1 skupni znesek 111.712,40 EUR z DDV (ob upoštevanju 190 dni),
- je izbrani ponudnik ponudil za sklop 2 skupni znesek 69.488,70 EUR z DDV (izračunan znesek izhaja iz vrednosti takse, ki jo je naročnik navedel v Obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika),
- to pomeni, da seštevek ponudbe vlagatelja v sklopu 1 in izbrane najugodnejše ponudbe v sklopu 2 znaša 181.201,10 EUR, v proračunu Občine Gornja Radgona pa je zagotovljenih 187.000,00 EUR in torej ne drži navedeni razlog za izločitev, da naj bi ponujena cena presegala v proračunu zagotovljena sredstva in
- je bilo v proračunu že za leto 2014 predvidenih 182.500,00 EUR, enako tudi za leto 2013 in da je bilo v zadnjih treh sprejetih proračunih zagotovljenih več sredstev, kot je seštevek ponujene cena za sklop 1 in najugodnejše ponudbe za sklop 2.

Naročnik je s Sklepom o zahtevku za revizijo, št. 600-1/2015-84-U101 (U107) z dne 7. 9. 2015, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da
- sta obe ponudbi presegli zagotovljena sredstva, ki jih je naročnik s sklepom o začetku postopka zagotovil za ta namen, poleg tega pa so bile ponujene višje cene kot v preteklem letu,
- ocenjena vrednost celotnega javnega naročila za oba sklopa znaša 132.500,00 EUR brez DDV, od tega za sklop 1 62.500,00 EUR brez DDV in za sklop 2 70.000,00 EUR brez DDV,
- za ta znesek ni možno izvesti predmetnega javnega naročila za sklop 1 in je potrebno zanj zagotoviti dodatna finančna sredstva,
- ima naročnik na proračunski postavki PP 190650 – Regresiranje prevozov učencev v višini 187.000,00 EUR zagotovljena sredstva za stroške prevozov za šolsko leto 2014/2015, zaradi česar sta v obstoječem proračunu vključena le dva meseca (september in oktober), razlika pa se načrtuje v proračunu za naslednje leto, ker šolsko leto ni enako koledarskemu letu s stališča načrtovanja proračuna,
- je pokrivanje stroškov prevoza zakonska zaveza občine, zato so sredstva zmeraj zagotovljena, vendar po načelu denarnega toka in se sredstva v sklepu o začetku postopka predvidevajo na osnovi analize stroškov in
- je moral iz navedenih razlogov obe ponudbi za sklop 1 izločiti in bo izvedel nov postopek.

Zoper obvestilo o izbiri v sklopu 2 je vlagatelj pravočasno, dne 26. 8. 2015, vložil Zahtevek za revizijo (v predrevizijskem postopku) ter predlog za zadržanje postopka javnega naročanja z dne 25. 8. 2015, v katerem predlaga, da naročnik zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi obvestilo o izbiri, vlagatelju pa prizna stroške postopka oziroma v primeru, da naročnik zahtevku ne bo ugodil, le-tega odstopi Državni revizijski komisiji, ki naj zahtevku ugodi, razveljavi obvestilo o izbiri in vlagatelju prizna stroške zahtevka.

Vlagatelj je podal tudi predlog za zadržanje postopka javnega naročanja v sklopu 2, v skladu s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN, čemur je naročnik sledil in izdal Sklep o zadržanju postopka javnega naročanja, št. 600-1/2015-79-U101 (U107) z dne 31. 8. 2015, s katerim je zadržal vse nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, in sicer do pravnomočnosti odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o vloženem zahtevku za revizijo.

Vlagatelj je navedel, da:
- je ponudba izbranega ponudnika neprimerna, ker ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji,
- iz Tehničnih specifikacij izhaja, da mora ponudnik razpolagati in prevoze na vseh treh lokacijah opravljati s tremi različnimi vozili (avtobusi), pri čemer morajo biti vsa vozila takšna, da bodo usposobljena pobirati vse otroke na posamezni relaciji in jih peljati v šolo (torej mora kapaciteta sedežev posameznega avtobusa, ki vozi na relaciji, ustrezati oziroma biti večje seštevku vseh otrok, ki bodo vstopili na posamezni lokaciji in se peljali do šole oziroma po koncu pouka vstopili, v celotnem številu in na posamezni lokaciji izstopili),
- iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika izhaja, da bo 1. in 2. relacijo opravljal z enim avtobusom, 3. relacijo pa z drugim, torej z dvema avtobusoma za tri lokacije in ne bo mogel ponuditi za vse tri lokacije voženj s tremi avtobusi in
- vozila izbranega ponudnika ne zadostujejo, saj ima eno vozilo zmogljivost 23 sedežev, drugo pa 52 sedežev, za 1. relacijo pa je potrebno prepeljati 44 otrok, za 2. relacijo 33 otrok in za 3. relacijo 20 otrok.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi z dne 1. 9. 2015 kot nepopolne in neresnične zavrača vlagateljeve navedbe ter podaja naslednja pojasnila in utemeljitve: vlagatelj ni v celoti upošteval oziroma pregledal njegove dokumentacije in priloženih obrazcev, potrdil in dokazil. Zjutraj se namreč 1. in 2. relacija vršita z enim avtobusom, 3. relacija pa z drugim, saj vozni red to dopušča; enako se vršijo odvozi domov, s časovnim zamikom. Nadalje navaja, da se prevozi izvajajo z dvema voziloma, kar ve tudi vlagatelj, ki je vsa pretekla leta na tak način opravljal prevoz, to je z dvema minibusoma in pojasnjuje, da ima zadostne tehnične zmogljivosti, saj iz njegove ponudbene dokumentacije, Obrazca 9b izhaja, da razpolaga s štirimi vozili (poleg vozil s 23 in 52 sedeži), še z vozili z 21 in 51 sedeži.

Naročnik je s Sklepom o zahtevku za revizijo, št. 600-1/2015-85-U101 (U107) z dne 8. 9. 2015, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da
- v razpisni dokumentaciji ni nikjer zapisal, da je treba prevoze izvajati s tremi vozili, tehnične specifikacije pa določajo, kakšne velikosti avtobusov so potrebne za posamezno relacijo in koliko otrok bo v vsakem naselju vstopalo v avtobus,
- so relacije kratke in je tehnično mogoče izvesti 1. relacijo, ki meri 17 km in 2. relacijo, ki meri 12 km, samo z enim avtobusom,
- so navedene ure okvirne, usklajujejo se s predstavniki šol in uskladijo s šolskim urnikom, kar pomeni, da je določen končni čas, ko morajo biti otroci v šoli, prevoznik pa jih lahko pripelje tudi nekaj minut prej, ne pa po tem času,
- so vlagatelju relacije znane, prav tako število otrok (ki se iz leta v leto bistveno ne spreminja), saj je v letih 2012-2015 za naročnika opravljal šolske prevoze, pred tem obdobjem pa kot podizvajalec pri ponudniku Arriva d.d.,
- je vlagatelj prevoze šolskih otrok na teh relacijah do sedaj izvajal samo z dvema minibusoma, zato ne drži njegova trditev, da izbrani ponudnik ni sposoben z istim avtobusom izvesti prevoza na dveh relacijah,
- je za predmetno javno naročilo pomembno le to, ali je izbrani ponudnik zmožen tehnično izvesti storitev, ki je predmet javnega naročila, kar po mnenju naročnika je in
- je ponudba izbranega ponudnika pravilna in primerna, pripravljena v skladu z navodili naročnika in za 4.370,00 EUR ugodnejša od ponudbe vlagatelja, kar je njena izključna prednost pred vlagateljem.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/2013-UPB s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2) v 21. točki prvega odstavka 2. člena določa, da je nesprejemljiva tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. Če je ponudba nesprejemljiva, je v posledici tega tudi nepopolna, naročnik pa mora tako ponudbo iz postopka oddaje javnega naročila izločiti.

Skladno s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2 mora naročnik svojo odločitev obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obvestilu o izločitvi navedel le, da obe ponudbi presegata zagotovljena finančna sredstva naročnika, brez obrazložitve te svoje navedbe. V sklepu o zahtevku za revizijo je v zvezi s tem dodal še »Ugotovljeno je bilo, da obe ponudbi presegata naročnikova zagotovljena sredstva. Ocenjena vrednost celotnega javnega naročila za oba sklopa znaša 132.500,00 EUR brez DDV, od tega za 1. sklop 62.500,00 EUR brez DDV in za 2. sklop 70.000,00 EUR brez DDV.« (šesti odstavek 2. stran) ter »Obe ponudbi sta presegli zagotovljena sredstva, ki jih je naročnik s sklepom o začetku postopka zagotovil za ta namen, poleg tega so bile ponujene cene višje kot v preteklem letu.« (deveti odstavek 2. stran).

Državna revizijska komisija je po vpogledu v naročnikovo dokumentacijo o postopku javnega naročanja ugotovila, da je naročnik v sklepu o začetku postopka poleg podatka, koliko znaša ocenjena vrednost naročila, navedel še, da je vir sredstev financiranja Proračun 2015, proračunska postavka 190650, konto 411900.

Državna revizijska komisija opozarja, da pojma ocenjene vrednosti naročila in zagotovljenih sredstev za izvedbo javnega naročila ne gre enačiti. Ocenjena vrednost naročila je tista vrednost, ki jo mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZJN-2 izračunati upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez davka na dodano vrednost, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja. V primeru izračuna ocenjene vrednosti naročila gre torej za vrednost, ki jo naročnik določi ob upoštevanju pravil javnega naročanja, njen glavni namen pa je zlasti preprečevanje izogibanja osnovnim pravilom javnega naročanja in opredeljevanje naročnikovih dolžnih ravnanj v postopku izvajanja javnih naročil (na primer pravilna izbira postopka, dolžnost objave obvestila o javnem naročilu ipd.).

Zagotovljena sredstva na drugi strani pa predstavljajo znesek, ki ga ima naročnik na svojih proračunskih postavkah predvidenega in zagotovljenega za plačilo obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe o izvedbi javnega naročila. Načrtovanje in razporejanje zagotovljenih sredstev ni urejeno v predpisih s področja javnega naročanja, temveč v predpisih, ki urejajo področje javnih financ.

Glede na navedeno gre ugotoviti, da ZJN-2 ne veže ugotavljanja (ne)sprejemljivosti ponudbe na kriterij, ali določena ponudba presega ocenjeno vrednost naročila, temveč ali presega zagotovljena sredstva ali ne. Ocenjena vrednost naročila tako ne more vplivati na presojo sprejemljivosti ponudbe, razen v situaciji, ko bi bila ocenjena vrednost naročila enaka višini zagotovljenih sredstev in bi naročnik to zatrjeval, česar pa v konkretnem primeru naročnik ni zatrjeval.

Naročnik, ki se v vseh obrazložitvah sklicuje na višino ocenjene vrednosti naročila, po mnenju Državne revizijske komisije ni uspel izkazati, koliko ima dejansko zagotovljenih sredstev za to javno naročilo, zato tudi ni mogoče ugotoviti, ali vlagateljeva ponudba res presega zagotovljena sredstva. Posledično tudi naročnikovega ravnanja, to je izločitve vseh ponudb iz razloga, ker presegajo ocenjeno vrednost naročila, ni mogoče preizkusiti z vidika skladnosti z določbo 80. člena v povezavi z 21. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija dodaja, da razlog, da so cene višje kot doslej ni in ne more biti utemeljen razlog, da naročnik ponudbe izloči iz postopka kot nesprejemljive (izpostaviti gre, da naročnik predstavljenega argumenta ne podaja v smeri zatrjevanja, še manj pa izkazovanja, da so cene iz prejetih ponudb višje od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu).

Iz tega razloga je Državna revizijska komisija, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo zoper odločitev naročnika v sklopu 1 ugodila in razveljavila odločitev naročnika o izločitvi vseh ponudb.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zoper sklop 2 zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna, ker ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da iz tehničnih specifikacij izhaja, da mora ponudnik razpolagati in prevoze na vseh treh lokacijah opravljati s tremi različnimi vozili (avtobusi).

V razpisni dokumentaciji, poglavju 3. (Tehnična specifikacija), je naročnik opisal storitev in navedel podatke o številu otrok na posamezni relaciji, relacije, ure dovozov in odvozov, število kilometrov, ki bodo dnevno prevoženi in minimalno število sedežev. Pri tem je naročnik navedel, da se čas dovoza in odvoza učencev vsako leto usklajuje s predstavniki šol in s šolskim urnikom. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel minimalnega zahtevanega števila vozil, s katerimi mora ponudnik izvajati storitev, ampak je to odločitev prepustil ponudnikom, ki so morali pri oblikovanju svoje ponudbe upoštevati zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije glede relacije, časa voženj in števila otrok, ki bodo koristili storitev prevoza, kar pojasnjuje tudi naročnik.

Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne more izvesti javnega naročila z dvema voziloma, čemur nasprotujeta tako izbrani ponudnik kot tudi naročnik, ki pojasnjujeta, da vozni red dopušča izvajanje prevozov le z dvema voziloma, in sicer relacijo 1 in relacijo 2 z upoštevanim določenim časovnim zamikom z enim vozilom, relacijo 3 pa z drugim vozilom. Dodatno naročnik utemeljuje možnost izvajanja storitve z dvema voziloma še s tem, da so relacije kratke in je tehnično mogoče izvesti relacijo 1, ki meri 17 km in relacijo 2, ki meri 12 km, samo z enim vozilom ter da je na enak način storitev v preteklih letih izvajal prav vlagatelj, torej z dvema voziloma.

Vlagatelj zatrjuje tudi, da vozila izbranega ponudnika ne zadostujejo, saj ima eno vozilo zmogljivost 23 sedežev, drugo pa 52 sedežev, pri čemer je potrebno za 1. relacijo prepeljati 44 otrok, za 2. relacijo 33 otrok in za 3. relacijo 20 otrok, čemur izbrani ponudnik nasprotuje in pojasnjuje, da ima na razpolago štiri vozila, kar je navedel tudi v svoji ponudbi.

V razpisni dokumentaciji, v točki 20, je naročnik zapisal »… Poleg izjav na OBR-9 mora ponudnik izdelati in predložiti seznam vozil in voznikov (Obr-9a), ki jih bo ponudnik vključil v zagotavljanje prevozov osnovnošolskih otrok. …«. Državna revizijska komisija je po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovila, da se v njej nahaja tudi obrazec Obr-9b (Državna revizijska komisija ob tem dodaja, da iz razpisne dokumentacije izhaja, da je Obr-9a potrebno priložiti za prijavo na sklop 1, Obr-9b pa za prijavo na sklop 2), iz katerega izhaja, da izbrani ponudnik razpolaga s štirimi vozili, in sicer z 21-sedežnim, 23-sedežnim, 51-sedežnim ter 52-sedežnim in ne le z dvema, kot to navaja vlagatelj. Glede na to, da naročnik minimalnega zahtevanega števila vozil ni določil, vlagatelj pa hkrati ni uspel izkazati ali dokazati, da izbrani ponudnik pri oblikovanju svoje ponudbe ni upošteval zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije glede relacij, časa voženj in števila otrok, ki bodo koristili storitev prevoza, so navedbe vlagatelja glede nezadostnega števila vozil izbranega ponudnika neutemeljene.

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti navedbam vlagatelja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, ker ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, zato je, upoštevaje prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, njegov zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da v primeru, da se odloči nadaljevati postopek oddaje javnega naročila v sklopu 1, dosledno upošteva določbe svoje razpisne dokumentacije in sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva tudi ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške za zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika v sklopu 1:
- strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 783,97 EUR (1.400 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke Tarifne številke 40, povečan za 22% davek na dodano vrednost,
- izdatke v pavšalnem znesku 13,44 EUR (20+4 točke), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife, povečane za 22% DDV,
- strošek vplačane takse za zahtevek za revizijo v višini 1.000,00 EUR.

Ker z zahtevkom za revizijo zoper odločitev naročnika v sklopu 2 vlagatelj ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 1.797,41 EUR.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 1. 10. 2015


predsednica senata
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Občina Gornja Radgona, Partizanska cesta 13, 9250 Gornja Radgona
- Odvetniška pisarna Zečević d.o.o., Trg Leona Štuklja 5/IV, 2000 Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- Avtobusni prevozi in turistična agencija, Dejan Dvoršak s.p., Lomanoše 9a, 9250 Gornja Radgona


Vložiti:
v spis zadeve, tu.

Natisni stran