018-147/2015 Občina Loška dolina

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzdrževanje gozdnih cest na območju Občine Loška Dolina v obdobju 2015-2017« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Lesnik TGM d.o.o., Podkraj 88A, Col, ki jo zastopa odvetnik Franci Kodela, Na Trati 11, Ljubljana - Šentvid (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Loška dolina, Cesta Notranjskega odreda 2, Stari trg pri Ložu (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.08.2015

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Vzdrževanje gozdnih cest na območju Občine Loška Dolina v obdobju 2015-2017«, kot izhaja iz »Odločitve o oddaji javnega naročila št. 430-9/15-16, z dne 16.07.2015.


2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške pravnega varstva v znesku 736,07 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 18.06.2015 objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave NMV 3691/2015. Naročnik je dne 16.07.2015 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-9/2015-16, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo skupnima ponudnikoma - družbama Štigrad d.o.o., Grahovo 87, Grahovo in Lester d.o.o., Iga vas 17, Stari trg pri Ložu (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je navedel, da je bila (ob upoštevanju edinega merila najnižja cena) najugodnejša vlagateljeva ponudba. Ker pa je bila vlagateljeva ponudba nepopolna (iz razloga, ker ni predložil zahtevanega obveznega dokazila k obrazcu 17A), je bila izbrana popolna ponudba izbranega ponudnika, ki se je uvrstila na drugo mesto.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 24.07.2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, zahteva pa tudi povračilo stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (vlagatelj zahteva povrnitev stroškov vplačane takse v višini 736,07 EUR). Zatrjuje, da je naročnik zavzel napačno stališče o tem, da je njegova ponudba nepopolna iz razloga, ker k obrazcu 17A ni predložil lastnega izpisa osnovnih sredstev. Pojasnjuje, da je naročnik obrazec 17A oblikoval sam, pri čemer je v prvem delu obrazca navedel seznam bistvene strojne opreme, s katero mora ponudnik razpolagati, v drugem delu pa je pripravil tabelo - Seznam razpoložljivih strojev/opreme naprav. Obrazec je torej oblikovan tako, da je v prvem delu navedeno, s katero opremo morajo razpolagati ponudniki, v drugem delu pa je ponudnikom prepuščeno, da navedejo (še) drugo opremo, s katero razpolagajo. Vlagatelj zatrjuje, da je v celoti izpolnil obrazec 17A, s čimer je navedel in izkazal, da ima v lasti oziroma na razpolago tako zahtevano opremo (torej rovokopač, valjar, kamion in bager), kakor tudi drugo opremo, ki predstavlja njegova osnovna sredstva. Na ta način se je naročnik seznanil z vsemi vlagateljevimi osnovnimi sredstvi, zato predstavlja odsotnost seznama osnovnih sredstev le nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe, ki je, glede na določilo 17. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), ni potrebno odpraviti. Vlagatelj še navaja, da naročnikove zahteve tudi sicer ni mogoče razumeti na način, da je bila zahtevana še posebna ločena izjava. Naročnik je zahteval zgolj lastni izpis osnovnih sredstev, kar pa je vlagatelj izpolnil že s predloženim in izpolnjenim obrazcem 17A. Vlagatelj ob tem opozarja na novelo ZJN-2E in zatrjuje, da bi ga moral naročnik v spornemu delu kvečjemu pozvati k dopolnitvi ponudbe. Vlagatelj še navaja, da je naročnik kršil tudi določilo tretjega odstavka 42. člena ZJN-2, saj pri izbranemu ponudniku ni preveril, ali je imel na dan, ko je bila ponudba oddana, zapadle, neplačane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 EUR ali več.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 30.07.2015, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da je ugotovitev naročnika o popolnosti njegove ponudbe pravilna in zakonita ter zatrjuje, da je njegova ponudba pravočasna, pravilna, primerna, popolna ter najugodnejša.

Naročnik je dne 11.08.2015 sprejel sklep št. 430-9/2015-28, s katerim je zahtevek za revizijo ter zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Zatrjuje, da gre pri manjkajočemu dokazilu za izločilno zahtevo, v zvezi s katero je že v razpisni dokumentaciji določil, da ne bo dopustil dopolnitve. Navaja tudi, da predstavlja sporna zahteva tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, v katerega posegi niso dovoljeni. Ob dejstvu, da vlagatelj ni predložil zahtevanega obveznega dokazila k obrazcu 17A, je njegova ponudba neprimerna in zato zakonito izločena. Naročnik zatrjuje, da je z jasno in nedvoumno določbo o izločitvenemu pogoju spremenil način obravnave nepopolnih ponudb v spornemu delu. Naročnik se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije (sklep št. 018-260/2014) in navaja, da je v njej zapisano, da v primeru, če naročnik v razpisni dokumentaciji določi, da je že sama nepredložitev ali podaja napačne informacije razlog za izločitev ponudbe, ponudbe v tem delu ni dopustno dopolniti ali popraviti. Poleg tega naročnik vlagatelja v spornemu delu ni smel pozvati na dopolnitev ponudbe, saj bi v tem primeru nezakonito posegel v tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Tako iz naslova sporne zahteve, kakor tudi iz njenega opisa je razvidno, da gre v obravnavanemu primeru za skoraj identično dejansko stanje, kakor v odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-121/2015, v kateri se je ugotavljalo, kakšna je narava naročnikove tehnične zahteve (Namizni ali prenosni računalnik z dostopom do interneta, lociran na bazi zmogljivosti min. 4 MB RAM z dostopom do interneta zmogljivosti 2/2 MB za prenos podatkov). Za navedeno zahtevo se je ugotovilo, da gre za tehnično zahtevo, ki je povezana s tehnično izvedbo javnega naročanja. Iz navedenega razloga je Državna revizijska komisija pritrdila takratnemu naročniku, da ponudbe v tem delu ni dopustno dopolnjevati in/ali spreminjati. Ker gre tudi v konkretnemu primeru za dokazilo, ki se nanaša na tehnični del izvedbe javnega naročila (in torej ne na osnovno, ekonomsko ali kadrovsko sposobnost vlagatelja), posegi v ta del ponudbe niso dovoljeni. Naročnik še navaja, da je vlagatelj očitno spregledal, da v primeru postopka male vrednosti velja določba drugega odstavka 95. a člena ZJN-2, ki določa, da naročniku ni potrebno preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi v resničnost ponudnikovih izjav. Tudi sicer je potrebno obstoj in vsebino podatkov preveriti (šele) najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila. Ne glede na navedeno, je naročnik pri izbrani ponudbi preveril pogoj nekaznovanosti obeh konzorcijskih ponudnikov in njihovih zakonitih zastopnikov, izpolnjevanje davčnega pogoja ter ekonomsko in finančno sposobnost, bonitetno oceno poslovodečega partnerja ter izpolnjevanje referenc.

Naročnik je dne 12.08.2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal zakonito, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila in javno naročilo oddal konkurentu, ki je oddal manj ugodno (dražjo) ponudbo. Kot zatrjuje vlagatelj, je vsa osnovna sredstva vpisal v obrazec 17A, zato predstavlja odsotnost seznama osnovnih sredstev le nebistveno formalno pomanjkljivost njegove ponudbe, ki je ni potrebno odpraviti, oziroma da bi ga moral naročnik v zvezi s tem kvečjemu pozvati na dopolnitev ponudbe. Vlagatelj tudi očita naročniku, da pri izbranemu ponudniku ni preveril ali je imel na dan, ko je bila ponudba oddana, zapadle, neplačane obveznosti v vrednosti 50 EUR ali več.

Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudbe v tem delu ni treba dopolniti ali spremeniti. Po določbi 78. člena ZJN-2 naročnik v primeru, če je ponudba formalno nepopolna, zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik pri tem ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo, ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Iz navedenih določb izhaja, da mora naročnik pred sprejemom odločitve o oddaji naročila oziroma izločitve ponudbe kot nepopolne, preveriti, ali ima ponudba takšne pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti skladno z 78. členom ZJN-2 (torej ali gre za formalno nepopolno ponudbo), ali pa so te pomanjkljivosti takšne nebistvene narave, da ponudba ni niti formalno nepopolna in je zato ni potrebno dopolnjevati. ZJN-2 sicer ne opredeljuje, katere pomanjkljivosti je mogoče uvrstiti med nebistvene, zato je potrebno (ne)bistvenost presojati glede na okoliščine posameznega primera.

Iz izpodbijane odločitve je razvidno, da je bila vlagateljeva ponudba izločena iz razloga, ker
ni predložil dokazila k obrazcu 17A, oziroma lastnega izpisa osnovnih sredstev.

Naročnik je v obravnavanem primeru, kot dokaz o izkazani tehnični usposobljenosti (v smislu 45. člena ZJN-2), v 27. in 28. točki točke 3.2.2 Navodila za izdelavo ponudbe zahteval od ponudnikov, da predložijo dva obrazca - obrazec 17 (Izjava o razpoložljivi tehnični, obratni in drugi opremi) za izvedbo javnega naročila) ter obrazec 17A (Seznam razpoložljive tehnične, obratne in druge opreme za izvedbo javnega naročila). Oba navedena obrazca je priložil v razpisno dokumentacijo, ponudniku pa so ju morali izpolniti, podpisati in žigosati. S podpisom prvega obrazca (obrazca 17) so ponudniki pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavili (potrdili) naročnikov vnaprej pripravljen tekst, in sicer, 1. »da imajo v lasti bistveno strojno opremo, oziroma osnovna sredstva, potrebna za izvedbo razpisanih del (to so: rovokopač, valjar, kamion, bager min. 7 ton), ter imajo zagotovljen dostop (preko najema, zakupa, pogodbe o nakupu ali na kak drug način) do materiala, surovin in ostalih ključnih delov opreme« ter 2. »da zagotavljajo tehnične in kadrovske zmogljivosti, skladne z zahtevami iz specifikacije naročila, pravili stroke ter določili predpisov in standardov s področja predmeta naročil ter da izpolnjujejo formalne delovne, kadrovske in tehnične pogoje ter imajo ustrezna pooblastila, profesionalne in tehnične zmožnosti, finančne vire, opremo in druge pripomočke, sposobnost upravljanja, zanesljivost, izkušnje ter zaposlene, ki bodo sposobni izvesti razpisana dela«. Obrazec 17A je (kot pravilno ugotavlja tudi vlagatelj) sestavljen iz dveh delov, in sicer iz Seznama bistvene strojne opreme oziroma osnovnih sredstev ter iz Seznama razpoložljivih strojev/opreme/naprav. V prvo tabelo je naročnik vpisal štiri stroje, s katerimi morajo ponudniki obvezno razpolagati, in sicer rovokopač, valjar, kamion in bager min. 7 ton, ponudniki pa so morali za vsakega izmed njih vpisati še leto nabave, njihovo število, ter podatek o tem, ali jih imajo v lasti ali ne. V drugi seznam so morali ponudniki vpisati ostala razpoložljive stroje, opremo in naprave, pri čemer so morali tudi v tem primeru vpisati njihovo leto nabave in število, ter navesti, ali je navedena oprema »v lasti ponudnika, v najemu, ali jo namera ponudnik nabaviti«.

Med naročnikom in vlagateljem ni spora o tem, da je vlagatelj v ponudbo predložil oba (pravilno) izpolnjena, podpisana in žigosana obrazca. Medtem ko vlagatelj zatrjuje, da je s tem izkazal svojo tehnično usposobljenost in ravnal tudi v skladu z naročnikovimi zahtevami, pa (nasprotno) naročnik navaja, da je vlagateljeva ponudba nepopolna iz razloga, ker k obrazcu 17A ni predložil še lastnega seznama osnovnih sredstev.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom v tem, da je poleg obrazca 17A zahteval tudi lastni seznam (izpisek) osnovni sredstev. Ker pa takšen seznam vsebuje tudi obrazec 17A (drugi del tega obrazca), ki ga je vlagatelj izpolnil z osnovnimi sredstvi, navedena pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe lahko predstavlja le nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe v smislu zgoraj navedene 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, takšnih pomanjkljivosti pa ponudniku ni treba odpravljati. V konkretnemu primeru namreč ne gre za pomanjkljivost v vsebinskem delu ponudbe, pač pa v njeni obličnosti. Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah že večkrat poudarila, da je kot nebistvene pomanjkljivosti mogoče šteti predvsem posamezne napake v zvezi z obličnostjo ponudbe, parafami, pomanjkljivo označenimi stranmi, vpisi ponudbenih besedil nad ali pod za to predvidenim mestom, nepredložitev dokumentov, katerih podatki so vsebovani že v drugi enakovredni listini ipd.

V obravnavanemu primeru gre upoštevati tudi dejstvo, da naročnik v zvezi »ostalimi osnovnimi sredstvi« ni postavil nobenih konkretnih zahtev, oziroma ni navedel s kakšnimi ostalimi osnovnimi sredstvi morajo razpolagati ponudniki. Navedeno pa pomeni, da je bila odločitev o tem, koliko in kakšna (ostala) osnovna sredstva bodo ponudili, prepuščena v presojo ponudnikom. Iz opisanega razloga navedena situacija tudi ni primerljiva z odločitvijo Državne revizijske komisije št. 018-121/2015 (na katero se sklicuje naročnik), v kateri se je ugotavljalo, ali bi moral (takratni) naročnik (takratnega) vlagatelja v zvezi s konkretno tehnično zahtevo, ki se je nanašala na predmet javnega naročila, in je (takratni) vlagatelj ni izpolnil, pozvati na dopolnitev ali spremembo ponudbene vloge (ker se je pomanjkljivost nanašala na tehnične specifikacije predmeta, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila). V obravnavanem primeru pa je naročnik konkretne zahteve v zvezi s strojno opremo, kot že izhaja iz te obrazložitve, postavil le v enem izmed obeh seznamov iz obrazca A17 (Seznam bistvene strojne opreme oziroma osnovnih sredstev), ki jih je vlagatelj (o čemer med strankama v tem postopku ni spora, potrjuje pa jih tudi predložena ponudba) v celoti izpolnil. Vlagatelj je ponudil vse štiri zahtevane stroje, oziroma vso »bistveno strojno opremo«: rovokopač, valjar, kamion in bager min. 7 ton, za njih pa je vpisal tudi zahtevane podatke o letu nabave, njihovemu številu in o lastništvu. Državna revizijska komisija pa tudi sicer nima nobenega razloga (takšnih razlogov ne navajata niti naročnik niti izbrani ponudnik), da bi dvomila v siceršnjo verodostojnost in/ali resničnost podatkov o ostalih osnovnih sredstvih, ki jih je vlagatelj vpisal v obrazec 17A.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v obravnavanem primeru vlagateljevo ponudbo neupravičeno izločil, ostalih revizijskih navedb (ki se nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika) ni vsebinsko obravnavala. Ker je, kot je razvidno iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb št. 430-9/2015-5, z dne 06.07.2015, vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ponudil najnižjo ceno, cena pa je edino merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika (točka 3.2.14 Navodila za izdelavo ponudbe), vlagatelj namreč nima več pravnega interesa za ugotavljanje zatrjevanih pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika, saj to ne vpliva (več) niti na njegov pravni položaj v tem revizijskem postopku, niti nima vpliva na odločitev Državne revizijske komisije.

Ob navedenem je potrebno ugotoviti, da je vlagatelj uspel izkazati, da je bila njegova ponudba nezakonito izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila »Vzdrževanje gozdnih cest na območju Občine Loška Dolina v obdobju 2015-2017«, kot izhaja iz Odločitve o oddaji javnega naročila št. 430-9/15-16, z dne 16.07.2015.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2. V primeru izdaje nove odločitve o oddaji javnega naročila mora naročnik upoštevati ugotovitve Državne revizijske komisije iz obrazložitve tega sklepa

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je vlagatelju priznala priglašene stroške, oziroma stroške vplačane takse v višini 736,07 EUR. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 28.08.2015

predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:

- Občina Loška dolina, Cesta Notranjskega odreda 2, Stari trg pri Ložu
- odvetnik Franci Kodela, Na Trati 11, Ljubljana - Šentvid
- Štigrad d.o.o., Grahovo 87, Grahovo
- Lester d.o.o., Iga vas 17, Stari trg pri Ložu
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:

- v spis zadeve, tu

Natisni stran