Na vsebino
EN

018-200/2015 Občina Zavrč

Številka: 018-200/2015-4
Datum sprejema: 28. 9. 2015

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 20. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku odločanja o predlogu za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila »SANACIJA PLAZU NA LOKALNI CESTI GORIČAK-MEJA RH LC 483051, ID 999564«, ki ga je vložil naročnik Občina Zavrč, Goričak 6, Zavrč (v nadaljevanju: naročnik), dne 28. 9. 2015

odločila:

Predlogu naročnika za izdajo sklepa, s katerim se mu v postopku oddaje naročila male vrednosti »SANACIJA PLAZU NA LOKALNI CESTI GORIČAK-MEJA RH LC 483051, ID 999564« kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, se ne ugodi.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 14. 8. 2015 sprejel sklep o začetku postopka oddaje naročila za sanacijo plazu na lokalni cesti Goričak – Meja RH LC 483051, ID 999564 (v nadaljevanju: naročilo male vrednosti), obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega naročila po postopku oddaje naročila male vrednosti pa je bilo dne 21. 8. 2015 (s številko objave NMV5212/2015) objavljeno na Portalu javnih naročil.

Naročnik je dne 1. 9. 2015 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila, številka 430-00003/2015-026 (v nadaljevanju: obvestilo o oddaji naročila), iz katerega med drugim izhaja, da se v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti izbere ponudnik »CESTNO PODJETJE PTUJ D.D.«, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo.

Obvestilo o oddaji naročila je vlagatelj INDRAST, d. o. o., Lackova cesta 35, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj) prejel dne 2. 9. 2015, dne 9. 9. 2015 pa je na pošto priporočeno oddal Zahtevek za revizijo z dne 9. 9. 2015, skupaj s prilogo (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo).

Naročnik je dne 17. 9. 2015 sprejel sklep številka 430-3/2015-037, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, zavrnil pa je tudi zahtevo vlagatelja po povračilu stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo).

Državna revizijska komisija je dne 21. 9. 2015 prejela naročnikov »Predlog za sklenitev pogodbe pred odločitvijo DKOM«, številka 430-3/2015-038, z dne 18. 9. 2015 (v nadaljevanju: predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe).

Naročnik je z dopisom z dne 18. 9. 2015, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 21. 9. 2015, odstopil dokumentacijo o oddaji in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega naročila male vrednosti v odločanje Državni revizijski komisiji. Naročnik je z omenjenim dopisom Državni revizijski komisiji istočasno posredoval tudi predlog za izdajo sklepa, s katerim se (na podlagi prvega odstavka 20. člena ZPVPJN) kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev (gradbene) pogodbe.

Po proučitvi vsebine naročnikovega predloga za izdajo sklepa, s katerim se mu v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 20. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik svoj predlog za izdajo sklepa, s katerim se mu v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, podal na podlagi 20. člena ZPVPJN.

V skladu z določbami ZPVPJN lahko naročnik svoj predlog za izdajo sklepa, s katerim se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, naslovi na Državno revizijsko komisijo ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadar koli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom (pravno relevantni del prvega odstavka 20. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija naročnikovemu predlogu za izdajo sklepa, s katerim se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom (pravno relevantni del četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotavlja, da naročnik v predlogu za izdajo sklepa, s katerim se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, ni dokazal, da v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Zgolj (sicer nedokazano) zatrjevanje naročnika, da mora iz razloga, ker »izvaja javno naročilo za sanacijo plazu iz sredstev državnega proračuna«, […] »delo zaključiti do 30. 10. 2015 sicer sredstev za ta namen ne bo mogel več koristiti. Prenos sredstev v naslednje leto pa ni mogoč. Če naročnik ne bo sklenil pogodbe še v tem mesecu dela fizično do tega roka ni možno več zaključiti«, v konkretnem primeru ne predstavlja prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom. Naročnik tako ne zatrjuje (in ne dokazuje) na primer, da opustitev sanacije plazu na lokalni cesti, ki je predmet tega naročila male vrednosti, vzročno posledično dejansko, realno in resno ogroža življenje ljudi, niti ne zatrjuje (in ne dokazuje) na primer, da gre za plaz na morebitni edini (lokalni) cesti, ki je povzročil morebitno popolno odrezanost ljudi od dobrin oziroma oskrbe, nujno potrebnih za vsakdanje življenje. Škodljiva posledica morebitne ugoditve predlogu naročnika se kaže zlasti v tem, da bi bila bistveno zmanjšana (če ne celo praktično onemogočena) učinkovitost pravnega varstva vlagatelja z zahtevkom za revizijo, vloženim v postopku pravnega varstva po določbah ZPVPJN, naročnik pa v predlogu za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, ni dokazal takšnih koristi za javni interes, ki bi prevladale nad (temeljno) pravico vlagatelja do učinkovitega pravnega varstva. Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da (zgolj) ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom (druga poved četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN).

Na zaključek, da naročnik v predlogu za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, ni dokazal, da v navezavi na postopek oddaje zadevnega naročila male vrednosti obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi, v ničemer ne vpliva zatrjevanje naročnika, da (po njegovem mnenju) vlagatelj »vlaga zahtevek z namenom, da sredstev ne bi mogli več koristiti«. V zvezi s tem zadostuje že zaključek, da naročnik namena vlagatelja, ki ga zatrjuje, ni z ničemer ustrezno dokazal.

Na zaključek, da naročnik v predlogu za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, ni dokazal, da v navezavi na postopek oddaje zadevnega naročila male vrednosti obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi, prav tako v ničemer ne vpliva (sicer nedokazano) zatrjevanje naročnika, da dejstvo, da izvaja »javno naročilo z kratkimi roki ni« njegova »krivda, saj« je bil »o možnosti koriščenja sredstev« obveščen »šele sredi avgusta tega leta. Dokler pa« ni imel »zagotovila pa tudi niso bili izpolnjeni pogoji, da bi lahko priče[l] s postopkom javnega naročila«. Zgolj (sicer nedokazano) dejstvo, kdaj je bil naročnik obveščen o možnosti koriščenja sredstev, namreč v konkretnem primeru ne predstavlja prevladujočega razloga, povezanega z javnim interesom, ki bi zahteval, da se njegovemu predlogu ugodi.

Ob upoštevanju vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija prošnji naročnika, da mu »dovol[i] skleniti pogodbo pred dokončno odločitvijo DKOM« o vlagateljevem zahtevku za revizijo (to je o predlogu za izdajo sklepa, s katerim se mu v postopku oddaje naročila male vrednosti »SANACIJA PLAZU NA LOKALNI CESTI GORIČAK-MEJA RH LC 483051, ID 999564« kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe), ni ugodila.

Skladno z drugim odstavkom 20. člena ZPVPJN naročnik predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, posreduje hkrati tudi vlagatelju, ki lahko v treh delovnih dneh od njegovega prejema Državni revizijski komisiji posreduje o njem svoje mnenje. Sodeč po pisarniški odredbi (glej rubriko »Posredovati:« na koncu zadevnega predloga) je naročnik to tudi storil. Državna revizijska komisija do sprejema tega sklepa ni prejela mnenja vlagatelja o predlogu, upoštevaje dejstvo, da vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga razveljavitev obvestila o oddaji naročila, pa je upravičeno (upoštevaje njegov interes pridobiti zadevno naročilo, kot izhaja iz zahtevka za revizijo) pričakovati, da bi predlogu za izdajo sklepa, s katerim se naročniku kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, nasprotoval. Tudi sicer pa pri tem ne gre prezreti ključnega dejstva, da Državna revizijska komisija predlogu naročnika za izdajo sklepa, s katerim se mu v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, ni ugodila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 28. 9. 2015


Predsednik senata
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije



























Vročiti:
– Občina Zavrč, Goričak 6, 2283 Zavrč
– INDRAST, d. o. o., Lackova cesta 35, 2000 Maribor
– CESTNO PODJETJE PTUJ, d. d., Zagrebška cesta 49A, 2250 Ptuj
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spis zadeve, tu

Natisni stran