Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-164/2015 Komunala Novo mesto d.o.o.

    Številka: 018-164/2015-4
    Datum sprejema: 18. 9. 2015

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Čiščenje in vzdrževanje javnih površin in vzdrževanje pokopališč« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj TRATA Novo mesto, d.o.o., Brod 68, Novo mesto, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika KOMUNALA NOVO MESTO d.o.o., Podbevškova ulica 12, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 9. 2015

    odločila:

    1. Zahtevku za revizijo vlagatelja se ugodi in se v obeh razpisanih sklopih razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Čiščenje in vzdrževanje javnih površin in vzdrževanje pokopališč«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila«, št. 50-SK-1181/2015, z dne 24. 6. 2015.

    2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 4.990,44 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik izvaja odprti postopek oddaje javnega naročila »Čiščenje in vzdrževanje javnih površin in vzdrževanje pokopališč«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 19. 5. 2015, pod številko objave JN3152/2015.

    Naročnik je dne 24. 6. 2015 sprejel dokument »Obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila«, št. 50-SK-1181/2015, s katerim je javno naročilo v obeh razpisanih sklopih oddal ponudniku VRTNARČEK MIRJAN OVNIČEK S.P., Hrib pri Orehku 12, Novo mesto (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Odločitev je bila vlagatelju vročena dne 10. 7. 2015.

    Vlagatelj je dne 10. 7. 2015 na naročnika naslovil zahtevo za vpogled, dne 15. 7. 2015 pa zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je vpogled organiziral dne 16. 7. 2015 in potek dokumentiral z zapisnikom, istega dne pa vlagatelju poslal »Obrazloženo obvestilo o oddaji naročila«, št. 50-SK-1350/2015, ki ga je vlagatelj prejel dne 23. 7. 2015.

    Vlagatelj je dne 4. 8. 2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika napačno označil za popolno, obenem pa kršil tudi načeli transparentnosti in enake obravnave ponudnikov. Izbrani ponudnik naj bi predložil po vsebini in višini neustrezne reference, zato ne dokazujejo njegove usposobljenosti za izvedbo predmeta javnega naročila. Reference ne vsebujejo pometanja in čiščenja javnih površin (vlagatelj pri tem poudarja razliko med javnimi in zasebnimi površinami), zimske službe, vzdrževanja vodnjakov in ostalih obeležij ter vzdrževanja pokopališč, vključno z obrezovanjem živih meja na pokopališču, ampak se nanašajo zgolj na hortikulturo – urejanje zasebnih zelenih in parkovnih površin na lokaciji zdravilišča oz. hotela ter na košnjo na objektih vodooskrbe, torej nikakor ne na storitve s področja razpisanih del, kot je bilo zahtevano. Naročnik bi moral zato izbranega ponudnika izločiti oz. v najboljšem primeru pozvati na pojasnitev vsebine predloženih referenc z navedbo del in predložitvijo pogodbe ali računov. Referenčni potrdili, žigosani s strani Komunale Novo mesto, ne vsebujeta podatkov o potrjevalcu reference ali podatka, komu sta sploh potrjeni, hkrati pa niti ni mogoče preveriti, na katere storitve se sploh nanašata, zato sta pomanjkljivi do te mere, da nista veljavni. Tudi v primeru referenčnih potrdil naročnika Terme Krka ni jasno, kaj je izbranemu ponudniku sploh potrjeno, pa tudi trajanje teh referenčnih storitev (1. 1. 2013 do 31. 5. 2015) presega dopustno dveletno obdobje. Izbrani ponudnik glede na zahtevo iz razpisne dokumentacije ne razpolaga z referenco »najmanj v vrednosti ali obsegu, ki je razpisan«; ocenjena vrednost za sklop A je bila 193.000,00 EUR brez DDV, za sklop B pa 33.000,00 EUR brez DDV, nobena od referenc pa ni podana v vsaj taki višini ali vsaj v višini ponudbe izbranega ponudnika (163.982,91 EUR za sklop A in 34,407,31 EUR za sklop B), prav tako pa se referenca naročnika Terme Krka ne nanaša na ustrezen obseg poslov (z vidika velikosti obdelovanih površin). Vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje, da izbrani ponudnik ni ponudil celotnega predmeta javnega naročila, saj v sklopu A ni ponudil ene od postavk (pripravljenost na domu ob vikendih in praznikih s strani dveh delavcev), v sklopu B pa postavke »Razna nepredvidena dela in dela, ki v programu niso natančno definirana (po potrebi)«, za katero je naročnik določil, da ponudnik zanje skupaj na koncu popisa določijo cene 5 % od skupne vrednosti programa. Ker izbrani ponudnik ni vpisal cen za navedene postavke, je taka ponudba delna in variantna. Izbrani ponudnik naj ne bi razpolagal z zadostnim številom zaposlenih oseb za izvedbo predmeta javnega naročila, saj razpolaga le s tremi ali štirimi zaposlenimi, potrebnih pa bi bilo najmanj 13 oseb. Poleg tega ni predložil zahtevanega poimenskega seznama delavcev in dokazil o njihovi zaposlitvi. Ponudba izbranega ponudnika naj bi poleg tega vsebovala še številne formalne nepopolnosti (nepredložitev ustrezne izjave o neblokadi transakcijskega računa, neustrezno potrdilo FURS o odsotnosti neplačanih zapadlih obveznosti, odsotnost zahtevane izjave o podizvajalcih, manjkajoč podpis fizične osebe na izjavi za pridobitev osebnih podatkov, nepopolno izpolnjena točka 5 Izjave o izpolnjevanju pogojev). Končno vlagatelj izpostavlja še, da je naročnik oddal javno naročilo v sklopu A za višjo ceno (163.982,91 EUR z DDV) od ponujene (163.932,91 EUR z DDV). Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva.

    Izbrani ponudnik, ki ga v tem postopku pravnega varstva zastopa odvetnik Janez Klemenc, Kratka ulica 1, Novo mesto, se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 10. 8. 2015. Zanika navedbe o neustreznih referencah in pojasnjuje, da je v okviru pogodb s podjetjem TERME KRKA d.o.o. opravljal vsa dela, ki so zajeta v sklopu A predmetnega javnega naročila, pri čemer je skupna površina, za katere vsakodnevno urejenost je zadolžen, cca 5,5 do 6 hektarjev – kot dokaz prilaga pogodbo s tem referenčnim naročnikom. Vlagatelj ima s tem referenčnim naročnikom istovrstno pogodbo za urejanje hotelskega kompleksa v Dolenjskih Toplicah, zato mu je obseg del znan. Reference so tudi vrednostno ustrezne, saj že iz razpisne dokumentacije izhaja, da je referenca veljavna tudi v primeru več pogodbenih vrednosti skupaj v obdobju dveh let. Pri referenci, ki se nanaša na urejanje kompleksa Hoteli Otočec, je prišlo pri navedbi datuma do napake – pravilno se ta referenca nanaša na obdobje od 1. 1. 2013 dalje. Čeprav referenci presegata dvoletno obdobje, je skupna vrednost referenc znotraj dvoletne omejitve več kot zadostna. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da storitve pripravljenosti na domu ob vikendih in praznikih ponuja brezplačno, enako pa tudi postavke v sklopu B, za katere ni vpisal cene. Navaja, da so v podjetju, poleg samostojnega podjetnika, zaposlene še 4 osebe, kar je dovolj za izvedbo predmeta javnega naročila. Drugačne (laične) ocene izbranega ponudnika naj bi bile močno pretirane in očitno prilagojene temu postopku, z namenom pridobiti posel. Dodaja, da ga naročnik ni pozival na odpravo formalnih nepopolnosti, v zvezi s poimenskim seznamom zaposlenih pa mu je bilo pojasnjeno, da predložitev le-tega ni potrebna.

    Naročnik je dne 20. 8. 2015 sprejel sklep, št. 50-SK-1553/2015, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Pojasnjuje, da se je referenčna zahteva glasila na področje razpisanih del, kar je širše od vsebine posameznih postavk rekapitulacije v predračunu (pri čemer se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi 018-080/2012), med javnim in zasebnim pa ni razlik z vidika tehnike in usposobljenosti. Iz vsebine referenčnih potrdil in dodatnih dokazil je razvidno, da je izbrani ponudnik opravljal storitve s področja vseh razpisanih del, v obeh sklopih. V zvezi z vprašanjem ustreznosti višine in časovne ustreznosti predloženih referenc smiselno pritrjuje navedbam izbranega ponudnika. Vlagateljeve navedbe o neustreznosti obsega del v referenčnih poslih označuje za njegove neizkazane ocene o obsegu del, ki naj bi jih po mnenju vlagatelja za referenčnega naročnika opravljal izbrani ponudnik; iz potrdil in pogodb je jasno razviden predmet in vrednost opravljenih del, upoštevajoč slednje pa je moč zaključiti, da je bil ustrezen tudi obseg del. Na referenčnih potrdilih naročnika Komunala Novo mesto resda manjkajo posamezni podatki, vendar pa je glede na to, da je v potrdilu navedena točno določena pogodba, pogodbena stranka pa je prav naročnik, lahko naročnik referenci ustrezno preveril, saj z navedeno pogodbo razpolaga sam. Naročnik pojasnjuje, da v razpisni dokumentaciji ni bilo urejeno vprašanje nevpisa cen za posamezne postavke ponudbenega predračuna. Izbrani ponudnik glede na navedbe v vlogi z dne 10. 8. 2015 te storitve ponuja brezplačno, tudi v ponudbi ni bilo besedila ali znaka, ki sporočal drugače. Upoštevaje navedeno izbrani ponudnik s pojasnilom ni spreminjal svoje ponudbe, naročnik z dopuščanjem pojasnjevanja ni neenakopravno obravnaval ponudnikov, ponudba pa je primerna in primerljiva z ostalimi ponudbami. V zvezi z očitkom o nezadostnem številu zaposlenih naročnik pojasnjuje, da je odločitev o tem, koliko delavcev bodo ponudili, prepustil ponudnikom; zahteval je le izpolnitev obrazca št. 7, ki je bil pripravljen tako, da vanj ni bilo potrebno vpisati imen in priimkov ponujenih delavcev. Obrazec je izbrani ponudnik izpolnil, pa tudi sicer naročnik v dano izjavo ni podvomil, saj z izbranim ponudnikom že sodeluje ter pozna njegovo sposobnost. Naročnik še dodaja, da je z namenom preveritve navedb vlagatelja izbranega ponudnika dne 19. 8. 2015 pozval k predložitvi podatkov oz. dokumentov, ki jih je izbrani ponudnik naslednjega dne tudi predložil. Na podlagi teh podatkov, vloge izbranega ponudnika z dne 10. 8. 2015 in njegove ponudbe izhaja, da je ponudba popolna in najugodnejša. Naročnik še dodaja, da je razlika v ceni med 163.982,91 EUR in 163.932,91 EUR očitna pisna pomota, ki ne vpliva na zakonitost njegove odločitve. Naročnik še pristavlja, da se do popolnosti vlagateljeve ponudbe sicer ni opredeljeval, vendar (zdaj) ugotavlja, da je njegova ponudbena cena višja od cen, ki veljajo za predmet naročila na trgu, zato mu javnega naročila ne more oddati v nobenem primeru.

    Naročnik je z vlogo z dne 24. 8. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

    Vlagatelj se je z vlogo z dne 27. 8. 2015 opredelil do navedb naročnika. V celoti vztraja pri dosedanjih navedbah, dejstvih, dokazih in kršitvah. Poudarja, da sklep Državne revizijske komisije, na katerega se v zvezi z vprašanjem istovrstnosti referenčnih del sklicuje naročnik, podpira stališče vlagatelja: presojati je potrebno istovrstna izvedena dela na nivoju postavk rekapitulacije (v konkretnem primeru po tri področja za vsakega od sklopov), način in obseg izkazovanja istovrstnosti del pa je od odvisen od konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji. Nedopustno pa je enačiti področje razpisanih del z nazivom posameznega sklopa. Kot problematično vlagatelj izpostavlja okoliščino, da je naročnik v predrevizijskem postopku od izbranega ponudnika pridobil nekakšne dokumente, s katerimi sedaj utemeljuje popolnost ponudbe. Naročnik naj bi tudi kar seštel vrednost prav vseh predloženih referenc, čeprav podlaga za to ne obstaja – zahtevana je bila ena potrjena referenca bodisi najmanj v vrednosti bodisi v obsegu, ki je razpisan, ničesar od tega pa izbrani ponudnik nima. Še dodatno je naročnik kar sam odštel vrednost reference, ki presega dvoletno obdobje, čeprav je bilo jasno določeno, da takšna referenca ne bo veljavna. V zvezi z neskladjem datumov na referenčnem potrdilu vlagatelj opozarja, da naročnik ni pristojen za popravljanje vsebine izdajatelja reference, pa tudi sicer iz ponudbe ne izhaja, da bi šlo v zvezi s tem za očitno pomoto. Nasprotuje navedbi naročnika, da razpisna dokumentacija ni urejala načina izpolnjevanja ponudbenega predračuna, saj je bila glede na 6. točko Navodil ponudnikom jasno zahtevana predložitev izpolnjenega predračuna. V kolikor bi izbrani ponudnik določene postavke res ponujal brezplačno, bi moral že v ponudbi navesti ceno (0,00 EUR), pa tega ni storil. Naročnik ni imel nikakršne podlage za sklepanje, da izbrani ponudnik dejansko ponuja neovrednotene postavke. Vlagatelj se pri tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi 018-272/2013-3. Vlagatelj predlaga imenovanja izvedenca komunalne in hortikulturne stroke, ki bo potrdil, da razpisanih del nikakor ni mogoče izvajati s samo petimi osebami. Meni še, da je bilo poimenski seznam delavcev glede na razpisno dokumentacijo vsekakor potrebno predložiti, nasprotne navedbe naročnika pa označuje za protispisne, saj naročnik v nadaljevanju celo sam priznava, da je odsotnost tega seznama formalna pomanjkljivost. Opozarja, da naročnik s sklicevanjem na poznanstvo izbranega ponudnika krši načelo enakopravne obravnave in ponudnike kar odkrito diskriminira, način dokazovanja s poznanstvom v postopkih javnega naročanja pa je kvalificirano protipraven. Vlagatelj ne razume, na kakšni pravni podlagi se naročnik opredeljuje do sprejemljivosti njegove ponudbe, glede na siceršnjo navedbo naročnika, da se do popolnosti njegove ponudbe ni opredeljeval.

    Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Med strankama je sporno, ali je naročnik pri oddaji predmetnega javnega naročila ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika formalno nepopolna, nepravilna, neprimerna ter posledično nepopolna.

    Popolna ponudba je skladno s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev ali spremembo (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in četrtega odstavka 78. člena ZJN-2 (odprava očitnih računskih napak). Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni. V skladu z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je neprimerna ponudba tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Nepravilna je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

    Državna revizijska komisija uvodoma poudarja, da naročnik odločitev o oddaji naročila ne more utemeljevati na dejstvih, ki so mu postala znana šele po sprejemu te odločitve (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah 018-276/2014 in 018-005/2015). V konkretnem primeru je izbrani ponudnik nekatera dokazila (pogodbe z referenčnima naročnikoma KOMUNALA NOVO MESTO d.o.o. in TERME KRKA, d.o.o.) in pojasnila predložil (navedel) šele v vlogi, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, nekatera pa po pozivu naročnika z dne 19. 8. 2015 (poimenski seznam delavcev z dokazili o zaposlitvi, potrdila bank o neblokadi računov, izpolnjen in podpisan Obrazec št. 6), torej tekom predrevizijskega postopka.

    Pojasnjevanje ponudb in dopolnjevanje oziroma spreminjanje formalno nepopolne ponudbe je mogoče samo pred sprejemom odločitve o oddaji naročila, saj je ta institut stvar postopka oddaje javnega naročila in ne (pred)revizijskega postopka. Nasprotna interpretacija bi lahko privedla do položajev, v katerih bi bilo ponudnikom onemogočeno uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva (9. člen ZPVPJN), saj bi lahko povzročila, da bi bil zahtevek za revizijo ob njegovi vložitvi sicer utemeljen, naročnik pa bi ga v predrevizijskem postopku, zaradi naknadno izvedenega pojasnjevanja ali odpravljanja formalnih nepopolnosti ponudbe, zavrnil kot neutemeljenega. V primeru, ko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, se lahko že po naravi stvari (gl. tudi 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN) upošteva le dejansko stanje do sprejema odločitve o oddaji naročila (in njene odpreme ponudnikom), ne pa tudi kasneje nastalih dejstev. Državna revizijska komisija se posledično ni opredeljevala do navedenih dokazil, ki jih je izbrani ponudnik naknadno (po prejemu odločitve o oddaji naročila) predložil tekom predrevizijskega postopka.

    V zvezi z navedbami o nesprejemljivosti vlagateljeve ponudbe, ki jih je naročnik podal v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da te navedbe ne morejo predstavljati podlage za presojo o tem, ali je zahtevek za revizijo utemeljen ali ne. Kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila in dodatne obrazložitve te odločitve, je namreč naročnik potem, ko je prejete ponudbe razvrstil glede na merilo, preveril popolnost le najugodnejše ponudbe, ne pa tudi vlagateljeve. V (pred)revizijskem postopku ni mogoče ugotavljati (ne)popolnosti vlagateljeve ponudbe, če naročnik tega ni ugotavljal oz. ugotovil že v postopku oddaje javnega naročila, saj vlagatelju v nasprotnem primeru ne bi bilo zagotovljeno učinkovito pravno varstvo.

    Med strankama je najprej sporno vprašanje, ali je naročnik pri pregledu popolnosti vlagateljeve ponudbe ravnal skladno z ZJN-2, ko je ugotovil, da je vlagatelj dokazal tehnično sposobnost skladno s pogojem iz razpisne dokumentacije.

    V zvezi z določanjem pogojev za priznanje sposobnosti ZJN-2 v osmem odstavku 41. člena določa, da lahko naročnik od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa ter tehnične in poklicne sposobnosti. Količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu. Reference so eden izmed (možnih) pogojev, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, če želijo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Gre za ugotavljanje in dokazovanje tehnične sposobnosti oziroma kadrovske usposobljenosti ponudnika za izvedbo posla. Gospodarski subjekt lahko, glede na 2. alinejo točke a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2, izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. Gospodarski subjekt mora predložiti dokazilo o dobavi in storitvah, če je bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjav, ki jih izda ali sopodpiše pristojni organ, ali v obliki pogodb, računov ipd., oziroma če naročnik ni bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjave naročnika ali v obliki pogodbe oziroma delov pogodbe v zvezi z javnim naročilom ali računom ali, če tega ni, v obliki izjave gospodarskega subjekta.

    Naročnik je referenčni pogoj določil v 14. točki poglavja »9.1 Pogoji in 9.2 Listine za dokazovanje izpolnjevanja pogojev« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe:
    »Ponudnik mora imeti najmanj eno potrjeno referenco za opravljanje storitev s področja razpisanih del, najmanj v vrednosti ali v obsegu, ki je razpisan. Referenca je veljavna tudi, če gre za več pogodbenih vrednosti skupaj v obdobju dveh let (starost storitve pet let).
    Dokazilo: Razvidno iz obrazca obr 7.5-02-05 Prijava, točka 1.4. izpolnjen seznam in najmanj eno originalno potrdilo o opravljeni storitvi.«

    Predmet tega javnega naročila je v sklopu A čiščenje in vzdrževanje določenih javnih površin v Novem mestu (ročno čiščenje, mokro čiščenje, struganje sipine, izpiranje površin), izvajanje zimske službe (odstranjevanje in čiščenje snega, dežurna služba) in vzdrževanje vodnjaka, v sklopu B pa vzdrževanje parkovnih površin na treh pokopališčih, vključno z zasaditvijo trajnic in obrezovanjem živih meja. Naročnik v razpisni dokumentaciji sicer ni podal pojasnil, na kakšen način je potrebno interpretirati pojem področja razpisanih del (v tem smislu je dejansko stanje v obravnavani zadevi neprimerljivo z dejanskim stanjem v zadevi 018-080/2012), glede na vsebino predmeta javnega naročila pa je kot področje razpisnih del mogoče opredeliti vsaj storitve čiščenja in pometanja zunanjih površin oz. obeležij ter odstranjevanja snega v sklopu A in vrtnarske storitve v sklopu B. Državna revizijska komisija pri tem dodaja, da v razpisni dokumentaciji ni podlage za to, da bi bila za presojo ustreznosti reference bistvena opredelitev o tem, ali so bila dela opravljena na javni ali zasebni površini oziroma celo na prav konkretnem objektu – taka interpretacija bi, poleg nesorazmernosti s predmetom naročila (gl. osmi odstavek 41. člena in 10. člen ZJN-2), pomenila tudi nedopustno širitev zahtev po roku za oddajo ponudb.

    Izbrani ponudnik je v tabeli pod točko »1.4 SPECIFIKACIJA REFERENC« na obrazcu Obr 7.5-02-05 navedel štiri reference: po dve referenčnega naročnika TERME KRKA d.o.o. za »Urejanje zelenih in parkovnih površin […]« na dveh različnih lokacijah (ime posla »UREJANJE TERME KRKA«) v skupnem znesku 274.068,94 EUR brez DDV, ter po dve referenčnega naročnika KOMUNALA NOVO MESTO d.o.o. za izvedeno storitev »Košnja« (ime posla »KOŠNJA NA OBJEKTIH VODOOSKRBE«) v skupnem znesku 30.070,58 EUR brez DDV. Ponudbi so bila priložena tudi štiri referenčna potrdila na naročnikovih obrazcih iz razpisne dokumentacije, ki pa niso vsebovala navedbe oz. opisa izvedenih storitev, pač pa le splošno navedbo o tem, da je ponudnik opravljal storitev, ki je predmet tega javnega naročila.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ob tako podanih informacijah v ponudbi izbranega ponudnika sicer mogoč zaključek o izkušnjah izbranega ponudnika s področja opravljanja storitev, ki so predmet naročila v sklopu B, pritrditi pa je potrebno vlagatelju v tem, da glede na navedbe v ponudbi (še) ni mogoč zaključek tudi o tem, da se reference izbranega ponudnika nanašajo na tudi področje razpisanih del v sklopu A. Še dodatno Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju tudi v tem, da vsebuje ponudba izbranega ponudnika nejasnost v zvezi z obdobjem izvajanja referenčnih storitev za naročnika TERME KRKA d.o.o., saj se v ponudbi v zvezi s tem na različnih mestih navedeni dve različni obdobji: pod točko »1.4 SPECIFIKACIJA REFERENC« je navedeno obdobje od 1. 1. 2013 do 31. 5. 2015, na obeh referenčnih potrdilih pa obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 5. 2015. Ob navedenem tako ni mogoče preveriti, ali se zahtevane vrednosti reference nanašajo na ustrezno zahtevano obdobje, kot je bilo opredeljeno v besedilu referenčnega pogoja.

    Tega naročnik pred izdaje odločitve o oddaji naročila niti ni preverjal, pojasnila in dokazila (npr. pogodbe vlagatelja z referenčnim naročnikom), ki jih je s tem v zvezi pridobil šele tekom predrevizijskega postopka, pa na drugačen zaključek, kot že pojasnjeno, ne morejo vplivati. Ker iz Državni revizijski komisiji odstopljene dokumentacije torej ne izhaja, da bi naročnik navedena dejstva pred odločitvijo o oddaji naročila kakorkoli preverjal ali razjasnjeval, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik vsebine (posredno pa tudi obsega) referenčnih poslov, na katere se v svoji ponudbi sklicuje izbrani ponudnik, pred odločitvijo o oddaji naročila ni razjasnil do te mere, da bi lahko argumentirano presodil, ali omenjeni ponudnik izpolnjuje postavljen referenčni pogoj. S tem je naročnik ravnal v neskladju z določili prvega odstavka 80. člena ZJN-2, v povezavi s prvim odstavkom 78. člena ter 16. oziroma 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

    Vlagatelj kot problematično sicer izpostavlja tudi neustreznost obeh referenčnih potrdil, ki sta žigosani s strani naročnika KOMUNALA NOVO MESTO d.o.o. Pregled ponudbe pokaže, da na teh dveh potrdilih res manjka vpisan naziv in naslov potrjevalca reference ter navedba ponudnika, ki naj bi opravljal storitev, vendar pa je po drugi strani iz odtisnjenega žiga razviden naziv in naslov referenčnega naročnika, iz preostalih vpisanih podatkov pa je razvidno tudi, na kateri pogodbi in na kakšne vrednosti ter obdobja se potrdilo o opravljeni storitvi nanaša (oba referenčna posla sta bila predstavljena pod točko »1.4 SPECIFIKACIJA REFERENC«, z enako navedbo naziva naročnika, obdobja izvedbe in vrednosti posla). Tudi v kolikor prej navedene pomanjkljivosti potrdila predstavljajo formalno nepopolnost ponudbe, pa je potrebno opozoriti na določbo prvega odstavka 78. člena ZJN-2, skladno s katero naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev ali spremembo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Ob okoliščini, da je referenčni naročnik teh storitev hkrati tudi naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, je tako prepričljivo stališče naročnika, da je lahko vsa relevantna dejstva preveril sam.

    Vlagatelju ni mogoče pritrditi niti v tem, da so (v primeru, ko bi se izkazale za vsebinsko in časovno ustrezne) predložene reference neustrezne tudi vrednostno, iz razloga, ker naj bi vsaka od njih bila izkazovala vrednost izvedenih del v nižjem znesku, kot je bila vrednost razpisanih sklopov (160.000,00 EUR brez DDV za sklop A, 33.000,00 EUR brez DDV za sklop B) oz. v nižjem znesku od ponudbene vrednosti izbranega ponudnika za vsak posamezen sklop (149.710,42 EUR brez DDV za sklop A, 34.407,31 EUR brez DDV za sklop B). Iz besedila pogoja namreč izhaja, da naročnik za ustreznost reference dopušča seštevanje več pogodbenih vrednosti skupaj, v obdobju dveh let. Glede na to, da je bil pogoj oblikovan alternativno (ustrezna vrednost ali obseg), ob navedenem za rešitev zadeve niso bistvene oziroma relevantne navedbe vlagatelja o nezadostnem obsegu opravljenih referenčnih del.

    Med strankama je nesporno dejstvo, da izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu za sklop A ene od postavk ni ovrednotil s ceno. V okviru postavke »2.1. Pripravljenost na domu ob vikendih in praznikih« tako izbrani ponudnik ni vpisal cene na enoto (EUR/uro) in zmnožka cene na enoto s predvideno količino (1456 ur). Izbrani ponudnik je torej navedeno postavko v ponudbenem predračunu sicer navedel, ni pa v za to predvidena mesta vpisal cen, kar po mnenju vlagatelja pomeni, da te postavke sploh ne ponuja, naročnik pa ob sklicevanju na izjasnitev izbranega ponudnika z dne 10. 8. 2015 zatrjuje, da je ta postavka ponujena brezplačno.

    V razpisni dokumentaciji (Splošni pogoji javnega naročanja, točka 1.4.1 »Ponudbena dokumentacija«) je naročnik zahteval, da mora ponudba vsebovati vse v celoti ustrezno izpolnjene obrazce, skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Navedena zahteva se nanaša na preglednost ponudbe, saj je naročnik hkrati določil, da bo kot nepopolne zavrgel tiste nepregledne ponudbe , iz katerih ne bi bilo mogoče razločiti, pod katero točko oziroma prilogo spadajo posamezne listine, kar pa v obravnavani zadevi ni problematično. Naročnik situacije nevpisa ponudbenih cen za posamezne postavke v razpisni dokumentaciji ni uredil (v tem oziru je dejansko stanje v obravnavani zadevi drugačno od dejanskega stanja v zadevi 018-272/2013, na katero se sklicuje vlagatelj), izbrani ponudnik pa v izpostavljenih delih ponudbe ni navedel, da je morebiti cena postavk vključena v kakšni drugi postavki ali da jo ponuja brezplačno oziroma po ceni 0 EUR. Vendar pa ponudnik tudi ni vpisal npr. kakšnega besedila ali znaka, ki bi nedvoumno sporočal, da teh postavk ne ponuja, kot že navedeno, pa je popis del postavko vseboval, izbrani ponudnik pa je zgolj ni ovrednotil. Še dodatno, izbrani ponudnik je izpolnil tudi obrazec Obr 7.5-02-08 »Specifikacije«, kjer je za zahtevane postavke sklopa A (med drugim tudi »2. Izvajanje zimske službe na javnih površinah v MO Novo mesto (odstranjevanje in čiščenje snega, dežurna služba)«, na kar se nanaša sporna postavka) v stolpcu »PONUJENO (če ponudnik ponuja celotno storitev kot je zahtevano navede v bela polja zgolj »kot zahtevano«)« zapisal »Kot zahtevano«.

    Iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi izbrani ponudnik pred odločitvijo o oddaji javnega naročila glede vrednosti navedene postavke podal kakršnokoli pojasnilo naročniku, medtem ko pojasnila izbranega ponudnika v postopku pravnega varstva, kot že navedeno, ne morejo biti merodajna, saj naročnik z njimi ni bil seznanjen v fazi, ko je pregledoval popolnost ponudbe in odločal o izboru ponudnika in jih zato ni mogel upoštevati. Naročnik je torej zaključek o ponujeni vrednosti postavk v izpostavljenih delih ponudbenega predračuna izbranega ponudnika napravil zgolj na podlagi lastnega razumevanja ponudbene vsebine izbranega ponudnika, ki tega jasno in nedvoumno ne določa, s čimer je dejansko sooblikoval oziroma nadomestil voljo izbranega ponudnika, tj. za kakšno ceno to postavko dejansko ponuja oziroma kaj pomeni, da določena postavka ni bila ovrednotena s ceno. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat poudarila, pa naročnik tega ni upravičen storiti, saj predmet in ceno ponudi ponudnik, naročnik pa ponudbo lahko v okviru predložene vsebine (in morebitne dopolnitve) zgolj pregleda in oceni (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2 v povezavi s prvim in z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2 ter s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija zato zaključuje, da naročnik popolnosti ponudbe izbranega ponudnika v izpostavljenem delu ni ugotovil na podlagi relevantnih podatkov iz ponudbe in je zato ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, saj je javno naročilo oddal ponudniku, za katerega pred odločitvijo o oddaji naročila ni pravilno, popolno in jasno (nedvoumno) ugotovil, da je predložil popolno ponudbo, torej ponudbo, ki izpolnjuje tudi pogoje, vezane na vsebino predmeta javnega naročila.

    Med strankama je nesporno tudi dejstvo, da izbrani ponudnik v sklopu B ni ovrednotil postavke »Razna nepredvidena dela in dela, ki v programu niso natančno definirana (»po potrebi«)« pod točko »I. VZDRŽEVANJE IZ PROGRAMA PO MESECIH«. Pregled ponudbenega predračuna, kot je bil vsebovan v razpisni dokumentaciji, pokaže, da je naročnik predvidel program vzdrževanja parkovnih površin na pokopališču po mesecih, pri čemer je za nekatere posamezne postavke navedel tako obseg dela (površino ali število sadik) kot tudi število potrebnih ponovitev storitve, kar so ponudniki ustrezno ovrednotili s ceno. Za nekatere postavke pa naročnik ni navedel podatka o obsegu dela ali številu ponovitev, ampak je namesto teh podatkov navedel »po potrebi«. Teh postavk ponudniki zato niso ovrednotili s ceno (česar vlagatelj niti ne problematizira), je pa naročnik za vse te storitve in za (druga) nepredvidena dela na koncu ponudbenega predračuna predvidel postavko »Razna nepredvidena dela in dela, ki v programu niso natančno definirana (»po potrebi«)«, skupaj z opombo »ocena, 5% od skupne vrednosti programa«. Skladno z navedenim so morali ponudniki za to postavko vpisati ceno v višini 5 % od seštevka vseh ostalih ovrednotenih postavk v tem delu sklopa, česar pa izbrani ponudnik nesporno ni storil, pred odločitvijo o oddaji javnega naročila pa naročniku tudi ni posredoval morebitnih pojasnil – naročnik teh niti ni zahteval.

    Tudi glede neovrednotene postavke v sklopu B torej naročnik popolnosti ponudbe v izpostavljenem delu ni ugotovil na podlagi relevantnih podatkov iz ponudbe in je zato ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, saj je javno naročilo oddal ponudniku, za katerega ni pravilno in jasno (nedvoumno) ugotovil, da je predložil popolno ponudbo, torej ponudbo, ki izpolnjuje tudi pogoje, vezane na vsebino predmeta javnega naročila. Vendar pa Državna revizijska komisija pristavlja, da v primeru neovrednotene postavke v sklopu B –za razliko od neovrednotene postavke v sklopu A – ne bi bilo mogoče sprejeti pojasnila ponudnika, da je ponudbena cena 0 EUR, saj je razpisna dokumentacija formulirana na način, da opis nepredvidenih in del, ki so navedena kot potencialno potrebna, v višini 5 % onemogoča ponuditi ceno 0 EUR. Četudi bi ponudniki ocenili, da nepredvidenih del in predhodno neovrednotenih del sploh ne bo, glede na vnaprej določeno vrednost 5 % ni mogoče ponuditi cene 0 EUR, morebitna sprememba cene v tem delu pa bi pomenila nedopustno spremembo ponudbe (1. alineja tretjega odstavka 78. člena ZJN-2).

    V zvezi z vlagateljevimi navedbami o nezadostnem številu delavcev in o nepredložitvi seznama delavcev Državna revizijska komisija ugotavlja, da je razpisna dokumentacija v 21. točki poglavja »9.1 Pogoji in 9.2 Listine za dokazovanje izpolnjevanja pogojev« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe vsebovala določilo: »Izvajalec mora zagotavljati usposobljeno delovno ekipo. V prilogi mora priložiti poimenski seznam delavcev ter priložiti ustrezna dokazila.
    Dokazilo: Izjava – Ponudnik razpolaga z zadostnim številom zaposlenih za izvedbo predmetnega naročila.«

    Med strankama ni sporno, da ponudba izbranega ponudnika zahtevane priloge s poimenskim seznamom delavcev ni vsebovala. Ni pa mogoče pritrditi naročniku v tem, da predložitev seznama ni potrebna, ker Obrazec 7 ni omogočal vpisa teh podatkov – že na podlagi besedila razpisne dokumentacije je nedvoumno razvidno, da se zahteva predložitev seznama kot priloge. Obenem tudi niso relevantne navedbe izbranega ponudnika o tem, da mu je bilo pojasnjeno, da predložitev seznama ni potrebna – navedeno ne izhaja ne izhaja niti iz spisovne dokumentacije niti iz pojasnil oz. odgovorov naročnika na Portalu javnih naročil, ki skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 predstavljajo del razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija ocenjuje, da nepredložitev priloge s poimenskim seznamom delavcev predstavlja formalno nepopolnost ponudbe, predložitev ustreznega dokazila pa ne bi vplivala na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na merilo oziroma ne bi spremenila cene izbranega ponudnika in ponudbe v okviru merila ter dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v predmetnem postopku javnega naročanja. Naročniku je zato mogoče očitati opustitev dolžnega ravnanja – odpravo formalne nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika – po 78. členu ZJN-2.

    Vlagatelj je šele v vlogi z dne 27. 8. 2015, s katero se je opredelil do navedb naročnika, predlagal izvedbo dokaza z imenovanjem izvedenca komunalne in hortikulturne stroke, ki naj bi odgovoril na vprašanje, ali je mogoče razpisana dela izvesti s petimi osebami. Vendar pa vlagatelj ni dokazal (oz. ni niti trdil), da izvedbe tega dokaza ni mogel brez svoje krivde predlagati že v predrevizijskem postopku (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), pa tudi sicer bi bila izvedba tega dokaza v obravnavanem primeru nebistvena za rešitev zadeve, saj se nanaša na dokazovanje neutemeljenosti trditev naročnika in izbranega ponudnika o zadostnosti števila ponujenih delavcev, kot ga je izbrani ponudnik opredelil šele v predrevizijskem postopku, v vlogi z dne 10. 8. 2015. Še dodatno, iz citiranih zahtev naročnika je razvidno, da naročnik niti ni podal zahteve, s kolikšnim številom zaposlenih mora ponudnik razpolagati za izvedbo naročila – zahteva se je nanašala na »usposobljeno delovno ekipo«, oziroma je odločitev o tem, kolikšno je zadostno število delavcev, prepustil ponudnikom, zato tudi morebitno dejstvo, da ima izbrani ponudnik zaposlene zgolj štiri osebe (poleg samostojnega podjetnika), za vprašanje kadrovske sposobnosti ne bi bilo relevantno. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, od ponudnikov ni mogoče zahtevati več ali drugače, kot je od njih terjala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo izpostavlja tudi formalno nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika zaradi neustreznosti ali odsotnosti nekaterih dokazil in izjav.

    Ponudniki so morali za izpolnjevanje pogoja, da v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila niso imeli blokiranih transakcijskih računov (10. točka poglavja »9.1 Pogoji in 9.2 Listine za dokazovanje izpolnjevanja pogojev« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) kot dokazilo priložiti izjavo o neblokiranih računih in plačilnih pogojih (Obrazec 4), s predložitvijo BON obrazca, iz katerega je to razvidno ali s predložitvijo potrdil vseh poslovnih bank, kjer ima ponudnik odprt račun in iz katerih je to razvidno. Med strankama niti ni sporno, da je ponudba izbranega ponudnika poleg zahtevane izjave vsebovala potrdilo banke, ki pa ni bilo časovno ustrezno, saj se ni nanašalo na celotno zahtevano obdobje šestih mesecev pred objavo javnega naročila. Skladno z določbami 16., 17., 18. in 19. točke istega poglavja so morali ponudniki v primeru, da na razpisanem javnem naročilu ne bodo angažirali podizvajalcev, podpisati izjavo o podizvajalcih (Obrazec št. 6), v primeru nastopa s podizvajalci pa obrazce št. 6a (pooblastilo), 6b (seznam podizvajalcev) in 6c (podatki o podizvajalcu). Med strankama ni sporno, da ponudba izbranega ponudnika ne vsebuje nobenega od teh obrazcev. Prav tako ni sporno, da ponudba vsebuje pomanjkljivo »IZJAV[O] O IZPOLNJEVANJU POGOJEV« (Obrazec št. 1), kjer ni izpolnjena 5. točka izjave v zvezi s podatki o registraciji za opravljanje dejavnosti, ter »IZJAV[O] ZA PRIDOBITEV OSEBNIH PODATKOV« (Obrazec št. 3), kjer manjkajo podatki o naročniku in javnem naročilu ter podpis fizične osebe.

    Ob presoji opisanih nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ocenjuje, da navedene pomanjkljivosti predstavljajo razlog za formalno nepopolnost ponudbe tega ponudnika, kot jo opredeljuje 17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ter 78. člen ZJN-2. Odprava teh pomanjkljivosti ne bi vplivala na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na merilo, oziroma ne bi spremenila cene izbranega ponudnika in ponudbe v okviru merila, prav tako v primeru dopolnjevanja ponudbe v tem delu ne bi šlo za spremembo dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v predmetnem postopku javnega naročanja. Naročniku je zato v tem delu mogoče očitati opustitev dolžnega ravnanja, tj. odprave formalne nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika, po 78. členu ZJN-2.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik izbranega ponudnika tekom predrevizijskega postopka dne 19. 8. 2015 pozval na predložitev (med drugim) izpolnjenih obrazcev št. 6 oz. 6a, 6b in 6c, ter potrdil vseh poslovnih bank, kjer ima ponudnik odprt račun, o neblokadi transakcijskih računov v obdobju od 19. 11. 2014 do 19. 5. 2015, vendar je, kot že pojasnjeno, dopolnjevanje formalno nepopolnih ponudb, kot ga ureja 78. člen ZJN-2, stvar postopka oddaje javnega naročila in ne revizijskega postopka ter da je to možnost skladno z 80. členom ZJN-2 dopustno uporabiti le pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila, zato teh naknadno pridobljenih dokazil ni mogoče upoštevati in ne vplivajo na zaključek Državne revizijske komisije o naročnikovi kršitvi ZJN-2 v delu, ki se nanaša na odpravo formalne nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika.

    Ni pa mogoče pritrditi vlagatelju v tem, da je ponudba izbranega ponudnika formalno nepopolna tudi zaradi časovno neustreznega potrdila FURS o odsotnosti neplačanih zapadlih obveznosti oziroma glede na to očitati naročniku, da bi moral izbranega ponudnika pozivati na dopolnitev ponudbe z ustreznim potrdilom. Za izpolnjevanje pogoja iz 3. točke poglavja »9.1 Pogoji in 9.2 Listine za dokazovanje izpolnjevanja pogojev« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, da »ponudnik nima na dan, ko je bila oddana ponudba, v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, zapadlih, neplačanih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 evrov ali več«, so morali namreč ponudniki zgolj predložiti izjavo o izpolnjevanju pogojev (Obrazec 1), ne pa tudi potrdila FURS. Izbrani ponudnik je s predložitvijo zahtevane izjave, vsebovane na Obrazcu 5 tako zadostil zahtevi naročnika. Državna revizijska komisija pri tem še pojasnjuje, da se izpolnjevanje pogoja glede plačanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-2, na kar se nanaša citirana naročnikova zahteva, izkaže z dokazilom iz uradne evidence (peti odstavek 42. člena ZJN-2). Skladno z določbo šestega odstavka 41. člena ZJN-2 ponudniku ne glede na druge določbe zakona ni potrebno predložiti nobenega dokazila o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco; namesto dokazila ponudnik poda izjavo o podatkih, ki jih mora vsebovati ponudba. Podatke iz uradnih evidenc naročnik pridobi sam.

    Ker je Državna revizijska komisija v okviru presoje revizijskih očitkov vlagatelja ugotovila naročnikove kršitve v delu, ki se nanaša na ugotavljanje popolnosti ponudbe izbranega ponudnika v ponudbenem predračunu, glede referenc in ustreznosti predloženih dokazil, je na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila tako, da je razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, ki izhaja iz dokumenta »Obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila«, št. 50-SK-1181/2015, z dne 24. 6. 2015.

    Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija napotuje naročnika, da mora v primeru, če na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije oceni, da je mogoče nadaljevati in zaključiti postopek oddaje javnega naročila z izbiro najugodnejše ponudbe, ravnati po drugem odstavku 41. člena ZJN-2, lahko pa pregleda (in ne le razvrsti glede na merila) vse pravočasne ponudbe. Pri tem mora naročnik upoštevati, da mora po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 (če je saniranje prejetih ponudb po tem postopku v konkretnem primeru sploh mogoče izvesti) vse ponudbe, ki niso popolne, izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Naročnik mora pri svojih ravnanjih upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2), zagotoviti pa mora tudi enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2). V primeru, če se naročnik odloči, da javnega naročila ne bo oddal, mora prav tako ravnati v skladu z ZJN-2, zlasti pa upoštevati obveznosti iz 80. člena ZJN-2.

    Čeprav to za rešitev obravnavane zadeve ni več ključno, Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da navedba ponujene cene izbrane ponudbe v sklopu A 163.982,91 EUR z DDV v dokumentu »Obrazloženo obvestilo o oddaji naročila« predstavlja očitno pomoto. V istem dokumentu je na dveh različnih mestih navedena pravilna ponujena vrednost te ponudbe brez DDV, v pravnem pouku pa je navedena tudi od pravilnih vrednosti izračunana taksa za vložitev zahtevka za revizijo. Tudi glede na vso ostalo spisovno dokumentacijo je razvidno, da je naročnik javno naročilo v sklopu A oddal za 163.932,91 EUR, torej za vrednost, kot je bila navedena v ponudbi izbranega ponudnika.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


    Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva, in sicer 1.377,00 EUR za stroške odvetniškega zastopanja za zahtevek za revizijo, 688,50 EUR za obrazloženo vlogo (opredelitev do navedb naročnika), 18,36 EUR za izdatke po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), vse povečano za 22% DDV, in 3.967,81 EUR za plačilo takse.

    Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
    - strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 826,20 EUR (1.800 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke Tarifne številke 40, povečan za 22% davek na dodano vrednost;
    - izdatke v pavšalnem znesku 12,85 EUR (28 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife, povečane za 22% DDV (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku);
    - strošek vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 3.966,80 EUR.

    Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 4.990,44 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški za strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo in za izdatke v pavšalnem znesku, saj glede na vrednost spora za njegovo priznanje ni podlage v Odvetniški tarifi. Priglašeni strošek odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika pa v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlagateljevi vlogi z dne 27. 8. 2015 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

    Državna revizijska komisija je ob obravnavanju zadeve ugotovila, da je vlagatelj preplačal takso. V obravnavanem primeru znaša višina takse, skladno z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN, 3.966,80 EUR (dva odstotka od cene, ki jo je ponudil izbrani ponudnik v obeh izpodbijanih sklopih z DDV), vlagatelj pa je plačal takso v višini 3.967,81 EUR. Državna revizijska komisija bo naložila Ministrstvu za finance, naj preveč plačano revizijsko vrne vlagatelju (tretji odstavek 72. člena ZPVPJN).

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



    V Ljubljani, 18. 9. 2015

    Predsednica senata:
    Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
    Članica Državne revizijske komisije







     
    Vročiti:
    - Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana
    - KOMUNALA NOVO MESTO d.o.o., Podbevškova ulica 12, 8000 Novo mesto
    - Janez Klemenc – odvetnik, Kratka ulica 1, 8000 Novo mesto
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


    Vložiti:
    - v spis zadeve, tu.

    V vednost:
    - finančna služba, tu.

    Natisni stran