018-194/2015 Mestna občina Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članu mag. Gregorju Šebeniku, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup novih avtobusov z nizkimi emisijami za mestni potniški promet«, in na podlagi pritožbe vlagatelja TAM-DURABUS, d. o. o., Cesta k Tamu 33, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Sara Pušenjak, Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 22. 9. 2015

odločila:

1. Pritožba, ki jo je vlagatelj vložil z vlogo z dne 20. 7. 2015, je utemeljena.

2. Pritožba, ki jo je vlagatelj vložil z vlogo z dne 7. 9. 2015, se zavrne kot neutemeljena.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 12. 6. 2015 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN3954/2015, dne 17. 6. 2015 pa še v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod številko objave 2015/S 115-207943.

Vlagatelj je pred potekom roka za predložitev ponudb, z vlogo z dne 23. 6. 2015, vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je naročnik z nekaterimi določbami razpisne dokumentacije kršil Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2). Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik referenčni pogoj nezakonito omejil le na prevoz potnikov v mestnem prometu. Volumen rezervoarja za gorivo je po mnenju vlagatelja določen prestrogo, rok za dobavo avtobusov pa je prekratek. Naročnik po mnenju vlagatelja tudi z zahtevami glede garancijskega roka onemogoča konkurenco med ponudniki. Vlagatelj zato predlaga razveljavitev razpisne dokumentacije v delih, ki se nanašajo na datum dobave avtobusov, na garancijske roke, na tehnično sposobnost – reference in na tehnične zahteve – domet vozila. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo s sklepom z dne 30. 6. 2016 zavrgel, in sicer zato, ker je pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo ugotovil, da vlagatelj zahtevku ni priložil potrdila o plačilu takse.

Vlagatelj je dne 8. 7. 2015 na naročnika naslovil vlogo, ki jo je poimenoval kot »Dopolnitev zahtevka za revizijo«. V vlogi vlagatelj predlaga razveljavitev razpisne dokumentacije v enakih delih, kot je to zahteval že v zahtevku za revizijo, in sicer v delih, ki se nanašajo na datum dobave avtobusov, na garancijske roke, na tehnično sposobnost – reference in na tehnične zahteve – domet vozila. Vlagatelj navaja, da dopolnjuje zahtevek za revizijo, ki ga je vložil z vlogo z dne 23. 6. 2015, in sicer zaradi dodatnih dejstev, ki so nastala po vložitvi zahtevka za revizijo. V vlogi vlagatelj ugovarja zoper naročnikovo pojasnilo v zvezi z zahtevo po predložitvi referenc ter zoper čas dobave, ki je po njegovem mnenju prekratek.

Zoper odločitev naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj z vlogo z dne 9. 7. 2015 vložil pritožbo, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-130/2015-3 z dne 29. 7. 2015 ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, naročniku pa naložila, da mora glede na dejstvo, da v razpisni dokumentaciji ni določil višine takse za vložitev zahtevka za revizijo, vlagatelja najprej pozvati k plačilu takse v ustrezni višini in predložitvi potrdila o plačilu.

Naročnik je s sklepom št. 13. 7. 2015 zavrgel tudi vlagateljevo vlogo z dne 8. 7. 2015, s katero je vlagatelj dopolnil zahtevek za revizijo. Naročnik v sklepu navaja, da je naročnik dopolnitev zahtevka za revizijo štel kot nov zahtevek za revizijo, po predhodnem preizkusu zahtevka pa je ugotovil, da vlagatelj tudi tokrat ni predložil potrdila o plačilu takse. Naročnik je zato vlogo z dne 8. 7. 2015, ki jo je obravnaval kot zahtevek za revizijo, na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN zavrgel, saj je štel, da je v razpisni dokumentaciji ponudnike ustrezno napotil na uporabo določil ZPVPJN.

Vlagatelj je z vlogo z dne 20. 7. 2015 tudi zoper zavrženje dopolnitve zahtevka za revizijo vložil pritožbo. V pritožbi navaja, da je z vlogo z dne 8. 7. 2015 le dopolnil zahtevek za revizijo. Stališče naročnika, da je dopolnitev zahtevka za revizijo obravnaval kot nov zahtevek za revizijo, je neutemeljeno. Vlagatelj poudarja, da je zoper zavrženje zahtevka za revizijo vložil pritožbo in da odločitev še ni pravnomočna, zato ne drži navedba naročnika, da zahtevka ni več mogoče dopolniti. Odločitev naročnika, da dopolnitev zahtevka obravnava kot nov zahtevek, predstavlja kršitev postopka, saj vlagatelj ni vložil novega zahtevka, temveč je le dopolnil že vložen zahtevek z dne 23. 6. 2015. Zahtevek je dopolnil glede na to, da je naročnik objavil nove odgovore na portalu javnih naročil. Dopolnitev zahtevka naročnik ne more obravnavati kot nov zahtevek, saj brez upoštevanja že vloženega zahtevka ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se vloga lahko obravnavala. Vlagatelj v nadaljevanju pritožbe navaja, da taksa v razpisni dokumentaciji ni bila določena, saj je naročnik ni opredelil, temveč je ponudnike zgolj napotil na določba ZPVPJN. Pravni pouk je bil zato po mnenju vlagatelja nepopoln, takšen pa ne more iti v škodo ponudnikom. Vlagatelj zato predlaga, da se sklep o zavrženju zahtevka za revizijo razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih s pritožbo.

Naročnik je na podlagi sklepa Državne revizijske komisije št. 018-130/2015-3 z dne 29. 7. 2015 vlagatelja z dopisom z dne 31. 7. 2015 pozval k plačilu takse v višini 3.500,00 EUR in predložitvi potrdila o plačilu takse.

Po prejemu naročnikovega poziva k plačilu takse je vlagatelj naročniku poslal dopis z dne 10. 8. 2015, v katerem ga prosi za obrazložitev poziva k plačilu revizijske takse in podaljšanje roka za plačilo. V dopisu vlagatelj navaja, da je poziv k plačilu takse nejasen, nerazumljiv in v nasprotju s sklepom o zavrženju dopolnitve zahtevka za revizijo z dne 13. 7. 2015. Vlagatelj naročnika poziva, naj mu pojasni, s kakšnim namenom in na kakšni podlagi je izdan poziv k plačilu takse, hkrati pa ga prosi, naj mu posreduje sklep Državne revizijske komisije št. 018-130/2015-3. Naročnika prosi tudi za podaljšanje roka za 30 dni, saj, kot navaja vlagatelj, mora preučiti pravno podlago za izdani poziv za plačilo takse.

Naročnik je dne 13. 8. 2015 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 23. 6. 2015, zavrgel. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je vlagatelja na podlagi sklepa Državne revizijske komisije pozval k plačilu takse in predložitvi potrdila o plačilu takse in da je vlagatelj ta poziv prejel 5. 8. 2015. Ker vlagatelj v zakonskem roku ni dopolnil zahtevka za revizijo, ga je naročnik zavrgel.

Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo z dne 13. 8. 2015 je vlagatelj z vlogo z dne 7. 9. 2015 vložil pritožbo, v kateri navaja, da mu je naročnik poslal poziv za plačilo takse, ne da bi obrazložil pravno podlago za določitev višine takse. Vlagatelj tudi ni mogel razbrati, ali ga je naročnik pozval k plačilu takse za zahtevek za revizijo ali k plačilu takse za dopolnitev zahtevka za revizijo. Prav tako vlagatelj ne ve, ali je naročnik vodil en postopek ali dva ločena predrevizijska postopka. Vlagatelj navaja, da je vložil zahtevek za revizijo in ga kasneje dopolnil ob upoštevanju takrat veljavne razpisne dokumentacije, ki takrat ni določala višine takse za vložitev zahtevka za revizijo. Naročnik je višino revizijske takse določil s spremembo razpisne dokumentacije z dne 4. 8. 2015, torej po tem, ko je vlagatelj že vložil zahtevek in njegovo dopolnitev in ko je naročnik že izdal oba sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo. Naročnik je potem na podlagi naknadno spremenjene razpisne dokumentacije izdal poziv za plačilo takse, kar po mnenju vlagatelja pomeni, da je ravnal retroaktivno, kar je v nasprotju z načelom zakonitosti in transparentnosti javnega naročanja. Tudi v postopkih javnega naročanja mora biti zagotovljeno spoštovanje načel pravne države, med katere spada tudi načelo zakonitosti in načelo prepovedi povratne veljave pravnih aktov. Naročnik je s tem, ko je vlagatelja pozval k plačilu takse na podlagi sprememb razpisne dokumentacije, retroaktivno spremenil pogoje za uveljavljanje pravnega varstva. Vlagatelj ponavlja, da nepopoln pravni pouk ne sme imeti škodljivih posledic in da naknadno določena taksa ne more veljati retroaktivno in s tem za nazaj omejiti ponudnika pri uveljavljanju pravnega varstva. Če bi bila višina takse določena že v razpisni dokumentaciji, bi vlagatelj lahko uveljavljal učinkovito pravno varstvo, zdaj pa mora vlagati pritožbe. V vmesnem času je naročnik celo ugodil eni izmed zahtev vlagatelja iz zahtevka za revizijo, saj je podaljšal rok za predložitev ponudb. Na ta način je prejudiciral odločitev o zahtevku za revizijo in izigral predviden postopek pravnega varstva. Vlagatelj zato predlaga, da se sklep o zavrženju zahtevka za revizijo razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

Naročnik je z vlogo z dne 15. 9. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je v predmetnem postopku pravnega varstva najprej obravnavala pritožbo, ki jo je vlagatelj z vlogo z dne 20. 7. 2015 vložil zoper sklep, s katerim je naročnik zavrgel dopolnitev zahtevka za revizijo, in sicer zato, ker vlagatelj ni priložil potrdila o plačilu revizijske takse.

Kot je razvidno iz dokumentacije, je vlagatelj dne 8. 7. 2015, po vložitvi zahtevka za revizijo, na naročnika naslovil vlogo, ki jo je poimenoval kot »Dopolnitev zahtevka za revizijo«. V njej je vlagatelj, enako kot v zahtevku za revizijo, predlagal, da naročnik razveljavi razpisno dokumentacijo v delih, ki se nanašajo na datum dobave avtobusov, na garancijske roke, na tehnično sposobnost – reference in na tehnične zahteve – domet vozila. Ker je vlagatelj vlogo z dne 8. 7. 2015 izrecno poimenoval kot dopolnitev zahtevka za revizijo in ker v njej zahteva razveljavitev istih delov razpisne dokumentacije, zoper katere je ugovarjal že v zahtevku za revizijo, je treba (ne da bi se Državna revizijska komisija pri tem opredeljevala do vprašanja, ali je bila dopolnitev zahtevka za revizijo v predmetnem postopku pravnega varstva dopustna) ugotoviti, da je vlagatelj z vlogo z dne 8. 7. 2015 zgolj dopolnil zahtevek za revizijo, ki ga je vložil z vlogo z dne 23. 6. 2015. Dejstvo, da je vlagatelj z vlogo z dne 8. 7. 2015 le dopolnil že vloženi zahtevek za revizijo, je vlagatelj navedel tudi v pritožbi. Dopolnitev zahtevka za revizijo bi bilo zato treba, glede na vlagateljevo procesno ravnanje, obravnavati kot del predrevizijskega postopka, ki ga je vlagatelj začel z vložitvijo zahtevka za revizijo z dne 23. 6. 2015. Naročnik torej ni imel podlage, ko je dopolnitev zahtevka za revizijo zavrgel, ker vlagatelj ob dopolnitvi ni vplačal nove revizijske takse, saj bi moral glede na vlagateljevo ravnanje dopolnitev zahtevka procesno obravnavati skupaj z zahtevkom za revizijo. Strinjati se je treba z vlagateljem, da sklep z dne 13. 8. 2015, s katerim je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo z dne 23. 6. 2015, ni postal pravnomočen, saj je vlagatelj zoper njega vložil pritožbo, tej pa je Državna revizijska komisija ugodila, razveljavila sklep o zavrženju zahtevka in naročniku naložila, naj vlagatelja pozove k plačilu revizijske takse. To pomeni, da se predrevizijski postopek, ki ga je vlagatelj začel z vložitvijo zahtevka z dne 23. 6. 2015, še ni končal, dopolnitev zahtevka za revizijo pa je tako treba obravnavati kot del tega predrevizijskega postopka.

Pritožba vlagatelja z dne 20. 7. 2015, ki jo je vlagatelj vložil zoper zavrženje dopolnitve zahtevka za revizijo, je torej utemeljena. Državna revizijska komisija je glede na poimenovanje vloge z dne 8. 7. 2015 in glede na procesno ravnanje vlagatelja štela, da je vloga z dne 8. 7. 2015 del predrevizijskega postopka, ki ga je vlagatelj začel z vložitvijo zahtevka za revizijo z dne 23. 6. 2015, oz. del samega revizijskega zahtevka. Zato je v nadaljevanju pritožbenega postopka obravnavala pritožbo zoper sklep z dne 13. 8. 2015, s katerim je naročnik ponovno zavrgel zahtevek za revizijo, vložen dne 23. 6. 2015. V okviru obravnavanja pritožbe z dne 7. 9. 2015, ki jo je vlagatelj vložil zoper ponovno zavrženje zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija opravila presojo procesnega ravnanja z zahtevkom za revizijo. Ta presoja ima učinek tudi na samo dopolnitev zahtevka, saj je le-to, kot je bilo že zapisano, treba obravnavati kot del zahtevka in s tem kot del predrevizijskega postopka, ki ga je vlagatelj začel z vložitvijo zahtevka za revizijo z dne 23. 6. 2015.

Državna revizijska komisija mora torej v pritožbenem postopku, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 7. 9. 2015, ugotoviti, ali je imel naročnik podlago v določbah ZPVPJN, ko je zahtevek za revizijo zavrgel, ker vlagatelj kljub pozivu ni plačal takse in tudi ni predložil potrdila o plačilu. Naročnikovo procesno ravnanje z zahtevkom za revizijo je treba presojati z vidika 26. člena ZPVPJN, ki v prvem odstavku določa, da mora naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveriti, ali je bil ta vložen pravočasno, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN in ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN. Če naročnik ugotovi, da vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN ni predložil potrdila o plačilu takse iz prve alineje prvega odstavka 70. člena ZPVPJN ali da ni bila plačna ustrezna taksa, ga najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN).

Iz citiranih določil ZPVPJN je razvidno, da je plačilo takse oz. predložitev potrdila o plačilu takse procesna predpostavka, ki jo mora naročnik preveriti pred vsebinskim odločanjem o zahtevku za revizijo. Če pri tem ugotovi, da vlagatelj zahtevku za revizijo ni priložil potrdila o plačilu takse, kot to zahteva drugi odstavek 15. člena ZPVPJN, oz. da ni plačal takse v višini, kot je določena v 71. členu ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrže.

Državna revizijska komisija je v sklepu št. 018-130/2015-3 z dne 29. 7. 2015 ugotovila, da naročnik ni ravnal v skladu s četrtim odstavkom 71. člena ZPVPJN, ko je zahtevek za revizijo zavrgel, saj v razpisni dokumentaciji ni navedel konkretne višine takse, ki bi jo moral plačati vlagatelj. Sklep o zavrženju zahtevka je zato razveljavila, naročniku pa naložila, da vlagatelja pozove k plačilu takse in predložitvi potrdila o plačilu.

Kot je razvidno iz dokumentacije, je naročnik upošteval navodilo Državne revizijske komisije, saj je vlagatelja z dopisom z dne 31. 7. 2015 pozval, naj v roku treh dni od prejema poziva na ustrezen račun plača takso v višini 3.500,00 EUR in naj v enakem roku predloži tudi potrdilo o plačilu takse. Vlagatelj je navedeni poziv prejel dne 5. 8. 2015, kljub temu pa takse ni plačal in naročniku tudi ni predložil potrdila o plačilu. Da vlagatelj zahtevka za revizijo ni dopolnil s potrdilom o plačilu takse, med vlagateljem in naročnikom tudi sicer ni sporno. S tem, ko vlagatelj v določenem roku zahtevka za revizijo ni dopolnil s potrdilom o plačilu takse, in to kljub temu, da je bil izrecno pozvan in da je naročnik v pozivu navedel tudi konkretno višino takse ter ostale potrebne podatke o načinu plačila, ni izpolnil zahteve iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN, ki določa, da mora vlagatelj zahtevku za revizijo priložiti potrdilo o plačilu takse iz 71. člena ZPVPJN. Posledično je treba ugotoviti, da naročniku ni mogoče očitati kršitve tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN, ki določa, da naročnik zavrže zahtevek za revizijo, če pri predhodnem preizkusu zahtevka ugotovi, da vlagatelj ni predložil potrdila o plačilu takse.

Na navedeno ugotovitev ne morejo vplivati vlagateljeve pritožbene navedbe, češ da naročnik v pozivu ni navedel pravne podlage za določitev višine takse in da iz poziva ni mogel razbrati, ali ga je naročnik pozval k plačilu takse za zahtevek za revizijo ali za dopolnitev zahtevka. Naročnikov poziv k plačilu takse z dne 31. 7. 2015 je bil jasen. V njem je naročnik jasno (in pravilno) navedel višino takse, kot jo določa 3. alineja prvega odstavka 71. člena ZPVPJN, jasno je navedel tudi podatke za plačilo takse in rok, v katerem je bil dolžan vlagatelj dopolniti zahtevek za revizijo. Četrti odstavek 71. člena ZPVPJN ne določa, da bi moral naročnik navesti pravno podlago, temveč določa, da mora v posameznem primeru višino takse določiti naročnik, upoštevaje pri tem prvi, drugi in tretji odstavek ZPVPJN. To pa je naročnik v pozivu z dne 31. 7. 2015, kot je bilo že ugotovljeno, tudi storil. Vlagatelj je imel na voljo tudi dovolj podatkov o tem, na kaj se plačilo takse nanaša, saj je naročnik kot podlago za izdajo poziva navedel sklep Državne revizijske komisije št. 018-130/2015-3. Ta sklep je bil vlagatelju oz. njegovi pooblaščenki tudi vročen, v njem pa je bilo jasno obrazloženo, da je naročnik dolžan vlagatelja pozvati k dopolnitvi zahtevka za revizijo, ki je bil vložen dne 23. 6. 2015.

Vlagatelju tudi ni mogoče slediti v delu, kjer navaja, da je naročnik retroaktivno določil višino takse. Višina takse, ki jo mora vlagatelj plačati ob vložitvi zahtevka za revizijo, je namreč vnaprej določena v 71. členu ZPVPJN. Naročnikova dolžnost v skladu s četrtim odstavkom 71. člena ZPVPJN je, da ponudnikom poda jasne informacije o tem, koliko znaša taksa v konkretnem primeru, upoštevajoč fazo vložitve zahtevka za revizijo, predmet naročila in vrsto postopka. Naročnik torej s tem, ko je v pozivu k dopolnitvi zahtevka navedel višino takse, ni retroaktivno določil takse, saj je ta vnaprej določena v ZPVPJN, temveč je, glede na to, da tega ni storil že v razpisni dokumentaciji, vlagatelja v predrevizijskem postopku le obvestil o konkretni višini takse, ki jo mora plačati ob vložitvi zahtevka za revizijo. S tem mu je omogočil, da zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o plačilu takse v ustrezni višini, ki jo kot obvezno sestavino določa drugi odstavek 15. člena ZPVPJN. Ker vlagatelj kljub jasnemu pozivu takse ni plačal, procesne predpostavke za meritorno odločanje o zahtevku za revizijo niso izpolnjene, naročnik pa je ravnal v skladu s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, ko je zahtevek za revizijo zavrgel.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN pritožbo, ki jo je vlagatelj vložil z vlogo z dne 7. 9. 2015, zavrnila kot neutemeljeno. S tem se je predrevizijski postopek, ki ga je vlagatelj začel z vložitvijo zahtevka za revizijo z dne 23. 6. 2015 in nadaljeval z dopolnitvijo zahtevka z dne 8. 7. 2015, končal.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v postopku zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v pritožbenem postopku. Povrnitev stroškov je zahteval v pritožbi z dne 9. 7. 2015, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-130/2015-3 z dne 29. 7. 2015 ugodila, v stroškovnem delu pa zapisala, da se odločitev o stroških, nastalih v pritožbenem postopku, pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo. Povrnitev stroškov je zahteval tudi v pritožbi z dne 20. 7. 2015 in pritožbi z dne 7. 9. 2015.

Tretji odstavek 70. člena ZPVPJN določa, da mora naročnik vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso, v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen. Ker v predmetnem predrevizjskem postopku zaradi ravnanja vlagatelja, ki kljub pozivu ni dopolnil zahtevka za revizijo, ni prišlo do meritorne obravnave zahtevka, temveč je tega naročnik utemeljeno zavrgel, je treba ugotoviti, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, zaradi česar je treba zavrniti tudi njegovo zahtevo za povrnitev pritožbenih stroškov.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 22. 9. 2015


mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije





Vročiti:

- Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor
- Odvetniška pisarna Sara Pušenjak, Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve

Natisni stran