018-167/2015 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »NAJEM IN VZDRŽEVANJE SANITARNIH OBJEKTOV OB DRŽAVNIH CESTAH V RS ZA OBDOBJE 30 MESECEV«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe ADCO & DIXI varovanje okolja, d.o.o., Meljska cesta 103, 2000 Maribor, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik mag. Bojan Peče, Partizanska 13/a, 2000 Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18.9.2015

odločila:

1. Zahtevek za revizijo z dne 30.7.2015 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povračilo stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 21.5.2015 na Portalu javnih naročil pod številko objave NMV2846/2015 objavil obvestilo o javnem naročilu »Najem in vzdrževanje sanitarnih objektov ob državnih cestah v RS za obdobje 30 mesecev«. Predmetno javno naročilo je naročnik po postopku oddaje naročila male vrednosti na podlagi Odločitve o oddaji javnega naročila, št. 43002-99/2015/15 412 z dne 22.7.2015, oddal izbranemu ponudniku, družbi Verteks TG, d.o.o., Cesta na Ostrožno 99, 3000 Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila je vlagatelj dne 30.7.2015 vložil zahtevek za revizijo (datiran z datumom 29.7.2015), v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila ter povračilo stroškov postopka pravnega varstva.

V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je dne 28.7.2015 uspel le delno vpogledati v ponudbo izbranega ponudnika, saj je naročnik večino bistvenih listin iz ponudbe fizično izločil ter vso dokumentacijo, razen povsem splošne, opredelil kot poslovno tajnost oziroma zaupne dokumente. Vlagatelj je na zapisnik navedel, da ob takšnem vpogledu ne more preveriti nekaterih bistvenih podatkov o izpolnjevanju pogojev izbranega ponudnika. Naročnik je v razpisni dokumentaciji (pod točko 3.1.3.5. pogojev in meril) zahteval predložitev seznama osebja, ki mora obsegati najmanj pet zaposlenih, ki bodo postavljali, vzdrževali in praznili sanitarne objekte na območju celotne Slovenije. Na podlagi ponudnikovega vprašanja, postavljenega na portalu »www.enaročanje.si«, je naročnik omenjeno razpisno zahtevo spremenil ter poslej zahteval »/…/seznam tehničnega osebja, ki mora obsegati najmanj dva zaposlena, ki bosta postavljala, vzdrževala in praznila sanitarne objekte na območju celotne Slovenije, pri čemer ju ponudnik lahko zagotovi tudi na drugih pravnih podlagah/…/«. Omenjene bistvene in hkrati nedovoljene spremembe razpisnih pogojev naročnik ni objavil na svoji spletni strani, kot je to sam izrecno določil v razpisni dokumentaciji. Poleg tega je naročnik izbranega ponudnika (mimo vednosti vlagatelja) z dopisom dodatno pozval na dopolnitev ponudbe, z dopolnitvijo pa se je vsebina ponudbe izbranega ponudnika nedovoljeno spremenila po izteku roka za predložitev ponudb. Nadalje naročnik zatrjuje, da so se reference ponudnikov, skladno z razpisno dokumentacijo, izkazovale z najmanj enim istovrstnim in po pogodbi vsaj 50% toliko vrednim poslom, kot ga je ponudnik prevzemal na podlagi ponudbe, izvedenim v zadnjih petih letih pred objavo obravnavanega javnega naročila. Za istovrstni posel se je štel najem in vzdrževanje mobilnih in stacionarnih objektov. Kot navaja vlagatelj, je izbrani ponudnik referenčno delo po lastnem zatrjevanju izvajal v času od 21. do 27. julija 2013 v Tolminu, kjer je na prireditvi ob deseti obletnici »Metaldays« opravljal storitve čiščenja ter odstranjevanja fekalij. Vlagatelj je omenjeno prireditev preveril na svetovnem spletu in ugotovil, da dejavnosti, zatrjevane kot referenčne, ni izvedel izbrani ponudnik, marveč podjetje Vigrad, d.o.o., iz Celja. Izbrani ponudnik je po mnenju vlagatelja v obravnavanem postopku javnega naročanja predložil neresnične reference, ki ne izpolnjujejo zahtevanega pogoja glede istovrstnosti referenčnega posla. Predmet konkretnega javnega naročila je namreč najem in vzdrževanje ne samo prenosnih, ampak tudi stacionarnih sanitarnih objektov, ki se bo vsak dan v obdobju 30 mesecev izvajalo po vsej Sloveniji (in ne le na eni lokaciji). Iz izpisa iz sodnega registra je nadalje razvidno, da je družba Verteks TG, d.o.o., v 100% lasti osebe, ki je po zatrjevanju vlagatelja v sorodu s solastniki podjetja Vigrad, d.o.o., , ki so v skladu z zakonom povezane osebe, vendar opravljeno delo podjetja Vigrad, d.o.o., ne more predstavljati referenčnega posla družbe Verteks TG, d.o.o.. V nasprotju z izbranim ponudnikom, katerega ponudba je po prepričanju vlagatelja neustrezna, nepopolna in nesprejemljiva, je vlagatelj v obravnavanem postopku javnega naročanja podal korektno, pravilno ter ugodno ponudbo.

V skladu z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN se je izbrani ponudnik v vlogi z dne 13.8.2015 pravočasno izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo in jih zavrnil kot neutemeljene.

Izjasnitvene navedbe izbranega ponudnika je pri odločanju upošteval tudi naročnik, ki je zahtevek za revizijo s sklepom, št. 43002-99/2015/28 z dne 20.8.2015, zavrnil kot neutemeljen, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva. Naročnik je uvodoma pojasnil, da je vpogled v ponudbo izbranega ponudnika dne 28.7.2015 potekal v skladu s predpisi. Vlagatelju je bil omogočen vpogled v vse dele dokumentacije postopka oddaje javnega naročila, zakriti so ostali le podatki, ki jih je šteti kot osebne podatke, poslovno skrivnost ali zaupne dokumente. Naročnik pritrjuje vlagatelju, da je na zastavljeno vprašanje na Portalu javnih naročil odgovoril tako, da je razpisni pogoj glede števila kadrov spremenil iz sprva zahtevanih pet na dve osebi, vendar je vse odgovore objavil tako na svoji spletni strani, kot na Portalu javnih naročil (kjer je bil sporni odgovor objavljen dne 29.5.2015 ob 12.15 uri). Prav tako naročnik kot neutemeljen zavrača vlagateljev ugovor glede nedovoljenega spreminjanja vsebine ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik je izbranega ponudnika v skladu z 78. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) pozval k dopolnitvi in/ali spremembi ponudbe, izbrani ponudnik pa je zahtevano dokumentacijo predložil v celoti ter pravočasno. Glede na navedeno je bilo izpodbijano ravnanje naročnika povsem transparentno in zakonito. Po prepričanju naročnika je izbrani ponudnik izpolnil zahtevani pogoj glede najmanj enega istovrstnega ter po pogodbi vsaj 50% toliko vrednega posla, kot ga prevzema na podlagi ponudbe, izvedenega v zadnjih petih letih pred objavo konkretnega naročila. Izbrani ponudnik je v Izjavi o izpolnjevanju pogojev podrobno opisal dela, ki jih je v okviru referenčnega posla opravil na prireditvi Tolmin/Metaldays 2013. Poleg tega je izbrani ponudnik k ponudbi priložil račun, ki ga je za omenjeno storitev izdal po tem, ko jo je opravil. Iz računa je razbrati podrobno specifikacijo del, ki po presoji naročnika ustreza zahtevi iz točke 3.1.4. (Reference) razpisne dokumentacije. Ta dela je šteti kot istovrstna (primerljiva) dela, ki vsebinsko ustrezajo tako pojmu najema, kot tudi vzdrževanja sanitarnih objektov. Zgolj naziv na WC kabinah ne pove nič o tem, kdo je storitev dejansko izvajal, saj je kabine mogoče tudi najeti ali odkupiti. Po drugi strani iz predložene ponudbene dokumentacije nesporno izhaja, da je referenčna dela opravljal izbrani ponudnik. Naročnik nadalje ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja določene družinske povezave in s tem povezane kršitve, ki pa jih ne podpre z ustreznimi dokazi. V nadaljevanju naročnik obravnava preostale navedbe vlagatelja in jih vse zavrne kot neutemeljene.

Do zavrnitve zahtevka za revizijo se je vlagatelj opredelil v vlogi z dne 1.9.2015, v kateri je po vsebini smiselno ponovil svoje dosedanje navedbe ter vztrajal pri svojih trditvah. Ob tem je vlagatelj navajal tudi nekatera nove kršitve in dejstva (predstavljena v nadaljevanju), ki jih v svojem revizijskem zahtevku predhodno ni navajal. Iz določil petega odstavka 29. člena ZJN-2 izhaja, da se vlagatelj lahko v treh delovnih dneh od prejema odločitve o revizijskem zahtevku opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Ker vlagatelj v svoji vlogi ne zatrjuje, da na novo navedenih kršitev in dejstev brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti že v predrevizijskem postopku, Državna revizijska komisija teh pri obravnavi vlagateljevega revizijskega zahtevka ni upoštevala.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

V obravnavani zadevi naročnik izvaja postopek oddaje naročila male vrednosti (95a. do 95č. člen ZJN-2), katerega predmet je najem in vzdrževanje sanitarnih objektov ob državnih cestah v Republiki Sloveniji za obdobje 30 mesecev. Po oddaji naročila izbranemu ponudniku je naročnik vlagatelju na njegovo zahtevo dovolil, da je dne 28.7.2015 vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika.

Institut vpogleda v ponudbe v postopkih javnega naročanja ureja sedmi odstavek 22. člena ZJN-2, ki med drugim določa, da mora naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek 22. člena ZJN-2 predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke. To pomeni, da vpogled v ponudbe skladno z citirano zakonsko določbo ni neomejen. Ne glede na navedeno drugi odstavek 22. člena ZJN-2 določa, da se za javne podatke vselej štejejo količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke ter skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je uspel v ponudbo izbranega ponudnika vpogledati le delno, saj je naročnik večino listin iz ponudbe fizično izločil (kot posebni del spisa), med njimi tudi tiste listine oziroma njihove dele, ki ne vsebujejo osebnih oziroma tajnih podatkov. Vlagatelj je zato na zapisnik navedel, da ob takšnem vpogledu ne more preveriti nekaterih bistvenih podatkov o izpolnjevanju pogojev ponudnika.

Namen uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo je razviden iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN, ki določa, da če vlagatelj dejstev in dokazov, s katerimi se kršitve dokazujejo, ne more navesti ali predlagati, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo. Namen uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda je torej v tem, da lahko vlagatelj pripravi zahtevek za revizijo tudi z dejstvi in dokazi (5. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), da bi lahko utemeljil in dokazal trditev, da je naročnik izbral ponudbo, ki ni popolna, s čimer bi dosegel razveljavitev odločitve o oddaji naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ni konkretno opredelil listin, ki jih šteje za bistvene, a jih je naročnik iz ponudbe izločil oziroma mu vpogleda vanje ni omogočil. Prav tako vlagatelj ni konkretno navedel, kateri so tisti podatki o izpolnjevanju pogojev izbranega ponudnika, ki jih pojmuje kot bistvene, a jih zaradi zatrjevane kršitve pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ni mogel preveriti. Poleg tega vlagatelj ni trdil, da zaradi zatrjevane kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila ne more učinkovito uveljavljati pravnega varstva oziroma da v zahtevku za revizijo ne more navesti dejstev in dokazov, s katerimi se kršitve dokazujejo. Zaradi vlagateljeve pomanjkljive trditvene podlage, ki je ni bilo mogoče nadomestiti oziroma je dopolniti z dokaznim predlogom vpogleda v Zapisnik o vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika z dne 28.7.2015, na katerega se je sicer skliceval vlagatelj, je bilo ta dokazni predlog potrebno zavrniti. Zgolj na podlagi omenjenih pavšalnih trditev pa Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da je naročnik v konkretnem primeru kršil pravico vlagatelja do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika (pri čemer vlagatelj vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika v delih, v katerih mu je bil ta po njegovih trditvah onemogočen, v zahtevku za revizijo ni zahteval). Navedbo, da izbrani ponudnik listin iz svoje ponudbe ni označil kot tajnih oziroma kot poslovne skrivnosti, je vlagatelj podal prepozno, saj je to prvič zatrjeval šele v vlogi z dne 2.9.2015, s katero se je opredelil do naročnikove odločitve o revizijskem zahtevku, zato te navedbe ni bilo dopustno obravnavati.

Vlagatelj je nadalje menil, da je naročnik nedopustno, s posebnim dopisom (mimo vednosti vlagatelja) pozval izbranega ponudnika na dopolnitev ponudbe, ker »/…/iz priložene Pogodbe o zaposlitvi za kader U.U. ni razvidno, da bo kader na razpolago v celotnem času izvedbe naročila./…/«. Glede zatrjevanega Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, ki zatrjuje, da izpostavljeno ravnanje predstavlja pravilno postopanje naročnika v okviru izvedbe dopustne dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika. Ta je bila v konkretnem primeru zaradi dejstva, da iz predložene pogodbe o zaposlitvi ni bilo mogoče razbrati, da bo kader U.U. pri izvedbi naročila na razpolago v celotnem obdobju njegovega izvajanja, glede na zahteve razpisne dokumentacije formalno nepopolna. Vsaka ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila ter se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega z novim predmetom naročanja, je na podlagi 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 formalno nepopolna, zaradi česar jo lahko ponudnik skladno z 78. členom ZJN-2 dopolni ali spremeni. Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je slednji omenjeno dopolnitev ponudbe predložil v roku, potrdila za nominiran kader (potrdilo o varstvu pri delu, potrdilo o varstvu pred požarom) pa je predložil že v ponudbi. Glede na navedeno je bilo ravnanje naročnika pravilno in utemeljeno na 78. členu ZJN-2, formalna pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika pa je bila s tem odpravljena. Ob upoštevanju navedenega ter dejstva, da vlagatelj ni pojasnil, zakaj se je po njegovem mnenju z dopolnitvijo ponudbe nedopustno spremenila vsebina ponudbe izbranega ponudnika, je bilo obravnavano navedbo vlagatelja potrebno zavrniti kot neutemeljeno.

V nadaljevanju zahtevka za revizijo je vlagatelj zatrjeval, da je naročnik nedopustno spremenil pogoje iz razpisne dokumentacije pod točko 3.1.3.5., tako da je število oseb, ki bodo izvajale naročilo, zmanjšal s pet na dve osebi, pri čemer spremembe razpisnih pogojev ni objavil na svoji spletni strani, kot je to izrecno določil v razpisni dokumentaciji. V zvezi s tem je naročnik navedel, da je omenjeno spremembo razpisne dokumentacije objavil tako na svoji spletni strani kot tudi na Portalu javnih naročil. O tem, da je naročnik spremembo razpisnega pogoja glede števila kadrov objavil na Portalu javnih naročil, se je Državna revizijska komisija prepričala s predlaganim vpogledom na ta portal. Na njem je na ponudnikovo vprašanje dne 29. 5. 2015 ob 12. 15 uri zaslediti naslednji naročnikov odgovor: »V točki 3.1.3.5 se spremeni prvi stavek prvega dokazila tako, da se glasi: »Seznam tehničnega osebja, ki mora obsegati najmanj dva zaposlena, ki bosta postavljala, vzdrževala, in praznila sanitarne objekte na območju celotne Slovenije, pri čemer ju ponudnik lahko zagotovi tudi na drugih pravnih podlagah (npr. civilnopravna pogodba, iz katere je razvidno, da ima ponudnik osebo na voljo za ves čas izvajanja javnega naročila).«

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik omenjeno spremembo razpisne dokumentacije objavil skladno z drugim odstavkom 57. člena ZJN-2, ki za vrste objav v zvezi z javnimi naročili naročniku nalaga, da jih pošlje v objavo Portalu javnih naročil, upoštevaje njihovo vrednost pa predhodno tudi Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti. Portal javnih naročil je na podlagi dvaindvajsete točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 opredeljen kot spletni informacijski portal ministrstva, pristojnega za finance, kamor naročniki neposredno pošiljajo v objavo obvestila o javnih naročilih in razpisne dokumentacije v skladu s tem zakonom. Vlagatelj ob dejstvu, da je bila sprememba razpisne dokumentacije objavljena na način, kot ga predvideva določba 57. člena ZJN-2, naročniku ne more utemeljeno očitati kršitve postopka javnega naročanja zgolj zato, ker slednji spremembe razpisne dokumentacije ni objavil na svoji spletni strani.

Ker je naročnik spremembo razpisne dokumentacije pod točko 3.1.3.5. pravilno objavil na Portalu javnih naročil, se je vlagatelj z njeno vsebino imel možnost seznaniti. Tega vlagatelj niti ne zanika, temveč celo sam navaja, da je spremembo razpisnih pogojev prezrl (četudi je ta na Portalu javnih naročil bila objavljena). Zaradi nesporne možnosti seznanitve s spremembo razpisne dokumentacije v fazi, ko je ta bila objavljena, pa vlagatelj v okviru izpodbijanja odločitve naročnika o oddaji javnega naročila (ko je rok, določen za predložitev ponudb, že potekel), v skladu petim odstavkom 25. člena ZPVPJN ne more več navajati kršitev, ki se nanašajo na zatrjevano vsebinsko neustreznost omenjene spremembe razpisne dokumentacije, saj mu je ta bila ali bi mu morala biti znana že pred potekom roka za predložitev ponudb. Državna revizijska komisija vlagateljevih navedb o vsebinski neustreznosti spremembe razpisne dokumentacije glede števila kadrov zaradi prekluzije ni obravnavala. Prav tako so bile prepozne in s tem neupoštevne vlagateljeve navedbe ter dokazni predlogi (Tabela: Specifikacija naročila za obdobje 2013 do 2015 in Tabela: Specifikacija naročila za obdobje 2015 do 2018) v zvezi z ocenjeno vrednostjo konkretnega naročila, prvič podani šele v vlogi Opredelitev vlagatelja do navedb naročnika v odločitvi, št. 43002-99/2015/28 z dne 20.8.2015. Vlagatelj je bil prepozen tudi v trditvah o nerazumljivosti oziroma nenavadnosti razpisnega pogoja, v skladu s katerim je naročnik reference ponudnikov zahteval le za 50 % ponudbene vrednosti razpisa.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi dalje spor glede referenc, predloženih v ponudbi izbranega ponudnika.

Reference so po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njimi dokazuje, da je v preteklosti primerljiva dela že uspešno opravil. Na podlagi dejstva, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, je mogoče sklepati, da ima ustrezno znanje, opremo in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Razumljivo je, da se morajo referenčna dela nanašati na istovrstna oz. primerljiva opravila, katerih izvedba se pričakuje od izvajalca, saj je le na ta način mogoče ugotavljati, ali bo izvajalec tudi razpisana dela izvedel uspešno. Na kakšen način in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost del, je v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika in konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri kateri naročnik upošteva zlasti specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve v zvezi z njegovo izvedbo, kadar je to potrebno.

Naročnik je v obravnavani zadevi pod točko 3.1.4 razpisne dokumentacije zahteval predložitev referenc, ki bi izkazovale, da je gospodarski subjekt (ponudnik) v zadnjih petih letih pred objavo tega naročila izvedel najmanj en istovrsten in po pogodbi vsaj 50% toliko vreden posel, kot ga prevzema s ponudbo. Pri tem je bilo določeno, da mora biti iz opisa referenčnega posla razvidno, da gre za istovrsten posel, kot je predmet konkretnega naročila, pri čemer se kot istovrsten posel šteje najem in vzdrževanje mobilnih ter stacionarnih sanitarnih objektov, primerjata pa se pogodbena vrednost in ponudbena cena z DDV.

Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je ta kot referenčni posel v postopku oddaje obravnavanega javnega naročila navedel opravljanje storitev v vrednosti 36.368,17 EUR na prireditvi »Tolmin/Metaldays 2013«, ki je potekala v juliju 2013. Kot izhaja iz potrjene izjave izbranega ponudnika, je ta v okviru omenjene prireditve za naročnika Temma-X d.o.o., Grablovičeva 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: referenčni naročnik), opravljal naslednje storitve: najem wc kabin, invalidskih wc kabin, wc kabin pisoarjev, tuš kabine Poly, mobilne umivalnice, mrežastega nosilca 80L, sprotno vzdrževanje wc kabin z osmimi čistilci in vsemi čistilnimi sredstvi, praznjenje greznice, čiščenje wc kabin in odstranjevanje fekalij ob zaključku najema ter dodatno praznjenje in čiščenje greznice wc kabin, odstranjevanje fekalij ter njihovo čiščenje in odlaganje.

Na podlagi primerjave navedenih del s storitvijo, ki je predmet tega javnega naročila (tj. najem in vzdrževanje sanitarnih objektov ob državnih cestah v RS za obdobje 30 mesecev) Državna revizijska komisija ocenjuje, da je zahteva po istovrstnosti referenčnega posla v konkretnem primeru izpolnjena. Predmet in s tem bistveno vsebino konkretnega javnega naročila predstavljajo storitve najema in vzdrževanja sanitarnih objektov, ki so vsebinsko primerljive in potemtakem istovrstne tistim, ki so v obravnavanem primeru navedene kot referenčna dela. Razen tega, da se bodo storitve pri konkretnem javnem naročilu izvrševale po vsej Sloveniji vsak dan v obdobju 30 mesecev (kar z vidika presoje istovrstnosti posla v konkretni zadevi ni relevantno oz. vlagatelj relevantnosti te okoliščine ne izkaže) in bodo zajemale ne le mobilne, temveč tudi stacionarne sanitarne objekte, vlagatelj drugih razlikovalnih znakov med referenčnim poslom izbranega ponudnika ter storitvami, ki so predmet tega javnega naročila, ni navedel. Prav tako vlagatelj ni pojasnil, v čem je po njegovem mnenju bistvena razlika med najemom in vzdrževanjem na eni strani mobilnih ter na drugi stacionarnih sanitarnih objektov. Ob umanjkanju ustrezne trditvene podlage kot tudi dokaznih predlogov je Državna revizijska komisija ugovor vlagatelja o tem, da predložene reference izbranega ponudnika ne izpolnjujejo zahteve po istovrstnosti, kot neutemeljen zavrnila.

Izvedbo referenčnega posla je izbrani ponudnik izkazal s potrjenim dokumentom »Izjava o izpolnjevanju pogojev za priznanje sposobnosti«, ki ga je s svojim žigom ter podpisom pooblaščene osebe pod grožnjo kazenske in materialne odgovornosti potrdil izbrani ponudnik. Slednji je referenčne storitve opravil na podlagi Pogodbe o medsebojnem sodelovanju št. 005-2013 (v nadaljevanju: Pogodba), dne 14.6.2013 sklenjene med referenčnim naročnikom ter izbranim ponudnikom. Pogodba, ki jo je z namenom ugotavljanja resničnosti trditev o ustreznosti predloženih referenc k pravočasni opredelitvi do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo z dne 13.8.2015 priložil izbrani ponudnik, potrjuje obstoj pogodbene zaveze izbranega ponudnika, da opravi referenčne storitve. Da je izbrani ponudnik izpolnil svoje obveznosti po Pogodbi in izvedel referenčne storitve, izhaja iz računa št. 2013-00117 z dne 27.7.2013, s katerim je izbrani ponudnik referenčnemu naročniku obračunal izvedbo omenjenih storitev v skupni višini 36.368,17 EUR. Četudi predložitev računa za opravljene referenčne storitve z razpisno dokumentacijo ni bila zahtevana, pa račun št. 2013-00117 z dne 27.7.2013 dodatno potrjuje, da je referenčne storitve opravil izbrani ponudnik. Ker se konkretno javno naročilo oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti, naročnik v skladu z drugim odstavkom odstavkom 95a. člena ZJN-2 izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti izkaže z izjavo, pri čemer naročniku ni treba preveriti obstoja ter vsebine navedb v ponudbi. Iz tega razloga so neutemeljeni očitki vlagatelja, da bi moral naročnik reference izbranega ponudnika preveriti.

Poleg tega so prepozne ter zato neupoštevne vlagateljeve navedbe ter dokazila o tem, da referenc za konkretno javno naročilo izbrani ponudnik ni mogel pridobiti od podjetja Temma-x, d.o.o., saj omenjena družba ni izvajala festivala Metaldays 2013, ampak je tega izvajalo podjetje Festivali & koncerti, organiziranje prireditev, d.o.o., iz Ljubljane. Omenjene trditve so bile namreč prvič podane šele v vlagateljevi vlogi Opredelitev vlagatelja do navedb naročnika v odločitvi, št. 43002-99/2015/28 z dne 20.8.2015.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevim zatrjevanjem, da referenčnih storitev v resnici ni izvedel izbrani ponudnik, temveč podjetje Vigrad d.o.o. iz Celja. Samo na podlagi priloženih in na svetovnem spletu objavljenih fotografij in videa, iz katerih so razvidne WC kabine z napisom »Vigrad d.o.o.«, ni mogoče izpolniti dokaznega standarda prepričanosti ter zaključiti, da je storitve, zatrjevane kot referenčne, na prireditvi Metaldays 2013 v Tolminu opravljalo podjetje Vigrad, d.o.o.. Kot pravilno ugotavlja naročnik, je WC kabine mogoče tudi najeti ali jih odkupiti, zato naziv na kabinah sam po sebi ne pove nič o tem, kdo je na omenjeni prireditvi izvajal storitve najema in vzdrževanja stacionarnih ter mobilnih sanitarnih objektov. Enako ni mogoče zgolj na podlagi trditve o odsotnosti označb izbranega ponudnika na prireditvi Metaldays 2013 sklepati, da izbrani ponudnik na omenjeni prireditvi zatrjevanih storitev ni opravljal. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljeve trditve o neresničnosti referenc oziroma o tem, da je storitve, navedene kot referenčne, opravilo podjetje Vigrad, d.o.o., in ne izbrani ponudnik, zavrnila kot neutemeljene.

Ker je izbrani ponudnik izkazal izvedbo referenčnega posla, Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevim trditvam, da je bil nabor registriranih dejavnosti z novimi, med njimi tudi s tistimi, potrebnimi za izvedbo konkretnega javnega naročila, dopolnjen šele po juliju 2013 in s tem torej šele po izvedbi referenčnega posla v Tolminu 2013. Vlagatelj pri tem namreč ni konkretno navedel dejavnosti, ki jih je po njegovem mnenju izbrani ponudnik registriral šele po zaključku prireditve Metaldays 2013. Pri tem Državna revizijska komisija pripominja, da za presojo (ne)utemeljenosti obravnavanega zahtevka za revizijo ni pomembno, koliko dejavnosti ima izbrani ponudnik registriranih, niti ni ključno, kakšna je izobrazbena struktura kadrov, zaposlenih pri izbranem ponudniku. Za presojo popolnosti ponudbe je glede na zahteve razpisne dokumentacije odločilno, da je bil ponudnik ob predložitvi ponudbe registriran za dejavnosti, ki jih prevzema s ponudbo, ter da ima na razpolago najmanj dve osebi (ne glede na njuno izobrazbo), ki bosta postavljali, vzdrževali, in praznili sanitarne objekte na območju celotne Slovenije, česar pa vlagatelj ne prereka.

Prav tako so za postopek konkretnega javnega naročila nepomembne vlagateljeve navedbe o domnevnih družinskih povezavah lastnikov družbe Vigrad, d.o.o., ter izbranega ponudnika. Vlagatelj namreč ne izkazuje, kakšen vpliv naj bi te povezave imele na popolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Za presojo (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo nadalje niso relevantne trditve vlagatelja o tem, zakaj je po njegovem mnenju ponudba vlagatelja korektna, pravilna ter ugodna. Predmet obravnavanega zahtevka za revizijo je namreč presoja zatrjevanih kršitev naročnika, ki pa popolnosti ponudbe vlagatelja, ki je bila glede na merilo najnižje cene razvrščena na drugo mesto (upoštevaje pri tem, da se konkretno naročilo oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti), sploh še ni preverjal.

Ker Državna revizijska komisija kršitev postopka javnega naročanja, ki jih je zatrjeval vlagatelj, ni ugotovila, je zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 18.9.2015

predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
- Odvetnik mag. Bojan Peče, Partizanska 13/a, 2000 Maribor,
- Verteks TG, d.o.o., Cesta na Ostrožno 99, 3000 Celje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran