Na vsebino
EN

018-137/2015 Zdravstveni dom Ljubljana

Številka: 018-137/2015-4
Datum sprejema: 28. 8. 2015

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Najem okoljsko manj obremenjujočih tiskalnikov in dobava pripadajočega potrošnega materiala«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj PAVLIN proizvodnja, trgovina, storitve, d.o.o., Grič 9, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Klara Kunovar, Šmartinska cesta 53, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 9, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 28. 8. 2015

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Najem okoljsko manj obremenjujočih tiskalnikov in dobava pripadajočega potrošnega materiala«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 2. 7. 2015.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 2.448,13 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 19. 5. 2015 sprejel sklep o začetku postopka javnega naročanja. Obvestilo o javnem naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 19. 5. 2015, pod št. objave NMV2766/2015.

Naročnik je dne 2. 7. 2015 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, s katerim je vse sodelujoče ponudnike obvestil, da je javno naročil oddal ponudniku UNISTAR LC d.o.o., Ljubljana, Litostrojska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je odločitev prejel dne 6. 7. 2015.

Vlagatelj je po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika dne 13. 7. 2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje kršitve naročnika in pojasnjuje razloge za nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. Navaja, da je izbrani ponudnik podal višjo ponudbeno ceno kot vlagatelj, zatem pa po pozivu naročnika svojo osnovno ponudbo nadomestil z novo tako, da je znižal količino potrebnih osnovnih pakiranj iz 600 na 542, ob čemer se je posledično znižala končna ponudbena vrednost. Nasprotuje navedbi naročnika iz odločitve o oddaji naročila, da so bile ponudbe neprimerljive zaradi različnega osnovnega pakiranja, zaradi česar naj bi naročnik pri ocenjevanju preračunal ponudbe na isto enoto mere. Vlagatelj meni, da je tako ravnanje naročnika in izbranega ponudnika nezakonito, v razpisni dokumentaciji vsebovan obrazec pa naj bi vsekakor omogočal primerljivost prejetih ponudb, saj je formula za izračun potrebnih števil osnovnih pakiranj vključevala tudi število strani v osnovnem pakiranju. Izbrani ponudnik obrazca ni izpolnil na zahtevan način, s čimer je sam povzročil vsebinsko nepopolnost svoje ponudbe – v stolpec osnovnega pakiranja namreč ni vpisal kapacitete osnovnega pakiranja (števila strani), temveč le številko »1«, hkrati pa posegel tudi v formule excel tabele. Vlagatelj pojasnjuje, da navedeno ne predstavlja formalne nepopolnosti, niti računske napake, v konkretnem primeru pa kot v nasprotju z veljavno zakonodajo označuje uporabo instituta pojasnjevanja ponudb. Dodaja še, da vlagatelj na naročnikov poziv niti ni odgovoril v postavljenem roku, ponudba pa naj bi bila nepopolna tudi iz razloga, ker ponujeni predmet ni bil pravilno opredeljen, zaradi česar obstaja nejasnost, kateri artikel izbrani ponudnik sploh ponuja (originalni ali obnovljeni toner), kar naročniku onemogoča izbiro take ponudbe. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 21. 7. 2015. Navedbe vlagatelja označuje kot neutemeljene in pojasnjuje, da je za razliko od vlagatelja izvedel preračun potrebnega števila tonerjev na bistveno večje število, kot je potrebno, pri čemer še meni, da je s tem edini od ponudnikov ponudil pravilni izračun tonerjev za tiskalnike. Iz naročnikovega obrazca niso izhajala nobena pojasnila, kako naj se obrazec izpolni oz. kaj nas se vnese v posamezno polje. Resda so bili v obrazec vneseni napačni podatki, vendar ti podatki ne predstavljajo dela ponudbe, ki bi bil odvisen od volje ponudnika, ampak gre izključno za napačen preračun. Ne glede na to pa so bili naročniku iz ponudbene dokumentacije dostopni vsi podatki za pravilen preračun ponujene cene (tj. cena enega tonerja, naročnikov podatek o pričakovani količini natisnjenih strani za posamezen tiskalnik in kapaciteta tonerja), pri čemer se noben od teh podatkov ni spremenil. Tudi ob strožji interpretaciji bi šlo kvečjemu za računsko napako. Izbrani ponudnik zavrača očitke o zamujenem roku za odgovor na naročnikov poziv in dodaja, da je glede na razpisno dokumentacijo lahko ponudil originalne ali obnovljene tonerje.

Naročnik je revizijski zahtevek zavrnil kot neutemeljen s sklepom z dne 23. 7. 2015. Pojasnjuje, da ker sta izbrani ponudnik in vlagatelj v stolpec obrazca ponudbe vnesla različne enote mere (izbrani ponudnik kos, vlagatelj število izpisov) in ker izbrani ponudnik v stolpcu »Št. potrebnih osn. pak. za izvedbo celotnega števila izpisov« ni upošteval nastavljene formule, je izbranega ponudnika v tem delu pozval na pojasnilo. Ta je v zahtevanem roku posredoval pojasnilo, iz katerega je razviden pravilen izračun. Na podlagi navodil iz razpisne dokumentacije je bilo mogoče »Osn. pak.« razumeti različno, kar pomeni, da je bila pravilna navedba tako s strani vlagatelja kot s strani izbranega ponudnika. Da pa je lahko naročnik opravil izbor, je bil potreben preračun na isto enoto mere, pri čemer se cena na enoto ni spremenila, prav tako ne noben drug podatek, ki vpliva na izračun skupne okvirne vrednosti ponudbe. Naročnik še zavrača navedbo o prepozno posredovanih pojasnilih, saj je izbrani ponudnik na naročnikovo e-pošto odgovoril naslednji dan po prejemu poziva. Izbrani ponudnik je navedel, da ponuja originalne tonerje, tehnična specifikacija pa se je nanašala na obnovljen material, kar je oboje sprejemljivo. Tudi pozivanje na odpravo te napake ne bi pomenilo spremembe tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila.

Naročnik je z vlogo dne 29. 7. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 6. 8. 2015 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo in prereka navedbe naročnika o tem, da se ni spremenil noben podatek, ki bi vpliva na izračun skupne vrednosti ponudbe, saj se je spremenila tako količina potrebnih osnovnih pakiranj za izvedbo celotnega števila izpisov (iz 600 na 546), kot tudi količina izpisov na osnovno pakiranje (iz 9.100 na 10.000). Nasprotuje tudi navedbi o nejasnosti razpisne dokumentacije: že zaradi vpisanih formul postavke »Osn. pak.« ni bilo mogoče razumeti drugače, kot da gre za število izpisov osnovnega pakiranja. Vlagatelj meni, da glede na določila razpisne dokumentacije naročnik s strani izbranega ponudnika opravljenega izbrisa formule ne bi smel upoštevati, zaradi česar bi bila ponudbena cena posledično 426.313.800,00 EUR. Vlagatelj še ugotavlja, da odgovor izbranega ponudnika na naročnikovo e-pošto naslednji dan po prejemu te e-pošte potrjuje zgolj prejem naročnikove zahteve, dejansko dopolnitev pa je naročniku posredoval šele 2. 7. 2015, torej dva dneva po preteku roka. Izpostavlja, da obstoj očitne napake glede opredelitve predmeta v ponudbi priznavata tako naročnik kot izbrani ponudnik.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Spor med vlagateljem in naročnikom je najprej v tem, ali je naročnik upravičeno upošteval spremembo ponudbene cene izbranega ponudnika, zaradi katere je bila ta ponudba skladno z merilom najnižje cene uvrščena pred ponudbo vlagatelja.

Naročnik je v 5. poglavju razpisne dokumentacije »MERILO ZA OCENJEVANJE PONUDB« določil, da je merilo za izbor ponudbe najnižja cena, ki jo je definiral kot »Skupaj okvirna vrednost ponudbe za 3 letno pogodbeno obdobje (postavka 1 + postavka 2)«.

Pri tem so v poglavju 2.2 razpisne dokumentacije navedena pojasnila ponudnikom za izpolnitev obrazca ponudbe »Obr. 2«, skladno s katerimi mora ponudnik ponuditi obe postavki – sporna postavka 2 se nanaša na »ves potrebni potrošni material za tiskanje okvirnega števila strani ZA VSE TISKALNIKE SKUPAJ« – in izpolniti stolpce:
»- opis izdelka in kataloška številka (navede tonerje in drugi potrošni material za tiskanje),
- [z] naved[bo] ali gre za originali ali obnovljen potrošni material,
- osn. pak.,
- cena osn. pak. brez DDV,
- stopnjo DDV (%),
- cena osn. pak z DDV,
- št. potrebnih osn. pak. za izvedbo celotnega št. izpisov,
- vrednost z DDV (cena osn. pak. z DDV v EUR x št. potrebnih osn. pak. za izvedbo celotnega št. izpisov),
- skupaj okvirna vrednost ponudbe z DDV za 3 leta pogodbeno obdobje postavka 2.«

V 6. poglavju (»TEHNIČNE SPECIFIKACIJE«) je določeno še, naj ponudnik »za izračun okvirnega števila potrebnega pripadajočega potrošnega materiala uporabi število izpisov na leto na posamezen tiskalnik. Naročnik ocenjuje, da je število izpisov na posamezen tiskalnik 6.500 izpisov na leto oz. za 320 tiskalnikov 5.460.000 izpisov v pogodbenem obdobju.«

Skladno z vsem navedenim je naročnik pripravil tudi ponudbeni obrazec »Obr. 2«, v katerem so bile pri postavki 2 (»Dobava pripadajočega potrošnega materiala«) v tabeli, katero so morali ponudniki izpolniti skladno z določili poglavja 2.2 razpisne dokumentacije, nastavljene formule, ki so ponudnikom pomagale izračunati potrebno število osnovnih pakiranj za dosego želenega števila kopij in skupno vrednost z in brez DDV – skladno s formulo naj bi bilo število potrebnih osnovnih pakiranj za izvedbo celotnega števila izpisov enako količniku med celotnim številom izpisov v pogodbenem obdobju (5.460.000) in osnovnim pakiranjem (tj. številom izpisov z enim tonerjem), skupna vrednost pa enaka zmnožku med številom potrebnih osnovnih pakiranj in ceno enega osnovnega pakiranja (tonerja). Pri tem ni mogoče pritrditi izbranemu ponudniku v tem, da podatek o številu možnih natisnjenih strani z enim tonerjem (»Osn. pak.«) predstavlja količino – ta podatek namreč predstavlja tehnično specifikacijo predmeta, količino pa predstavlja podatek o številu potrebnih tonerjev za izvedbo celotnega števila izpisov vseh tiskalnikov (»Št. potrebnih osn. pak. za izvedbo celotnega števila izpisov«).

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da izbrani ponudnik prednastavljene formule za izračun števila potrebnih osnovnih pakiranj ni upošteval in je te podatke v razpredelnico vnesel ročno (480,00 pod zap. št. 1, 80,00 pod zap. št. 2 in 40,00 pod zap. št. 3; skupno torej 600 tonerjev). Navedeno ne predstavlja razloga za nepopolnost ponudbe in tudi naročnik izbranega ponudnika ni pozival na odpravo formalne nepopolnosti. Pač pa je v zvezi s temi vpisi naročnik izbranega ponudnika pozval na pojasnilo – obrazložitev navedenih številk. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) izrecno ne predvideva pojasnjevanja ponudbe, vendar ga tudi ne prepoveduje. Pojasnjevanje je zato potrebno načeloma šteti kot dopustno, v kolikor naročnik pri tem upošteva temeljna načela in omejitve iz zakona. S pojasnjevanjem ponudbe naročnik ne sme dopustiti spremembe ponudbene vsebine ali celo preiti v pogajanja (tako tudi sodna praksa Sodišča Evropske Unije, npr. v zadevi C-599/10) ali neenakopravno obravnavati ponudnikov. Pri pojasnjevanju ponudbe gre za pojasnjevanje vsebine obstoječih ponudbenih dokumentov v primeru, da je ta sporna ali nejasna. Pojasnjevanje ponudbene dokumentacije ne sme preseči okvirjev, ki so določeni za odpravljanje formalne nepopolnosti ponudbe. Skladno s prvo in tretjo alinejo tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril ter tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Izjemo od navedenega predstavlja četrti odstavek istega člena, po katerem sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb, vendar se tudi v tem primeru ne smeta spreminjati količina in cena na enoto.

Izbrani ponudnik je na zahtevano obrazložitev števila potrebnih osnovnih pakiranj za izvedbo celotnega števila izpisov odgovoril, da je bil izračun potrebnega števila (skupno 600 tonerjev) napačen in pri tem kot pravilno število navedel 546 tonerjev, pri tem pa naročniku poslal tudi popravljen obrazec »Obr. 2«, z drugačno količino tonerjev in drugačno skupno vrednostjo ponudbe, kot je oboje izhajalo iz prvotno predložene ponudbe. Upoštevaje navedeno se je zaradi spremenjene količine tonerjev spremenila tudi končna ponudbena cena (iz 92.407,68 EUR z DDV na 88.191,36 EUR z DDV). Ne drži torej naročnikova trditev, da se ni spremenil noben podatek, ki vpliva na izračun skupne vrednosti ponudbe. Kot že pojasnjeno, je v konkretnem primeru merilo za izbor (v seštevku s ceno vseh tiskalnikov) predstavljala skupna ponudbena cena vseh tonerjev, potrebnih za dosego števila izpisov v pogodbenem obdobju, in ne cena zgolj enega tonerja ali morebiti cena ene natisnjene strani, kot bi bilo mogoče razumeti naročnikovo pojasnilo glede preračuna ponudbene vrednosti izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s sprejemom spremembe ponudbe ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2, saj je dopustil in sprejel spremembo skupne vrednosti ponudbe, ki je imela za posledico tudi uvrstitev ponudbe izbranega ponudnika pred vlagateljevo ponudbo.

Ne glede na to, da poziva naročnika po pojasnilu ni mogoče opredeliti kot poziva izbranemu ponudniku k soglasju za odpravo očitnih računskih napak, pa Državna revizijska komisija še pristavlja, da ponudba izbranega ponudnika v spornem delu takih računskih napak niti ni vsebovala. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila, so očitne računske napake le napake pri osnovnih računskih operacijah, npr. množenju, seštevanju, odštevanju in deljenju. Ni pa mogoče kot očitne računske napake obravnavati neskladja v ponudbenemu predračunu, ki nima vzroka v napaki zaradi osnovnih računskih operacij. Iz zapisanega izhaja, da morata biti za to, da je v okviru napake dovoljen poseg v ponudbeno ceno, izpolnjena dva pogoja: 1) iti mora za očitno računsko napako (napako pri osnovnih računskih operacijah) in 2) odprava napake, ki sicer vpliva na končno ponudbeno ceno, ob tem ne sme spreminjati količine in cene na enoto. Način izpolnitve ponudbene vsebine izbranega ponudnika predstavlja enega od načinov razumevanja razpisne dokumentacije – tj. ponudnikovo oceno potrebne količine izdelkov za dosego določenega rezultata in ne napake v računskih operacijah (npr. množenju, seštevanju ipd.), zato vpis podatkov, kot jih je navedel ta ponudnik, ne predstavlja očitne računske napake. Neodvisno od vprašanja, ali gre v obravnavanem primeru za očitno računsko napako, Državna revizijska komisija še poudarja, da se tudi v primeru odprave očitne računske napake skladno z določbo četrtega odstavka 78. člena ZJN-2 količina in cena na enoto ne smeta spreminjati – kot že pojasnjeno, pa je v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika prišlo ne le do spremembe skupne ponudbene cene, ampak tudi do spremembe količine.

Ob ugotovitvi, da je naročnik z upoštevanjem nedopustne spremembe skupne ponudbene cene ravnal nezakonito (v nasprotju z 78. členom ZJN-2) in s tem neupravičeno neenakopravno (ugodneje) obravnaval izbranega ponudnika v primerjavi z drugimi ponudniki, je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 2. 7. 2015.

Ker je že ugotovitev o utemeljenosti zgoraj obravnavanih revizijskih navedb narekovala ugoditev vlagateljevemu zahtevku in razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, Državna revizijska komisija v okviru revizijskega postopka ni obravnavala preostalih revizijskih navedb, ki se nanašajo na zatrjevano nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika in kršitve naročnika, saj tudi morebitna utemeljenost teh navedb ne bi v ničemer vplivala na odločitev Državne revizijske komisije, ki izhaja iz izreka tega sklepa.

Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi z dne 6. 8. 2015 zahteval povrnitev priglašenih stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, v višini 1.300 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) za zahtevek za revizijo, 650 točk za pripravljalno vlogo, skupno 36 točk za materialne stroške, vse povečano za 22 % DDV, ter 1.848,15 EUR za plačano takso.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 550,80 EUR (1.200 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke Tarifne številke 40, povečan za 22% davek na dodano vrednost;
- izdatke v pavšalnem znesku 10,10 EUR (22 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife, povečane za 22% DDV (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku);
- strošek vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 1.763,83 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 2.448,13 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški za strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo in za izdatke v pavšalnem znesku, saj glede na vrednost spora (ponudbena cena z DDV najugodnejše popolne ponudbe, kot jo je v izpodbijani odločitvi upošteval naročnik) za njegovo priznanje ni podlage v Odvetniški tarifi, priglašeni strošek odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika pa v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlagateljevi vlogi z dne 6. 8. 2015 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija je ob obravnavanju zadeve ugotovila, da je vlagatelj preplačal takso. V obravnavanem primeru znaša višina takse, skladno z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN, 1.763,83 EUR (dva odstotka od ponudbene cene izbranega ponudnika z DDV, ki jo je pri izdaji izpodbijane odločitve upošteval naročnik), vlagatelj pa je plačal takso v višini 1.848,15 EUR. Državna revizijska komisija bo Ministrstvu za finance naložila vračilo preveč plačane takse v višini 84,32 EUR vlagatelju (tretji odstavek 72. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 28. 8. 2015
Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Klara Kunovar – odvetnica, Šmartinska cesta 53, 1000 Ljubljana
- Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 9, 1000 Ljubljana
- UNISTAR LC d.o.o., Ljubljana, Litostrojska cesta 56, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

V vednost:
- finančna služba, tu.

Natisni stran