Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-163/2015 Akademska in raziskovalna mreža Slovenije

    Številka: 018-163/2015-5
    Datum sprejema: 15. 9. 2015

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Nine Velkavrh, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »Projektna pisarna 2015« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj IPMIT, d. o. o., Kotnikova ulica 30, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Akademska in raziskovalna mreža Slovenije, Tehnološki park 18, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 9. 2015

    odločila:

    1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 18. 8. 2015 se ugodi in se
    - razveljavi vsebina razdelka »Rok« naslova »Predložitev ponudb« 6. poglavja Navodil ponudnikom na Obrazcu N-1 (v nadaljevanju: Navodila ponudnikom), ki se glasi »18.08.2015 do 10:00«;
    - razveljavita podatka »18. 8. 2015« in »10:00« točke IV.3.4 obvestila o naročilu, dne 12. 8. 2015 (s številko objave JN5471/2015) objavljenega na Portalu javnih naročil;
    - naročniku naloži odprava kršitve na način, da na vprašanje, kot izhaja iz »odgovor[a] 3, Datum objave: 13.8.2015, 14:08«, ponovno odgovori in sicer na ustrezen način (jasno in razumljivo).

    Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 18. 8. 2015 se v preostali vsebini zavrne.

    2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 3.500,00 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 10. 8. 2015 sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za predmet »Projektna pisarna za podporo pri načrtovanju projektov iz OP 2014-2020« (v nadaljevanju: javno naročilo), obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi pa je bilo dne 12. 8. 2015 (s številko objave JN5471/2015) objavljeno na Portalu javnih naročil.

    Naročnik je dne 19. 8. 2015 prejel vlagateljev Zahtevek za revizijo z dne 18. 8. 2015, skupaj s prilogama (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in odloči, da se postopek oddaje zadevnega javnega naročila razveljavi v celoti. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je v postopku oddaje tega javnega naročila naročnik z določitvijo roka za prejem prijav (ponudb) »kršil določila glede določanja rokov za pripravo oziroma prejem ponudb«, opozarja pa tudi, da je naročnik »navedel, da bo na vsa vprašanja odgovoril na naslovu, kjer je objavljena razpisna dokumentacija, najpozneje štiri dni pred iztekom roka za prejem ponudb«. Vlagatelj ob tem »sumi, da je naročnik rok priprave ponudb in razpisne pogoje priredil na vnaprej izbranega ponudnika, ki je sposoben pripraviti popolno ponudbo v izjemno kratkem roku, vsega štirih delovnih dneh(!)«, obenem pa meni, da »rok za oddajo ponudb« […] »ne omogoča izvedbo javnega naročila v rokih, ki so v razpisni dokumentaciji predvideni za posamično fazo izvedbe«. Po zatrjevanju vlagatelja »odgovor številka 2« tudi »ne odgovarja na vprašanje številka 3«, zato to vprašanje »postavlj[a] ponovno«.

    Naročnik je dne 21. 8. 2015 sprejel Odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, obenem pa je zavrnil tudi zahtevek vlagatelja za povrnitev stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik ugovarja aktivni legitimaciji vlagatelja in pravočasnosti vložitve zahtevka za revizijo, pojasnjuje razloge, zaradi katerih meni, da vlagatelj ni zadostil zahtevi trditvenega in dokaznega bremena pri utemeljevanju zahtevka za revizijo, obenem pa pojasnjuje pravne podlage, ki so relevantne za odločanje o zahtevku za revizijo, ter navaja dejstva, ki po njegovi oceni utemeljujejo rok za prejem prijav (ponudb), kot ga je določil. Naročnik zaključuje, da z določitvijo roka za prejem prijav (ponudb) ni kršil ne 50. člena ne katere druge določbe ZJN-2.

    Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kot zatrjuje, prejel dne 21. 8. 2015, naročnik pa je z dopisom z dne 21. 8. 2015, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je dne 24. 8. 2015 (po elektronski pošti) in dne 25. 8. 2015 (po pošti) prejela Opredelitev vlagatelja do zavrnjenega zahtevka za revizijo, z dne 24. 8. 2015 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V zadevni vlogi se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, jih zavrača in »vztraja na svojem pravovarstvenem predlogu«, kot izhaja iz zahtevka za revizijo.

    Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, po proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil dne 19. 8. 2015 ob 11. uri in 45 minut. Omenjeno dejstvo izhaja iz podatka, zapisanega na kuverti, ob katerem se nahajata podpis in žig naročnika. Ob upoštevanju dejstva, da je bil v postopku oddaje zadevnega javnega naročila rok za prejem ponudb določen na dan 18. 8. 2015 ob 10. uri (omenjeni podatek izhaja iz točke IV.3.4 obvestila o naročilu, v prvi povedi drugega odstavka alinee a) na strani 1 odločitve o zahtevku za revizijo, v drugi povedi drugega odstavka alinee a) na strani 2 odločitve o zahtevku za revizijo in v uvodnem odstavku njene obrazložitve na strani 1 pa mu pritrjuje tudi naročnik), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil zahtevek za revizijo vložen po preteku roka, določenega za predložitev ponudb.

    Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je bilo obvestilo o naročilu na Portalu javnih naročil objavljeno dne 12. 8. 2015, kar v posledici pomeni, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila naročnik določil rok za prejem ponudb, krajši od desetih delovnih dni. To v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 2) potrjuje tudi naročnik, ko navaja, da »je rok za prejem ponudb krajši od desetih delovnih dni«. V posledici se glede rokov za vložitev zahtevka za revizijo, ki se, kot predmetni, nanaša na razpisno dokumentacijo in na vsebino objav, uporablja drugi odstavek 25. člena ZPVPJN (tretji odstavek 25. člena ZPVPJN). To pomeni, da se zahtevek za revizijo, kot je predmetni, ki se nanaša na razpisno dokumentacijo in na vsebino objav, lahko vloži najpozneje pet delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb. Slednje dejstvo v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani 2) izpostavlja tudi naročnik, ko navaja, da »v primerih, ko je rok za prejem ponudb krajši od desetih delovnih dni,« Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) »daje vlagatelju upravičenje za vložitev revizijskega zahtevka najpozneje pet delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb«. Vendar pa naročnik navedeno upravičenje, kot ga imenuje, navezuje na zahtevo, da »vlagatelj hkrati dokaže, da zatrjevanih kršitev ni bilo mogoče ugotoviti pred rokom za oddajo ponudb«, vlagatelj pa (po oceni naročnika) »ne dokaže niti ne argumentira zakaj revizijskega zahtevka v katerem oporeka domnevno prekratek rok za oddajo ponudb, ni vložil do roka za oddajo ponudb, temveč en dan po roku za oddajo ponudb« (tretji odstavek na strani 2 odločitve o zahtevku za revizijo). V posledici naročnik Državno revizijsko komisijo »naproša za presojo pravočasnosti in v primeru potrditve ugotovitve naročnika« za izdajo sklepa »o zavrženju revizijskega zahtevka« (drugi odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo).

    V navezavi na predstavljeno stališče naročnika Državna revizijska komisija izpostavlja, da je že v odločitvi številka 018-204/2014-5, z dne 4. 9. 2014, med drugim zapisala, da »ZPVPJN dopušča, da se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na povabilo k oddaji ponudbe, vloži v osmih delovnih dneh od prejema povabila k oddaji ponudbe, vendar ne po roku za prejem ponudbe, razen, ko naročnik določi rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni; v teh primerih se lahko zahtevek za revizijo vloži najpozneje pet delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb (prvi, drugi in tretji odstavek 25. člena ZPVPJN). Iz navedenega izhaja logična posledica, da lahko vlagatelj, če naročnik določi rok za prejem ponudb krajši od desetih delovnih dni, navaja kršitve (ki so mu sicer bile znane pred potekom roka za predložitev ponudb) po poteku roka za predložitev ponudb, vendar pa mora v tem primeru te kršitve navajati v zahtevku za revizijo, vloženim najpozneje peti delovni dan po predložitvi ponudbe«. Vsebinsko primerljivo je Državna revizijska komisija zapisala tudi v odločitvi številka 018-096/2014-6, z dne 4. 6. 2014.

    Državna revizijska komisija tudi v odločitvi številka 018-141/2013-3, z dne 13. 5. 2013, ki se nanaša na postopek oddaje javnega naročila, v katerem je takratni naročnik v takratnem povabilu k oddaji ponudbe v postopku s pogajanji in v takratnem protokolu o pogajanjih določil rok za prejem ponudb v pogajanjih, krajši od desetih delovnih dni, zapisala, da v tem primeru »v zvezi s pravočasnostjo zahtevka za revizijo oziroma prepoznimi revizijskimi navedbami ni mogoče uporabiti četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN, ki določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča zakon in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Kot že navedeno, že ZPVPJN (drugi in tretji odstavek 25. člena ZPVPJN) dovoljuje, da se zahtevek za revizijo zoper vsebino povabila k oddaji ponudbe, tudi v primerih kot je zadevni, vloži v določenem roku (pet delovnih dni) po poteku roka za predložitev ponudb, iz česar izhaja logična posledica, da vlagatelj v tem primeru lahko navaja kršitve (ki so mu sicer bile znane pred potekom roka za predložitev ponudb) po poteku roka za predložitev ponudb«.

    Predstavljena razlaga je s smiselno enako utemeljitvijo uporabljiva tudi v tokratnem postopku pravnega varstva: Ker je očitno že zakonodajalec izhajal iz stališča, da je položaj, v katerem naročnik določi rok za prejem ponudb, krajši od desetih delovnih dni, posebej občutljiv, saj je zanj predvidel posebno (milejše) pravilo glede roka za vložitev zahtevka za revizijo, je v posledici logično razumevanje določb četrtega in tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN, v navezavi na njegov drugi in prvi odstavek, tako, da vlagatelj v primeru, kot je zadevni, ko je naročnik določil rok za prejem ponudb, krajši od desetih delovnih dni, v zahtevku za revizijo, vloženem najpozneje pet delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb, lahko navaja kršitve, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb, ob tem pa mu ni potrebno dokazati, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Že ob uporabi namenske in logične razlage zadevnih določb 25. člena ZPVPJN je namreč ugotoviti, da ZPVPJN tak zaključek dopušča (glej besedno zvezo »razen če to dopušča ta zakon« v četrtem odstavku 25. člena ZPVPJN). Glede na doslej navedeno ni slediti naročniku v njegovem zaključku, ki ga je napravil v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani 2), po katerem je »[d]okazno breme izkazovanja okoliščin, ki so vlagatelju objektivno gledano onemogočale oddajo revizijskega zahtevka do roka za oddajo ponudb,« […] »na vlagatelju«, ker »slednjega ta v revizijskem postopku ni podal«, pa »gre v tem delu za procesno pomanjkljivosti nesklepčnosti revizijskega zahtevka«, niti v njegovem zaključku, da »ni izpolnjena predpostavka za vsebinsko obravnavo revizijskega zahtevka in sicer iz razloga, ker slednji ni bil vložen pravočasno« (zadnji odstavek na strani 2).

    V odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 5) naročnik Državno revizijsko komisijo naproša tudi »za presojo obstoja aktivne legitimacije vlagatelja in v primeru potrditve ugotovitve naročnika« za izdajo sklepa »o zavrženju revizijskega zahtevka«. Naročnik namreč meni, da »s strani vlagatelja oz. drugega ponudnika« […] »ni bil opozorjen na očitano kršitev, ki se jo navaja v revizijskem zahtevku« (zadnji odstavek na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo).

    V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik po vsebini mnenja, da v postopku pravnega varstva postopka oddaje zadevnega javnega naročila ni izpolnjen zakonski dejanski stan petega odstavka 5. člena ZPVPJN, po katerem zahteva za pravno varstvo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, ni dopustna, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik preko portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Šteje se, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik preko portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo ponudbe.

    Državna revizijska komisija opozarja, da je v zvezi s petim odstavkom 5. člena ZPVPJN treba dosledno ločiti med opozorilom na očitano kršitev in med razlogi, ki opozorilo na očitano kršitev utemeljujejo. Peti odstavek 5. člena ZPVPJN od vlagatelja ali drugega morebitnega ponudnika tako zahteva, da preko portala javnih naročil naročnika opozori na očitano kršitev, ne določa pa, kako natančno mora vlagatelj ali drug morebitni ponudnik predstaviti razloge, ki utemeljujejo njegovo opozorilo na očitano kršitev.

    Glede na navedeno je vprašanje gospodarskega subjekta, kot izhaja iz »odgovor[a] 1, Datum objave: 13.8.2015, 14:06«, objavljenega na Portalu javnih naročil, po vsebini razumeti kot opozorilo na očitano kršitev, kot ga zahteva peti odstavek 5. člena ZPVPJN. Iz vsebine omenjene objave (vprašanja) namreč izhaja opozorilo na kršitev petega poglavja (»ROKI«) prvega dela ZJN-2, v okviru tega pa na kršitev členov, ki jih omenjeno poglavje vključuje (členi od 50 do 56). Da je vprašanje v smislu kršitev, ki mu jih očita gospodarski subjekt, ki mu je vprašanje postavil, razumel tudi naročnik, potrjuje naročnikov odgovor, ki se v prvi povedi glasi: »Naročnik je podal rok za oddajo ponudb skladno s 50. členom ZJN-2«.

    Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo (predzadnji odstavek na strani 5) naročniku očita, da je ta v postopku oddaje tega javnega naročila »kršil določila glede določanja rokov za pripravo oziroma prejem ponudb«, peti odstavek 5. člena ZPVPJN pa, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, ne določa, kako natančno mora vlagatelj ali drug morebitni ponudnik predstaviti razloge, ki utemeljujejo njegovo opozorilo na očitano kršitev, je v konkretnem primeru šteti, da je vprašanje, kot izhaja iz »odgovor[a] 1, Datum objave: 13.8.2015, 14:06«, objavljenega na Portalu javnih naročil, po vsebini zadostilo določbi petega odstavka 5. člena ZPVPJN. Zadevno vprašanje se namreč glasi: »Smo potencialni ponudnik. Ugotavljamo, da je obseg vsebine javnega naročila in obseg dokumentacije, ki jo je potrebno upoštevati zelo obsežen. Za potencialne ponudnike je tudi čas objave JN in priprave popolne ponudbe neugoden, saj je padel ravno v čas letnih dopustov. Potrebno je dodati še kompleksnost projekta.
    Za vse omenjeno je sedanji podani rok za oddajo ponudb, bistveno prekratek. Naročnik bo s podaljšanjem roka pridobil bolj kvalitetne ponudbe. Naročniku predlagamo in ga prosimo, da rok za oddajo ponudb podaljša vsaj za 1 mesec«.

    Glede na navedeno ni slediti naročniku v njegovem stališču (drugi odstavek na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo, v povezavi s četrtim odstavkom na isti strani), da bi moral gospodarski subjekt, ki je zadevno vprašanje zastavil, v konkretnem primeru v njem opozoriti tudi na to, da »rok ne omogoča niti oddaje formalno nepopolne ponudbe«, ter izpostaviti, da »rok za oddajo ponudb ne omogoča zadostnega časovnega okvira za:
    - pripravo dokumenta predstavitve metodologije in principov dela z natančno opredelitvijo nalog posamičnih kadrov, procesnih aktivnosti in vsebin za vsakega od projektov,
    - morebitno iskanje partnerjev in podizvajalcev za izvedbo zadevnega javnega naročila z ustreznimi referencami«.
    Neodvisno od predstavljenega zaključka je tudi sicer upravičeno pričakovati, da je naročniku ob upoštevanju narave postopka javnega naročila, ki ga vodi, poznano vsaj dejstvo, ki izhaja iz druge alinee prejšnjega stavka.

    V zvezi z zatrjevanjem naročnika, da iz citiranega vprašanja ne izhaja »izrecn[a] objektivn[a] nezmožnos[t] za pripravo ponudbe v okviru danega roka za oddajo ponudb«, pa zadostuje ugotovitev, da gospodarski subjekt, ki je vprašanje zastavil, v njem navaja, da je »[z]a vse omenjeno« […] »sedanji podani rok za oddajo ponudb, bistveno prekratek«, iz česar je vsaj konkludentno razumeti, da ne more pripraviti (popolne) ponudbe »v okviru danega roka za oddajo ponudb«.

    Ob upoštevanju navedenih dejstev in ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da v zadevnem postopku pravnega varstva vlagateljev zahtevek za revizijo ni nedopusten, saj je vlagatelj ali drug gospodarski subjekt naročnika preko Portala javnih naročil opozoril na očitane kršitve v smislu, kot to zahteva peti odstavek 5. člena ZPVPJN.

    Glede na vse doslej navedeno je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

    V navezavi na zatrjevanje vlagatelja (prvi odstavek na strani 3 zahtevka za revizijo), da je naročnik »navedel, da bo na vsa vprašanja odgovoril na naslovu, kjer je objavljena razpisna dokumentacija, najpozneje štiri dni pred iztekom roka za prejem ponudb«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razdelku »Dodatna pojasnila« 3. poglavja Navodil ponudnikom dejansko zapisal to, kar v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj, vendar pa Državna revizijska komisija obenem opozarja, da se v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ne uporablja 81. člen ZJN-2, na katerega se v zahtevku za revizijo sklicuje vlagatelj in ki določa, da so naročniki dolžni na ali preko portala javnih naročil posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva posredovana pravočasno. Omenjeni člen je namreč umeščen v točko »1.1. Posebne določbe za odprti postopek« posebnih določb v postopkih javnega naročanja (drugo poglavje drugega dela ZJN-2), naročnik pa v konkretnem primeru ne izvaja odprtega postopka oddaje javnega naročila (primerjaj 1. točko prvega odstavka 24. člena ZJN-2, v povezavi s 25. členom ZJN-2), temveč izvaja postopek s pogajanji po predhodni objavi (razdelek »Postopek« 1. poglavja Navodil ponudnikom in točka IV.1.1 obvestila o naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil; primerjaj tudi 5. točko prvega odstavka 24. člena ZJN-2, v povezavi z 28. členom ZJN-2).

    Glede na navedeno in ob upoštevanju dejstva, da vlagatelj v zahtevku za revizijo v navezavi na predstavljena zatrjevana dejstva ni podal ustreznih dokaznih predlogov, Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni dokazal, da je naročnik s tem, ko je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila določil, da »bo na vsa vprašanja odgovoril na naslovu, kjer je objavljena razpisna dokumentacija, najpozneje štiri dni pred iztekom roka za prejem ponudb« (razdelek »Dodatna pojasnila« 3. poglavja Navodil ponudnikom), kršil katero od določb ZJN-2. Zgolj dokazni predlog »vpogled v objave na Portalu javnih naročil, vezane na postopek zadevnega javnega naročanja« (stran 3 zahtevka za revizijo) namreč naročnikove kršitve določb ZJN-2 ne dokazuje, niti ne dokazuje, da je »to krajšanje rokov« […] »neutemeljeno, nesorazmerno in neprimerno« (prvi odstavek na strani 3 zahtevka za revizijo).

    Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo (drugi odstavek na strani 5) sicer res zatrjuje (kot to zlasti v zadnjem odstavku na strani 5 in v prvem odstavku na strani 6 odločitve o zahtevku za revizijo izpostavlja naročnik), da je »[g]lede na izjemno kratek rok priprave ponudbe« […] »ponudniku, ki ni temeljito in podrobno seznanjen z razmerami pri naročniku, izjemno težko ali pa nemogoče pripraviti kakovosten dokument predstavitve metodologije in principov dela z natančno opredelitvijo nalog posamičnih kadrov, procesnih aktivnosti in vsebin za vsakega od projektov, ki ga naročnik zahteva«, vendar pa je ob tem dodati, da je citirano zatrjevanje razumeti kot zatrjevanje, ki se nanaša na splošno na gospodarske subjekte (ponudnike). Čeprav vlagatelj v citiranem zatrjevanju ne pojasni, ali se šteje med gospodarske subjekte (ponudnike), ki jim je »težko« […] »pripraviti kakovosten dokument predstavitve metodologije in principov dela«, ali pa se šteje med gospodarske subjekte (ponudnike), ki jim je »nemogoče pripraviti kakovosten dokument predstavitve metodologije in principov dela«, je zaključek, da se šteje med slednje, napraviti ob upoštevanju preostale vsebine zahtevka za revizijo. Tako ne gre prezreti dejstva, da je vlagatelj omenjeno zatrjevanje umestil v točko IV. zahtevka za revizijo, poimenovano »ravnanja naročnika, s katerimi krši določila ZJN-2 in ki ponudniku onemogočajo pripravo popolne in primerljive ponudbe v primernem roku«, niti dejstva, da vlagatelj na strani 2 zahtevka za revizijo (drugi odstavek) zatrjuje, da »ravnanje naročnika v postopku za zadevno javno naročilo pomeni kršitev predpisov« […] »ki ponudnikom, torej tudi vlagatelju, onemogoča pripravo popolne ponudbe in zaradi česar zadevnega javnega naročila ne more pridobiti, zato vlaga zoper njega zahtevek za revizijo«. Glede na navedeno (v nasprotju s stališčem naročnika) v konkretnem primeru ni »že bistveno to, da je ta možnost« […] »za pripravo predmetnega dokumenta« […] »realno obstajala« (prvi odstavek na strani 6 odločitve o zahtevku za revizijo).

    Predstavljenih zaključkov v ničemer ne spreminja niti zatrjevanje naročnika (zadnji odstavek na strani 5 odločitve o zahtevku za revizijo), po katerem »[i]z zapisa vlagatelja ne izhaja, da zaradi objektivnih okoliščin« […] »v danem roku za pripravo ponudb ni mogel pripraviti zahtevanega dokumenta, s katerim se izkazuje poznavanje področja dela in predmetnega javnega naročila. Prav tako vlagatelj v revizijskem zahtevku ni predložil dokazil, s katerim bi izkazal objektivno nezmožnost priprave citiranega dokumenta«. Ob upoštevanju dolžine roka, ki ga je za prejem prijav (ponudb) določil naročnik, ob upoštevanju kompleksne vsebine Projektne naloge, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, ter pogojev (tako glede števila kot glede vsebine), ki se nanašajo na reference in jih je v razpisni dokumentaciji (6. oziroma 7. točka 7. poglavja Navodil ponudnikom) določil naročnik, pa tudi ob upoštevanju splošno znanega dejstva, da čas od 12. 8. do 18. 8. predstavlja čas koriščenja letnih dopustov, vlagatelju v konkretnem primeru ni bilo potrebno posebej (z drugimi dokazi) dokazovati, da v roku, ki ga je za prejem prijav (ponudb) v postopku oddaje javnega naročila določil naročnik, ni mogoče pripraviti kvalitetne prijave (ponudbe). Vlagatelju pri tem (v nasprotju s stališčem naročnika) tudi ni potrebno posebej »pojasni[ti] kaj sam šteje kot kakovostno pripravljen dokument«, niti mu ni potrebno posebej navesti in dokazati, »koliko časa potrebuje za pripravo dokumenta, ki se ga s pogojem št. 8 zahteva« (prvi odstavek na strani 6 odločitve o zahtevku za revizijo), saj je v konkretnem primeru pravno relevanten odgovor na vprašanje, ali je rok, ki ga je za prejem prijav (ponudb) v postopku oddaje javnega naročila določil naročnik, dovolj dolg, ne pa odgovor na vprašanje, koliko dolg bi moral biti ta rok. Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 6) celo sam (v nasprotju z zatrjevanjem, da vlagatelj ne navede, »koliko časa potrebuje za pripravo dokumenta, ki se ga s pogojem št. 8 zahteva«) navaja, da vlagatelj ni izkazal, »zakaj je za izdelavo predmetnega dokumenta potreben 1 mesec«.

    V okoliščinah konkretnega dejanskega stanja, kot so predstavljene že doslej, vlagatelju tudi ni potrebno (v nasprotju s stališčem naročnika) posebej (z drugimi dokazi) dokazovati, da »je izdelavo očitno spornega dokumenta za dokazovanje pogoja št. 8 zahteval od izdajateljev oz. pripravljavcev (kot tudi sicer, kdo so ti pripravljavci), pa ga ti objektivno gledano niso mogli pripraviti zaradi tako določenega roka za pripravo ponudb« (prvi odstavek na strani 6 odločitve o zahtevku za revizijo, v navezavi na drugi odstavek na isti strani), niti vlagatelju (iz istih razlogov) ni potrebno posebej dokazovati »objektivno nezmožnost priprave predmetnega dokumenta« (drugi odstavek na strani 8 odločitve o zahtevku za revizijo).

    Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da pa vlagatelj v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 5) z ničemer ni ustrezno dokazal svojega zatrjevanja, da »je naročnik rok priprave ponudb in razpisne pogoje priredil na vnaprej izbranega ponudnika, ki je sposoben pripraviti popolno ponudbo v izjemno kratkem roku, vsega štirih delovnih dneh(!)«, pa čeprav je trditveno in dokazno breme na njem. Državna revizijska komisija ob upoštevanju preostale vsebine zahtevka za revizijo citiranega zatrjevanega (ne pa dokazanega) dejstva ni mogla zanesljivo ugotoviti, zato je o njem sklepala na podlagi pravila o dokaznem bremenu in ga v posledici štela za nedokazanega (primerjaj 5. in 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, pa tudi prvi odstavek 7. člena ter 212. in 215. člen Zakona o pravdnem postopku – Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP – v povezavi s 13. členom ZPVPJN). Smiselno enako je Državna revizijska komisija storila v navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da je »jasno, da je naročnik "svojega preferiranega" izvajalca izbral že vnaprej« (drugi odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo).

    Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo (predzadnji odstavek na strani 5) zatrjuje, da je naročnik »kršil določila glede določanja rokov za pripravo oziroma prejem ponudb«, oziroma (drugi odstavek na strani 6), da je »[s] tem, ko je v konkretnem primeru naročnik zožil rok za pripravo ponudb v konkretnem primeru na vsega štiri delovne dni,« […] »ravnal v nasprotju s 50. členom ZJN-2«. Naročnik zadevnim očitkom vlagatelja nasprotuje, obenem pa poudarja, da v postopku oddaje tega javnega naročila 55. in 56. člen ZJN-2 ne predstavljata ustrezne pravne podlage (tretji odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo).

    V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je v konkretnem primeru, ko je bilo javno naročilo (ob upoštevanju njegove ocenjene vrednosti) objavljeno le na Portalu javnih naročil in naročnik izvaja postopek s pogajanji po predhodni objavi, kot pravno relevanten člen petega poglavja prvega dela ZJN-2 upoštevati 50. člen ZJN-2, ki v prvem odstavku določa, da mora naročnik pri določanju rokov za prejem prijav in ponudb upoštevati predvsem zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb, upoštevaje pri tem minimalne roke, določene z ZJN-2. Iz razloga, ker v konkretnem primeru obvestilo o javnem naročilu ni bilo poslano v objavo Uradnemu listu Evropske unije (kot izhaja iz Sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila, z dne 10. 8. 2015, ocenjena vrednost zadevnega javnega naročila ne presega mejnih vrednosti za objave v Uradnem listu Evropske unije, ki so določene v 12. členu ZJN-2), v konkretnem primeru ustrezne pravne podlage ne predstavljata niti 55. in 56. člen ZJN-2. V predstavljenem smislu tako ni slediti zatrjevanjem vlagatelja, kot izhajajo zlasti iz tretjega odstavka na strani 5 zahtevka za revizijo, v katerih utemeljuje svoja zatrjevanja na slednje omenjenih členih ZJN-2, pač pa je slediti zatrjevanju naročnika (drugi odstavek na strani 7 odločitve o zahtevku za revizijo), po katerem »določbi 55. in 56. člena ZJN-2 nista aplikativni, saj sta ti vezani izključno na javna naročila, ki so objavljena v Uradnem listu EU«.

    Državna revizijska komisija v nadaljevanju vlagatelju pritrjuje v tem, da je naročnik v 8. točki 7. poglavja Navodil ponudnikom določil, da izpolnjevanje pogoja »[i]zkazovanje poznavanja področja dela in predmeta javnega naročila« ponudnik potrdi »s predložitvijo predstavitve metodologije in principov dela z natančno opredelitvijo nalog posamičnih kadrov, procesnih aktivnosti in vsebin za vsakega od projektov«. Po oceni Državne revizijske komisije že omenjeno dokazilo (v povezavi s preostalimi zahtevami razpisne dokumentacije) prepričljivo potrjuje dejstvo, da zadevno javno naročilo ni takšno, da bi bilo kvalitetno prijavo (ponudbo) v njem mogoče pripraviti v roku, ki ga je za prejem prijav (ponudb) v postopku oddaje tega javnega naročila določil naročnik. Kot izhaja iz podatkov, dostopnih na Portalu javnih naročil, je bilo obvestilo o naročilu na Portalu javnih naročil objavljeno dne 12. 8. 2015, rok za prejem prijav (ponudb) pa je potekel dne 18. 8. 2015 ob 10. uri (točka IV.3.4 obvestila o naročilu in razdelek »Rok« naslova »Predložitev ponudb« 6. poglavja Navodil ponudnikom). Navedeno pomeni, da so imeli gospodarski subjekti za pripravo kvalitetne prijave (ponudbe) v bistvu na voljo le tri cele delovne dneve, v najboljšem primeru pa štiri delovne dneve. Na podlagi tretje alinee 2. člena Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 26/1991 in sprem.) je bila namreč sobota, dne 15. 8., dela prost dan, dne 16. 8. pa je bila nedelja. Četudi bi bilo res, da je »iz petega poglavja ZJN-2 (50.-56. člen) razvidno, da se dnevi pri računanju rokov upoštevajo kot koledarski dnevi« (tretji odstavek na strani 8 odločitve o zahtevku za revizijo), to ne spreminja dejstva, da na omenjena dva dneva od gospodarskih subjektov ni bilo mogoče upravičeno pričakovati, da bodo pripravljali svoje prijave (ponudbe) za zadevno javno naročilo, splošno znano dejstvo, ki ga ni potrebno dokazovati (peti odstavek 215. člena ZPP, v povezavi s 13. členom ZPVPJN), pa je, da čas od 12. 8. do 18. 8. predstavlja čas koriščenja letnih dopustov. Ob tem ne gre prezreti niti kompleksne vsebine Projektne naloge, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, niti pogojev (tako glede števila kot glede vsebine), ki se nanašajo na reference in jih je v razpisni dokumentaciji določil naročnik, izhajajo pa iz 6. oziroma 7. točke 7. poglavja Navodil ponudnikom. Njihovo določitev je sicer naročnik utemeljeval v »odgovor[u] 2, Datum objave: 13.8.2015, 14:07«. Omenjena vsebina se kot informacija, ki jo je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, na podlagi tretje povedi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 šteje za del razpisne dokumentacije. Glede na doslej navedeno je v predstavljenem smislu slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 5) upravičeno izpostavlja težave oziroma problematičnost »iskanj[a] partnerjev in podizvajalcev za izvedbo zadevnega javnega naročila z ustreznimi referencami na višku dopustniške sezone«.

    V posledici doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelju pritrditi v njegovem zatrjevanju, po katerem »rok za oddajo ponudb ni sorazmeren« (prvi odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo), pa tudi v njegovih zatrjevanjih, da naročnik pri določanju roka za prejem prijav (ponudb) v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ni upošteval njegove zapletenosti in časa, potrebnega za pripravo prijav (ponudb), s čimer je kršil prvi odstavek 50. člena ZJN-2.

    Dosedanjih zaključkov v ničemer ne spreminja zatrjevanje naročnika (tretji odstavek na strani 5 odločitve o zahtevku za revizijo), da mu »[p]omembnost pridobitve dostopnih virov, katerih predpogoj je pravočasna priprava investicijske dokumentacije in vloge,« […] »ni dopuščala daljših rokov za pripravo ponudbe v okviru konkretnega javnega naročila, saj je pridobitev sredstev življenjskega pomena za obstoj naročnika«, niti zatrjevanja naročnika, kot izhajajo iz strani od 9 do 12 odločitve o zahtevku za revizijo, v katerih naročnik podaja tudi »časovnico objave končnih dokumentov, ki so determinirali naročnikovo nadaljnjo časovnico glede možnosti pričetka konkretnega javnega naročila in hkrati determinirajo« njegove »nadaljnje korake«. Naročnik mora namreč (ne glede na citirano) rok za prejem prijav (ponudb) določiti ob upoštevanju določb ZJN-2 (tudi prvega odstavka 50. člena). Po drugi strani bi naročnik, če bi izkazal, da je (če je to nujno potrebno) iz razlogov, ki jih ni bilo mogoče predvideti in jih v nobenem primeru ni mogoče pripisati njegovemu ravnanju, javno naročilo pa je neizogibno potrebno oddati in ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov, ki so predpisani za odprti postopek, postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji po predhodni objavi, v konkretnem primeru lahko uporabil postopek s pogajanji brez predhodne objave, a je (konkludentno) očitno ocenil, da kateri od naštetih razlogov ni izpolnjen (29. člen ZJN-2). Naročnik tako sam navaja, da »konkretno javno naročilo ne izvaja iz razloga nujnosti« (drugi odstavek na strani 7 odločitve o zahtevku za revizijo), pa čeprav ob tem zaključuje, da »je pridobitev sredstev življenjskega pomena za obstoj naročnika«.

    Dosedanjih zaključkov v ničemer ne spreminja niti zatrjevanje naročnika (drugi oziroma tretji odstavek na strani 12 odločitve o zahtevku za revizijo), da »je bila razpisna dokumentacija enostavna in je vključevala skupaj z vsemi obrazci 10 dokumentov«, oziroma, da »za dokazovanje referenčnih pogojev za ponudnika in kadre ni zahteval predložitve referenčnih potrdil, ki bi bila potrjena s strani naročnika, temveč je dopustil zgolj navedbo referenc ponudnika in kadrov«. Omenjena dejstva namreč bistveno ne olajšujejo (bistveno ne blažijo) problema »iskanj[a] partnerjev in podizvajalcev za izvedbo zadevnega javnega naročila z ustreznimi referencami na višku dopustniške sezone«. Pri tem ne gre prezreti niti kompleksne vsebine Projektne naloge, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, niti zahteve po predložitvi predstavitve metodologije in principov dela z natančno opredelitvijo nalog posamičnih kadrov, procesnih aktivnosti in vsebin za vsakega od projektov, s katero ponudnik potrdi izpolnjevanje pogoja, kot izhaja iz 8. točke 7. poglavja Navodil ponudnikom, prav tako pa ne gre prezreti pogojev (tako glede števila kot glede vsebine), ki se nanašajo na reference (6. oziroma 7. točka 7. poglavja Navodil ponudnikom).

    Dosedanjih zaključkov v ničemer ne spreminja zatrjevanje naročnika (drugi odstavek na strani 6 odločitve o zahtevku za revizijo), da »bi določene položaje lahko razreševali tudi po roku za predložitev ponudb v okviru instituta dopustne dopolnitve ponudbe iz 78. člena ZJN-2, če bi vlagatelj do roka za predložitev ponudb predložil ponudbo, ki bi bila le formalno nepopolna«. V postopkih javnega naročanja je namreč primarno pravilo, da je potrebno ob poteku roka za prejem prijav oziroma ponudb predložiti popolno prijavo oziroma ponudbo, institut dopustnih dopolnitev in sprememb ponudb, kot izhaja iz 78. člena ZJN-2, pa je, sekundarno, le korektiv tega primarnega pravila. Institut dopustnih dopolnitev in sprememb ponudb, kot izhaja iz 78. člena ZJN-2, je ob tem razlagati z upoštevanjem prakse sodišč Evropske unije, v okviru omenjenega instituta pa ponudnik nekaterih elementov ponudbe tudi sicer ne sme dopolnjevati ali spreminjati (tretji odstavek 78. člena ZJN-2, v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

    Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo v tej vsebini na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila vsebino razdelka »Rok« naslova »Predložitev ponudb« 6. poglavja Navodil ponudnikom, ki se glasi »18.08.2015 do 10:00«, pa tudi podatka »18. 8. 2015« in »10:00« točke IV.3.4 obvestila o naročilu, dne 12. 8. 2015 (s številko objave JN5471/2015) objavljenega na Portalu javnih naročil. Iz razloga, ker je mogoče nezakonitosti naročnikovih ravnanj (in njegove posledice) odpraviti že z delno razveljavijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila, Državna revizijska komisija ni sledila pravovarstvenemu predlogu vlagatelja, po katerem naj odloči, da se postopek oddaje zadevnega javnega naročila razveljavi v celoti (1. alinea V. točke na strani 6 zahtevka za revizijo). V posledici predmetne odločitve Državne revizijske komisije se namreč postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo priprave razpisne dokumentacije (4. alinea prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN).

    Ob upoštevanju vsebine zatrjevanj v zahtevku za revizijo pa Državna revizijska komisija ni mogla zanesljivo ugotoviti zgolj zatrjevanega (ne pa ustrezno dokazanega dejstva), da »rok za oddajo ponudb« […] »ne omogoča izvedbo javnega naročila v rokih, ki so v razpisni dokumentaciji predvideni za posamično fazo izvedbe«, zato je o njem sklepala na podlagi pravila o dokaznem bremenu in ga v posledici štela za nedokazanega (primerjaj 5. in 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, pa tudi prvi odstavek 7. člena ter 212. in 215. člen ZPP, v povezavi s 13. členom ZPVPJN).

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen tudi v vsebini, v kateri vlagatelj »meni, da odgovor številka 2 ne odgovarja na vprašanje številka 3« (četrti odstavek na strani 6). Naročnik namreč z odgovorom 2, na katerega se sklicuje v »odgovor[u] 3, Datum objave: 13.8.2015, 14:08«, ni (jasno) odgovoril na poziv enega od gospodarskih subjektov, da »napiš[e] kaj vse im[a] že pripravljeno in v sklopu tega naročila objav[i] na portalu tudi vse že pripravljene dokumente«. Ker naročnik s podajo omenjenega odgovora razpisne dokumentacije ni pripravil v skladu z določbami ZJN-2, zlasti z drugim odstavkom 71. člena (v povezavi s prvim odstavkom istega člena), je Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo v predstavljeni vsebini ugodila, naročniku pa naložila odpravo kršitve na način, da mu je naložila, da na vprašanje, kot izhaja iz »odgovor[a] 3, Datum objave: 13.8.2015, 14:08«, ponovno odgovori in sicer na ustrezen način (jasno in razumljivo).

    Ker postopek pravnega varstva ni namenjen postavljanju vprašanj naročniku, pač pa je temu namenjen postopek oddaje javnega naročila, Državna revizijska komisija ni sledila delu zahtevka za revizijo, v katerem vlagatelj »vprašanje številka 3« […] »postavlj[a] ponovno«. Vprašanje bo vlagatelj naročniku lahko zastavil v postopku oddaje predmetnega javnega naročila (če bo naročnik z njim nadaljeval), ob tem pa ne gre prezreti dejstva, da je Državna revizijska komisija že doslej zahtevku za revizijo v vsebini, v kateri vlagatelj »meni, da odgovor številka 2 ne odgovarja na vprašanje številka 3«, ugodila, naročniku pa naložila odpravo kršitve na način, da mu je naložila, da na vprašanje, kot izhaja iz »odgovor[a] 3, Datum objave: 13.8.2015, 14:08«, ponovno odgovori in sicer na ustrezen način (jasno in razumljivo).

    Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje zadevnega javnega naročila v delih, v katerih je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v postopku oddaje zadevnega javnega naročila upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa, pri tem pa ob upoštevanju (predvsem) zapletenosti naročila in časa, potrebnega za pripravo prijav (ponudb), (če bo s postopkom oddaje zadevnega javnega naročila nadaljeval) določi nov rok za prejem prijav (ponudb), skladen s prvim odstavkom 50. člena ZJN-2, ter ponovno odgovori (na ustrezen način – jasno in razumljivo) na vprašanje, kot izhaja iz »odgovor[a] 3, Datum objave: 13.8.2015, 14:08«.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo in v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo zahteva tudi, da mu naročnik povrne »stroške plačane takse v znesku 3.500 EUR in pavšalne stroške pisarniškega materiala ter poštnine v višini 15 EUR«. Povrnitev navedenih stroškov vlagatelj zahteva z zakonskimi zamudnimi obrestmi vred.

    Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

    Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju kot potreben in opredeljeno naveden strošek, nastal v zadevnem postopku pravnega varstva (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim, tretjim in petim odstavkom istega člena), priznala strošek dolžne plačane takse v znesku 3.500,00 EUR.

    Ker vlagatelj (v navezavi na zahtevek za revizijo) ni izkazal zatrjevanega stroška poštnine, mu ga Državna revizijska komisija ni priznala. Iz poštne kuverte, v kateri je naročnik prejel zahtevek za revizijo, namreč ne izhaja, da bi vlagatelj zahtevek za revizijo oddal na pošto, iz odločitve o zahtevku za revizijo (drugi odstavek obrazložitve na strani 1) pa izhaja zatrjevanje naročnika, da je vlagatelj »na sedež naročnika osebno vložil revizijski zahtevek zoper razpisno dokumentacijo«.

    Državna revizijska komisija je zahtevo za povračilo stroška poštnine, kot izhaja iz njegove opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru vsebina te vloge ni bila bistvena in ni pripomogla ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Posledično temu omenjeni stroški v konkretnem primeru niso bili potrebni (prva poved tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

    Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala »pavšaln[ih] strošk[ov] pisarniškega materiala« v priglašenem znesku, saj jih vlagatelj ni opredeljeno navedel (druga poved petega odstavka 70. člena ZPVPJN).

    Državna revizijska komisija je rok za povračilo stroškov vlagatelju določila v 15 dneh od prejema tega sklepa (in ne »v 15 dneh od odločitve o zahtevku za revizijo«) ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od izteka navedenega roka. Skladno s 313. členom ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, namreč rok za izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Naročnik zato ne more izpolniti obveznosti oziroma priti v zamudo z njeno izpolnitvijo preden ne prejme odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, s katero se odloči o njegovi obveznosti povračila stroškov.

    Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj ni uspel samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka (za revizijo), zaradi tega dela pa niso nastali posebni stroški, je odločila, da mora naročnik povrniti vse stroške, ki jih je imel vlagatelj (70. in 75. člen ZPVPJN, pa tudi tretji odstavek 154. člena ZPP, v povezavi s 13. členom ZPVPJN).

    Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 3.500,00 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V Ljubljani, dne 15. 9. 2015


    Predsednik senata
    Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
    predsednik Državne revizijske komisije



































    Vročiti:
    – Akademska in raziskovalna mreža Slovenije, Tehnološki park 18, 1000 Ljubljana
    – IPMIT, d. o. o., Kotnikova ulica 30, 1000 Ljubljana
    – Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

    Vložiti:
    – v spis zadeve, tu

    Natisni stran