018-173/2015 Osnovna šola Beltinci

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika kot člana senata ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »obnovo prezračevanja v kuhinji Osnovne šole Beltinci« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Blisk montaža, d. d., Plese 9, Murska Sobota (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Osnovna šola Beltinci, Panonska 35 B, Beltinci (v nadaljevanju: naročnik), 8. 9. 2015

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (objava 22. 7. 2015 na portalu javnih naročil, pod št. objave NMV4537/2015) z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« št. 137/2015 z dne 5. 8. 2015 ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Dolinka inženiring Beltinci, z. o. o., Mladinska ulica 12, Beltinci (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji naročila male vrednosti vložil zahtevek za revizijo z dne 14. 8. 2015 in predlagal njeno razveljavitev, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da je naročnik kršil 8. in 9. člen ter prvi odstavek 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), saj je izbral ponudbo, ki ni popolna. Vlagatelj je navedel, da priglašeni odgovorni vodja del ne izpolnjuje pogojev iz Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 s sprem.; v nadaljevanju: ZGO-1) ter da izbrani ponudnik ni predložil dokazil o poravnanih obveznostih, »ni registriran za izvedbo del, ki so predmet razpisa« in nima »niti ustreznega dovoljenja obrtne zbornice«.

Naročnik je s sklepom št. 164/2015 z dne 31. 8. 2015 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da je izbrani ponudnik predložil zahtevana dokazila, sicer pa ni podvomil v resničnost izjav, ki jih je podal izbrani ponudnik.

Naročnik je kot prilogo dopisu z dne 31. 8. 2015 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj je navedel, da je naročnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, kršil pa je tudi načeli iz 8. in 9. člena ZJN-2, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika, saj zaradi neizpolnjevanja posameznih pogojev, ki jih je določil naročnik, ta ni pravilna in s tem ni popolna, čemur je naročnik nasprotoval.

Naročnik mora skladno s prvo povedjo iz prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ob siceršnjem upoštevanju dopolnitve oziroma spremembe ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 in ravnanja po drugem odstavku 41. člena ZJN-2 v primeru naročila male vrednosti (ki je postopek, po katerem naročnik oddaja javno naročilo), izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Skladno z 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je nepravilna ponudba med drugim tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2.

Vlagatelj je najprej navedel, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje kadrovskega pogoja.

Naročnik je v točki 2.4.3. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 10 razpisne dokumentacije) določil:
»7. Imenovan odgovorni vodja del mora izpolnjevati pogoje, zahtevane z Zakonom o graditvi objektov.
DOKAZILO: Odgovorni vodja del (Priloga 7).
Ponudnik izpolnjuje pogoj sam ali s partnerji v skupni ponudbi.«

Naročnik je obrazec »Priloga 7« (str. 22 razpisne dokumentacije) pripravil kot izjavo, da »Odgovorni vodja del izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo del.«, ki jo ponudniki potrdijo (podpis in žig) ter na predvidena mesta vpišejo ime in priimek kadra, izobrazbo, leta delovnih izkušenj pri gradnjah in identifikacijsko številko pooblaščenega inženirja. Naročnik je na dnu tega obrazca zapisal še:
»Priloga:
-če odgovorni vodja del ni vpisan v seznam IZS, priloži dokazilo o izpolnjevanju pogoja«.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil potrjen (podpis in žig) obrazec »Priloga 7«, v katerem je s podatki predstavil eno osebo – gradbenega tehnika z 32 leti delovnih izkušenj, pri čemer pa zanj, kot je pravilno opozoril vlagatelj, ni navedel identifikacijske številke pooblaščenega inženirja. Izbrani ponudnik je za ta kader predložil tudi potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu.

Čeprav Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da priglašeni kader ni vpisan v imenik pri Inženirski zbornici Slovenije (gl. http://www.izs.si/imeniki-seznami/imenik-pooblascenih-inzenirjev/vpogled-v-imenik-pooblascenih-inzenirjev/) in da zato izbrani ponudnik v obrazcu »Priloga 7« ni vpisal identifikacijske številke pooblaščenega inženirja, to ne zadošča za ugotovitev, da je naročnik napačno ugotovil, da izbrani ponudnik izpolnjuje kadrovski pogoj. Iz besedila na dnu obrazca »Priloga 7« je razvidno, da naročnik ni določil, da mora biti kader v vsakem primeru vpisan v imenik pri Inženirski zbornici Slovenije, saj je omogočil predložitev drugega dokazila, da izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva ZGO-1. Iz navedenega je tako mogoče sklepati, da naročnik ne zahteva odgovornega vodjo del za zahtevne objekte, saj se slednji vpišejo v imenik pri Inženirski zbornici Slovenije (prim. drugi odstavek 77. člena ZGO-1 in tretjo alineo prvega odstavka 3. člena Pravilnika o obliki in vsebini ter o načinu vodenja imenika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirske zbornice Slovenije, Uradni list RS, št. 123/2003 s sprem.). Vendar je vlagatelj navedel, da »šola je zahteven objekt, zato bi moral odg. vodja del izpolnjevati pogoje, ki jih navajam v nadaljevanju« (str. 4 zahtevka za revizijo), in citiral 77. in 230. člen ZGO-1.

Kaj je zahtevni objekt, je določeno v točki 1.7. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 in pomeni objekt, v katerem se zadržuje večje število oseb, ali objekt, ki ima velike dimenzije, ali objekt za katerega je vedno obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako določeno s posebnimi predpisi. Odgovorni vodja del je skladno s točko 4.3.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 posameznik, ki izvajalcu odgovarja za skladnost vseh del pri gradnji s projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, gradbenimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih. Iz opisa pojma odgovorni vodja del (točka 4.3.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1) izhaja, da je treba za njegovo razumevanje upoštevati tudi pojem gradnja. Čeprav je pojem gradnja opredeljen tudi v 7. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2, pa je treba upoštevati, da je ta pojem v točki 4.3.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 uporabljen v vsebini, ki jo določa ZGO-1. Gradnja je skladno s 7. točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1 izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta (točka 7.1. prvega odstavka 2. člena ZGO-1: izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled), rekonstrukcijo objekta (točka 7.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1: spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10%) in odstranitev objekta (točka 7.4. prvega odstavka 2. člena ZGO-1: izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje). Tudi v primeru, če bi morali zaradi točke 1.7. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 šteti, da je šola zahtevni objekt, je treba upoštevati, da vlagatelj ni ne navajal ne dokazal, da je zaradi del, ki so predmet javnega naročila, treba šteti, da gre za gradnjo v pomenu iz 7. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 in da je zato potrebna priglasitev odgovornega vodje del za zahtevne objekte.

Vlagatelj je sicer navedel, da za izpolnitev kadrovskega pogoja ne zadostuje niti predloženo potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, pri čemer je le citiral posamezne člene iz ZGO-1, ne da bi navedel, v čem je razlog, da to dokazilo ne zadostuje pogojem iz ZGO-1. Če pa je te vlagateljeve navedbe treba razumeti v smeri zatrjevanja, da izbrani ponudnik s tem dokazilom ne more dokazati, da priglašeni kader izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo del za zahtevne objekte, je treba ponoviti, da vlagatelj ni ne navajal ne dokazal, da je zaradi del, ki so predmet javnega naročila, pa bi jih bilo treba šteti za gradnjo (7. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1), potrebna priglasitev odgovornega vodje del za zahtevne objekte.

Vlagatelj je navedel (str. 6 zahtevka za revizijo), da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna niti zato, ker »iz naročnikove postopkovne dokumentacije, ki je v spisu in sicer iz obr. preveritev popolnosti ponudbe, kjer je jasno zapisano, da ta ponudba ne ustreza zahtevanemu (prej citiranem) kadrovskemu pogoju iz razpisa«. Vlagatelj je predložil obrazec »Pregled in ocenitev ponudb za javno naročilo« z dne 4. 8. 2015, pri čemer je na drugi zaporedni strani obkrožena beseda »NE« v zvezi z dokazovanjem izpolnjevanja kadrovskega pogoja.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da se v naročnikovi dokumentaciji nahajata tudi izpolnjena in podpisana obrazca »Preveritev popolnosti ponudbe« in »Pregled in ocenitev ponudb za javno naročilo«, oba z dne 4. 8. 2015.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je vlagatelj z vlogo z dne 7. 8. 2015 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in naročnikovo dokumentacijo, pa tudi fotokopiranje tiste dokumentacije, ki se mu bo zdela relevantna. Naročnik je omogočil vpogled 13. 8. 2015, o čemer je vodil zapisnik, ki sta ga za vlagatelja podpisala njegov predstavnik in njegova pooblaščenka. Iz tega zapisnika je razvidno, da »naročnik je predal fotokopije celotne ponudbene dokumentacije« izbranega ponudnika »ter oba zahtevana dokumenta glede popolnosti, pregleda in ocenitve ponudb«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je obrazec »Pregled in ocenitev ponudb za javno naročilo« sestavljen kot tabela, pri čemer so posamezni pogoji, ki so razdeljeni v tri skupine, našteti v vrsticah. Vsaka skupina pogojev je opremljena s stolpcem »Ustreza«, pri čemer je v razdelke iz tega stolpca možno vpisati bodisi »DA« bodisi »NE«.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v original obrazca »Pregled in ocenitev ponudb za javno naročilo«, ki se nahaja v naročnikovi dokumentaciji, ugotavlja, da je v vsakem razdelku iz stolpcev »Ustreza« vsake vrstice, kjer je naveden pogoj, navedena beseda »da« in ne izhaja nobena beseda »NE«. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da na tem obrazcu tudi ni obkrožena nobena beseda »NE«. Iz navedenega je tako treba razbrati, da naročnik v svoji dokumentaciji hrani dokazilo (tj. »Pregled in ocenitev ponudb za javno naročilo«), na podlagi katerega je zabeležil, da izbrani ponudnik izpolnjuje vse pogoje.

Glede na to, da je iz zapisnika z dne 13. 8. 2015 razvidno, da je vlagatelj prejel fotokopijo obrazca »Pregled in ocenitev ponudb za javno naročilo«, beseda »NE« pa je bila na obrazcu, ki ga je vlagatelj predložil kot dokazilo, obkrožena z modrim pisalom in je za to sled pisala mogoče razbrati, da ne predstavlja fotokopije, je očitno, da je bila beseda »NE« obkrožena šele po izdelavi fotokopije. Tako je vprašljivo, ali je vlagatelj tako označen obrazec prejel od naročnika. Če bi se izkazalo, da vlagatelj tako označenega obrazca ni prejel od naročnika in bi bilo zato treba kot relevanten šteti obrazec, ki ga naročnik hrani v dokumentaciji, bi bilo očitno, da naročnik na obrazcu »Pregled in ocenitev ponudb za javno naročilo« ni ugotovil, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje kadrovskega pogoja. Če pa bi se izkazalo, da je besedo »NE« obkrožila predstavnica naročnika, ki je podpisana na tem obrazcu, Državna revizijska komisija vseeno ne bi mogla zaključiti, da naročnik ne bi smel šteti, da izbrani ponudnik izpolnjuje kadrovski pogoj. Odločitev o oddaji naročila male vrednosti je, kot je razvidno iz podpisanega dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 137/2015 z dne 5. 8. 2015, sprejela ravnateljica in ne oseba, ki je navedena kot podpisnik spornega obrazca. Če pa bi se izkazalo, da je besedo »NE« obkrožil vlagatelj oziroma njegova pooblaščenka v dokaz, da je na njem tudi navedena beseda »NE«, to sicer ne bi moglo dokazati, da je naročnik ugotovil, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje kadrovskega pogoja. Beseda »NE« se na obrazcu »Pregled in ocenitev ponudb za javno naročilo« namreč nahaja v razdelku, ki pomeni navodilo, kako se izpolni ta obrazec.

Državna revizijska komisija povzema, da vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik napačno zaključil, da izbrani ponudnik izpolnjuje kadrovski pogoj iz točke 2.4.3. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 10 razpisne dokumentacije).

Vlagatelj je nadalje navedel, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja v zvezi s poravnanimi zapadlimi obveznostmi.

Naročnik je v točki 2.4.2. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 9 razpisne dokumentacije) določil:
»6. Ponudnik, ki nastopa v ponudbi v zadnjih šestih mesecih pred rokom za oddajo ponudbe ni imel dospelih neporavnanih obveznosti.
DOKAZILO: Izjava o izpolnjevanju in sprejemanju pogojev (Priloga 3), h kateremu se priloži dokazilo, iz katerega je razvidno izpolnjevanje tega pogoja (Priloga 4).
V primeru skupne ponudbe mora pogoj izpolniti vsak izmed partnerjev.«

Naročnik je obrazec »Priloga 3« (str. 17–18 razpisne dokumentacije) pripravil kot enotno izjavo za 22 različnih zahtev, ki med drugim vsebuje izjavi:
- »da na dan, ko je bila oddana ponudba, v skladu s predpisi države, v kateri imamo sedež, ali predpisi države naročnika, nimamo zapadlih, neplačanih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 evrov ali več« (četrta izjava) in
- »da v zadnjih šestih mesecih pred rokom za oddajo ponudbe nismo imeli dospelih neporavnanih obveznosti« (osma izjava).

Naročnik je obrazec »Priloga 4« (str. 19 razpisne dokumentacije) – ob upoštevanju odgovora, ki je bil objavljen 28. 7. 2015 ob 12.34 na portalu javnih naročil in je postal del razpisne dokumentacije (tretja poved iz drugega odstavka 71. člena ZJN-2) – pripravil kot navodilo za predložitev dokazila:
»Ponudnik priloži ustrezen BON obrazec ali enakovredno dokazilo (kopijo ali original), iz katerega izhaja izpolnjevanje pogoja poglavja 2.4.2. Dokazovanje ekonomske in finančne sposobnosti (44. člen ZJN-2). Dokazilo mora biti izdano največ 30 dni pred dnevom za odpiranje ponudb.«

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil potrjen (podpis in žig) obrazec »Priloga 3«, kot prilogo obrazcu »Priloga 4« pa obrazec BON-2 z dne 28. 7. 2015.

Čeprav bi bilo mogoče tudi tolmačenje, da obveznosti iz osme izjave iz obrazca »Priloga 3« obsegajo tudi obveznosti iz četrte izjave iz obrazca »Priloga 3«, pa je vseeno treba upoštevati, da je naročnik za slednje obveznosti določil drugačne zahteve. Naročnik namreč ne zahteva, da morajo biti vse zapadle obveznosti poravnane, temveč dopušča, da so ostale neporavnane do višine 50 eurov, pa tudi obdobje je določil drugače. Poleg tega je razvidno, da je naročnik s tem vključil v razpisno dokumentacijo zahteve iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-2, 42. člen ZJN-2 pa določa pogoje za priznanje osnovne, ne pa ekonomske ali finančne sposobnosti. Državna revizijska komisija je tako zaključila, da se zahteva iz obrazca »Priloga 4« ne nanaša tudi na dokazovanje četrte izjave iz obrazca »Priloga 3« še z drugimi dokazili poleg izjave v obrazcu »Priloga 3«. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da naročnik ni zahteval, da bi morali ponudniki predložiti dokazilo o poravnanih teh obveznostih v smislu dokazila iz uradne evidence (gl. prva poved iz petega odstavka 42. člena ZJN-2). Izbrani ponudnik je s podpisano 22. izjavo na obrazcu »Priloga 3« naročniku sicer omogočil, da si lahko pridobi dokazilo iz uradne evidence (gl. šesti odstavek 41. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija dodaja, da je štela, da je treba zahteve iz razpisne dokumentacije obravnavati različno tudi zato, ker bi sicer ne imela smisla možnost predložitve dokazila starosti, kot ga omogoča obrazec »Priloga 4«, saj bi sicer morali vsi ponudniki predložiti obrazec BON ali drugo enakovredno dokazilo, ki bi bilo izdano ravno na dan, ki ga je naročnik določil za predložitev ponudb. Ne glede na vse navedeno pa Državna revizijska komisija dodaja, da tudi v primeru, če bi morala šteti, da je naročnik za dokazovanje četrte izjave iz obrazca »Priloga 3« zahteval poleg obrazca »Priloga 3« še kakšno drugo dokazilo, je treba upoštevati vsaj dvoje. Najprej je treba opozoriti na šesti odstavek 41. člena ZJN-2, ki določa, da ne glede na druge določbe ZJN-2 ponudniku ni treba predložiti nobenega dokazila o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco; namesto dokazila ponudnik poda izjavo o podatkih, ki jih mora vsebovati ponudba. Podatke iz uradnih evidenc naročnik pridobi sam. Za pridobitev osebnih podatkov je potrebno soglasje subjekta, na katerega se podatki nanašajo, razen če ZJN-2 ali drug zakon določa drugače. Podatki iz četrte izjave v obrazcu »Priloga 3« naročnik glede na šesti odstavek 41. člena ZJN-2 pridobi iz evidence, ki jo vodi Finančna uprava Republike Slovenije (prim. 60. in 62. člen Zakona o finančni upravi, Uradni list RS, št. 25/2014). Kot drugo pa je treba upoštevati, da je izbrani ponudnik predložil obrazec BON-2, naročnik pa je v obrazcu »Priloga 4« določil, da ponudniki lahko predložijo obrazec BON.

Državna revizijska komisija nadalje pritrjuje vlagatelju, da obrazec BON-2, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbo, upošteva obdobje med 1. 1. 2015 in 30. 6. 2015, vendar pa je treba tudi opozoriti, da je obdobje, ki ga je izpostavil vlagatelj, v obrazcu BON-2 vključeno pod naslovom »A. Prejemki na račune in izdatki z računov v tekočem letu« in določa obdobje, v katerem je izbrani ponudnik prejel na račune prejemke v višini, ki je navedena v obrazcu BON-2, in koliko izdatkov, ki so tudi navedeni v obrazcu BON-2, je imel v tem obdobju. Podatki o dospelih neporavnanih obveznostih v zadnjih šestih mesecih (kot tudi neporavnanih obveznostih iz štirih različnih skupin) so v obrazcu BON-2 navedeni pod naslovom »B. Finančna disciplina«. S podatki, navedenimi v obrazcu BON-2 pod naslovom »B. Finančna disciplina«, vlagatelj ne polemizira. Vlagatelj tudi ne polemizira z datumom izdaje obrazca BON-2.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahteval, da se obdobje neporavnanih obveznosti šteje od roka za predložitev ponudb (31. 7. 2015 do 12. ure; točka I.10 objave), dokazilo pa ne sme biti starejše od 30 dni glede na rok za odpiranje ponudb (3. 8. 2015 ob 9. uri; točka I.11 objave). Iz navedenega je razvidno, da že razlike med datumoma predložitve ponudb in njihovega odpiranja ob hkratnem upoštevanju dopustne oziroma možne starosti dokazila (ne da bi se bilo sicer treba spuščati v polemiziranje s pogojem) kažejo na to, da bi se lahko našlo več možnih tolmačenj zahtev iz razpisne dokumentacije. Če je namreč dokazilo lahko staro največ 30 dni od roka za odpiranje ponudb, potem je naročnik s tako zahtevo relativiziral zahtevo, da je treba s takim dokazilom dokazati poravnavo zapadlih obveznosti za obdobje šestih mesecev pred potekom roka za predložitev ponudb. Ne glede na navedeno pa je treba upoštevati, da je izbrani ponudnik predložil dokazilo, ki je po starosti v mejah zahteve iz obrazca »Priloga 4«, iz njega pa je tudi razviden podatek, da »v zadnjih 6 mesecih je imela pravna oseba dospele neporavnane obveznosti 0 dni«. Iz tega dokazila so sicer razvidni še izjava, da izbrani ponudnik na dan pred sestavitvijo obrazca ni imel dospelih neporavnanih obveznosti, in podatki, da ni imel neporavnanih obveznosti iz nobenega izmed štirih primerov, ki so navedeni za besedilom »Vrstni redi neporavnanih obveznosti«. Različno tolmačenje pogoja vlagatelju ni v škodo, saj ga je tudi vlagatelj lahko izpolnil na enega izmed možnih načinov.

Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik na podlagi predloženih dokazil ob možnem tolmačenju pogoja iz točke 2.4.2. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 9 razpisne dokumentacije) zaradi možnosti iz obrazca »Priloga 4« napačno zaključil, da ga izbrani ponudnik izpolnjuje.

Vlagatelj je še navedel (str. 7 zahtevka za revizijo), da je iz obrazca BON-2, kjer je navedena dejavnost št. 41.200 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, razvidno, da izbrani ponudnik »ni registriran za izvedbo del, ki so predmet razpisa«. Vlagatelj pa je tudi navedel (str. 7 zahtevka za revizijo), da izbrani ponudnik nima »niti ustreznega dovoljenja obrtne zbornice«.

Naročnik je v točki 2.4.1. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 9 razpisne dokumentacije) določil:
»5. Ponudnik ima ustrezno in veljavno registracijo za opravljanje dejavnosti, ki jo prevzema v ponudbi, v skladu s predpisi države članice, v kateri je dejavnost registrirana in ima veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, če je za opravljanje take dejavnosti na osnovi posebnega zakona takšno dovoljenje potrebno oziroma je član posebne organizacije, da lahko v državi v kateri ima svoj sedež opravlja storitev, če je takšno članstvo potrebno. Za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, imamo vsa potrebna dovoljenja in izpolnjujemo z zakonom predpisane pogoje.

DOKAZILO: Izjava o izpolnjevanju in sprejemanju pogojev (Priloga 3)

V primeru skupne ponudbe mora pogoj za dela, ki jih bo izvajal, izpolniti vsak izmed partnerjev.

Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora pogoj iz te točke za dela, ki jih bo izvajal podizvajalec, izpolnjevati tudi podizvajalec, ki bo sodeloval pri izvedbi javnega naročila (Priloga 8/4).«

Naročnik je v obrazec »Priloga 3« (str. 17–18 razpisne dokumentacije) vključil tudi izjavo:
- »da imamo ustrezno in veljavno registracijo za opravljanje dejavnosti, ki jo prevzemamo v ponudbi, v skladu s predpisi države članice, v kateri je dejavnost registrirana in imamo veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, če je za opravljanje take dejavnosti na osnovi posebnega zakona takšno dovoljenje potrebno oziroma smo člani posebne organizacije, da lahko v državi v kateri ima svoj sedež opravljamo storitev, če je takšno članstvo potrebno. Za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, imamo vsa potrebna dovoljenja in izpolnjujemo z zakonom predpisane pogoje.« (sedma izjava).

Kot je Državna revizijska komisija že ugotovila, je izbrani ponudnik predložil potrjen (podpis in žig) obrazec »Priloga 3«, s čimer je zadostil zahtevi razpisne dokumentacije. Vendar pa je vlagatelj smiselno navedel, da se ta izjava ne sklada s pravim dejanskim stanjem.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je v obrazcu BON-2 navedena le dejavnost št. 41.200, vendar je to le glavna dejavnost izbranega ponudnika, kar je tudi razvidno iz zapisa na obrazcu BON-2.

Kot je razvidno iz oznake »z. o. o.«, je izbrani ponudnik organiziran kot zadruga z omejeno odgovornostjo (prva alinea 55. člena Zakona o zadrugah, Uradni list RS, št. 13/92 s sprem.; v nadaljevanju: ZZad). Zadruga se ustanovi s sprejetjem akta o ustanovitvi (prva poved iz prvega odstavka 5. člena ZZad). Obvezni sestavni del akta o ustanovitvi zadruge so zadružna pravila (drugi odstavek 5. člena ZZad). Zadružna pravila morajo urejati zlasti dejavnost zadruge (2. točka 6. člena ZZad). Glede firme, sedeža, dejavnosti, zastopanja zadrug, njihovega vpisa v register in sporazumevanja z zaposlenimi v zadrugi v zvezi z dajanjem navodil za delo zaposlenim, vodenja postopkov, v katerih se odloča o pravicah zaposlenih in sodelovanja delavcev, se smiselno uporablja Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006) (prvi odstavek 56. člena ZZad). Zadruga lahko opravlja vse dejavnosti pod enakimi pogoji kot gospodarske družbe (drugi odstavek 56. člena ZZad).

Državna revizijska komisija opozarja, da je iz zadružnih pravil izbranega ponudnika z dne 12. 3. 2010, v katere je vpogledala z javnim in brezplačnim vpogledom (1. točka drugega odstavka 7. člena Zakona o sodnem registru, Uradni list RS, št. 13/94 s sprem.) v elektronski poslovni register (ePRS) prek spletne strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), razvidno, da je v njih v 7. členu poleg dejavnosti št. 41.200 vpisanih še 371 drugih dejavnosti, od česar jih je 22 s področja (prva alinea 5. člena Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti, Uradni list RS, št. 69/2007 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba SKD 2008) gradbeništva (področje F v prilogi I Uredbe SKD 2008 v povezavi s 7. členom Uredbe SKD 2008). Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni navedel, da nobena izmed teh drugih 371 dejavnosti oziroma 22 dejavnosti s področja gradbeništva izbranemu ponudniku ne omogoča izvedbe predmeta javnega naročila. Tako se izkaže, da za rešitev zadeve ne more biti bistveno, ali dejavnost št. 41.200 ni tista dejavnost, v okviru katere je mogoče izvajati predmet javnega naročila. Namreč, tudi v primeru, če bi Državna revizijska komisija ugotovila, da dejavnost št. 41.200 ni tista, ki omogoča izvedbo predmeta javnega naročila, to še ne bi omogočilo ugotovitve, da je naročnik izbranemu ponudniku neupravičeno priznal izpolnjevanje petega pogoja iz točke 2.4.1. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 9 razpisne dokumentacije) v delu, ki se nanaša na »ustrezno in veljavno registracijo«.

Državna revizijska komisija pa ni mogla zaključiti niti, da je naročnik izbranemu ponudniku neupravičeno priznal izpolnjevanje petega pogoja iz točke 2.4.1. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 9 razpisne dokumentacije) v delu, ki se nanaša na »dovoljenje«. Državna revizijska komisija je namreč upoštevala, da je vlagatelj navedel zgolj to, da izbrani ponudnik nima dovoljenja očitno Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (gl. Obrtni zakon, Uradni list RS, št. 50/94 s sprem.; v nadaljevanju: ObrZ) in torej obrtnega dovoljenja (drugi odstavek 6. člena ObrZ), vendar tega ni dokazal. Dokaza »vpogled v Ajpes – registracija« in »vpogled v sodni register – javna knjiga« namreč glede na določbe ObrZ nista primerni dokazili za dokazovanje, da izbrani ponudnik nima obrtnega dovoljenja.

Obrtna dejavnost je pridobitna dejavnost, ki se opravlja v skladu s 5. členom ObrZ (prvi odstavek 2. člena ObrZ). Zaradi varovanja življenja, zdravja in premoženja ljudi ali zaradi zagotavljanja varstva okolja se za opravljanje nekaterih obrtnih dejavnosti zahteva ustrezna poklicna usposobljenost (drugi odstavek 2. člena ObrZ). Vlada Republike Slovenije z uredbo določi seznam obrtnih dejavnosti iz drugega odstavka 5. člena ObrZ in določi pogoje ustrezne poklicne usposobljenosti za opravljanje teh dejavnosti (tretji odstavek 2. člena ObrZ). Pravica do opravljanja obrtne dejavnosti, za katero je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost se pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register (prvi odstavek 6. člena ObrZ). Obrtno dovoljenje je dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti (drugi odstavek 6. člena ObrZ). Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije vodi obrtni register, v katerega vpiše fizične in pravne osebe, ki opravljajo obrtno dejavnost iz tretjega odstavka 2. člena ObrZ, osebo oziroma osebe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti, osebe, ki ob vpisu v poslovni register izjavijo, da nameravajo opravljati dejavnost na obrtni način v skladu s 5. členom ObrZ, ter osebe, ki opravljajo dejavnost, ki je navedena na listi iz šestega odstavka 5. člena ObrZ. Vpis fizičnih in pravnih oseb v obrtni register na podlagi izjave iz prejšnjega stavka je brezplačen (prvi odstavek 19. člena ObrZ). Obrtni register je javna knjiga (tretji odstavek 19. člena ObrZ).

Vendar tudi v primeru, če bi morala Državna revizijska komisija šteti, da izbrani ponudnik nima obrtnega dovoljenja, to še ne bi omogočilo zaključka, da je naročnik izbranemu ponudniku neupravičeno priznal izpolnjevanje petega pogoja iz točke 2.4.1. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 9 razpisne dokumentacije) v delu, ki se nanaša na »dovoljenje«. Vlagatelj namreč ni predstavil dejanskega stanja (6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), ki bi omogočilo zaključek, da je tako dovoljenje potrebno za opravljanje dejavnosti, ki omogoča izvedbo predmeta javnega naročila.

Upoštevajoč vse navedeno Državna revizijska komisija ni ugotovila kršitev 8. ali 9. člena oziroma prvega odstavka 80. člena ZJN-2, zato je zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, zato je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 8. 9. 2015

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Osnovna šola Beltinci, Panonska 35 B, 9231 Beltinci,
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, 1001 Ljubljana,
- Dolinka inženiring Beltinci, z. o. o., Mladinska ulica 12, 9231 Beltinci,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran