018-153/2015 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in naslednji; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici mag. Mateji Škabar, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzdrževanje malih medicinskih aparatov«, na podlagi pritožbe ponudnika Medico Tehnika d.o.o., Trpinčeva ulica 108, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 8. 2015

odločila:

1. Pritožba z dne 10. 8.2015 se zavrne kot neutemeljena.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 14. 5. 2015 sprejel Sklep o začetku postopka in imenovanju strokovne komisije ter vodje izvedbe javnega naročila MORS 83/2015 – JNMV, št. 430-122/2015-1. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo dne 22. 6. 2015 objavljeno na Portalu javnih naročil, št. objave NMV3776/2015.

Naročnik je prejel dve pravočasni ponudbi. Po odpravi računske napake v ponudbi ponudnika Apollonia d.o.o., Ljubljana je razvrstil prejeti ponudbi glede na merilo najnižja cena. Naročnik je pregledal ponudbo najugodnejšega ponudnika Apollonia d.o.o., Ljubljana in ugotovil, da je popolna, zato mu je oddal javno naročilo z Odločitvijo o oddaji javnega naročila MORS 83/2015-JNMV Vzdrževanje malih medicinskih aparatov za VZE, z dne 22. 7. 2015 (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji javnega naročila je vlagatelj pravočasno, dne 31. 7. 2015, vložil Zahtevek za revizijo postopka o izbiri najustreznejšega ponudnika po razpisu »Vzdrževanje malih medicinskih aparatov za VZE« pod številko MORS 83/2015-JNMV, v katerem navaja, da razpisna dokumentacija v Prilogi 2 ni vsebovala ustreznega obrazca za vpis skupne vrednosti upoštevajoč zahtevano količino, ampak le za skupno vrednost ponudbe s seštevkom vrednosti na enoto. Vlagatelj navaja tudi, da je izbrani ponudnik, kljub nižji skupni vrednosti na enoto, dražji ponudnik v skupnem seštevku, upoštevajoč zahtevano količino, ki izhaja iz ponudbe izbranega ponudnika, preden ga je naročnik pozval k popravku. Naročnik je upošteval le skupni znesek na enoto, čeprav ni imel cenika obeh ponudnikov z upoštevano zahtevano količino.

Naročnik je s Sklepom št. 430-203/2015-1 z dne 5. 8. 2015 zahtevek za revizijo, na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN, zavrgel in pojasnil, da vlagatelj ni predložil potrdila o plačilu takse, kot to določa drugi odstavek 15. člena ZPVPJN. Sklep je bil vlagatelju vročen dne 7. 8. 2015.

Vlagatelj je vložil Pritožbo zoper sklep v zvezi z Zahtevkom za revizijo postopka o izbiri najustreznejšega ponudnika po razpisu »Vzdrževanje malih medicinskih aparatov za VZE« pod številko MORS 83/2015-JNMV z dne 10. 8. 2015 zoper odločitev naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo. V njej zatrjuje, da ga naročnik ni pozval k dopolnitvi obvezne vsebine zahtevka za revizijo, glede manjkajočega potrdila o plačilu takse skladno z ZPVPJN in dodaja zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso, v primeru utemeljenega zahtevka za revizijo. Potrdilo o plačilu takse je vlagatelj priložil pritožbi.

Naročnik je kot prilogo dopisu z dne 13. 8. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo in dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija pritožbo zavrnila kot neutemeljeno, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN s tem, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, ne da bi vlagatelja po prejemu zahtevka za revizijo pozval k dopolnitvi manjkajoče vsebine, to je potrdila o plačilu takse.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj k zahtevku za revizijo ni predložil potrdila o plačilu takse. To dejstvo tudi med naročnikom in vlagateljem ni sporno. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je vlagatelj potrdilo o plačilu, sicer pravočasno plačane takse, priložil šele pritožbi.

Naročnikovo procesno ravnanje v zvezi z zahtevkom za revizijo je potrebno presojati z vidika 26. člena ZPVPJN, ki v prvem odstavku določa, da mora naročnik po prejemu zahtevka za revizijo najprej preveriti obstoj procesnih predpostavk, med drugim preveri tudi (druga alineja prvega odstavka omenjenega člena), ali zahtevek za revizijo vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN.

Poleg osmih obveznih sestavin zahtevka za revizijo, ki jih določa prvi odstavek 15. člena ZPVPJN, je v drugem odstavku istega člena določeno, da mora vlagatelj zahtevku za revizijo priložiti tudi potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 71. člena ZPVPJN. Da zahtevek za revizijo vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN je namreč ena izmed procesnih predpostavk, ki mora biti izpolnjena, da bi naročnik zahtevek za revizijo obravnaval meritorno - vsebinsko.

Vlagatelj v pritožbi navaja, da bi ga naročnik moral pozvati na dopolnitev manjkajoče vsebine zahtevka za revizijo.

Iz določbe četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN izhaja, da zakon ločuje med obveznimi sestavinami, katerih pomanjkanje se lahko sanira z dopolnitvijo in med tisto obvezno sestavino, katere pomanjkanje predstavlja najhujšo sankcijo – zavrženje zahtevka za revizijo. Če naročnik ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN in manjkajoče sestavine niso razvidne iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila, vlagatelja pozove, da ga v treh delovnih dneh od prejema poziva dopolni. Če pa naročnik ugotovi, da vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ni priložil potrdila o plačilu takse iz prve alineje prvega odstavka 70. člena ZPVPJN, pa ga, brez poziva na dopolnitev, v treh delovnih dneh s sklepom zavrže (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisije ugotavlja, da je naročnik ravnal skladno z zakonom, ko vlagatelja v tem delu ni pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo, zato naročniku ni mogoče očitati kršitve določb zakona.

Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila podal pravilen pravni pouk, saj vsebuje vse sestavine, ki jih zahteva prvi odstavek 79. člena ZJN-2 (1. kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja, in 2. višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača in sklic, ki se pri tem navede). Zakon namreč naročniku ne nalaga, da bi moral potencialne vlagatelje v pravnem pouku poučiti o obveznosti predložitve potrdila o plačilu takse.

V konkretni zadevi je, kot že navedeno, nesporno, da vlagatelj potrdila o plačilu takse svojemu zahtevku za revizijo ni priložil, ampak ga je priložil šele v pritožbenem postopku. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal skladno z določbami in namenom tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel po opravljenem predhodnem preizkusu, ker vlagatelj zahtevku za revizijo ni predložil potrdila o plačilu takse, kot to zahteva drugi odstavek 15. člena ZPVPJN. Na to ugotovitev ne vpliva niti dejstvo, da je vlagatelj potrdilo o plačilu takse posredoval naknadno, sočasno s pritožbo, niti dejstvo, da iz potrdila o plačilu izhaja, da je bila taksa pravočasno plačana. ZPVPJN namreč določa, da mora biti potrdilo o plačilu takse priloženo zahtevku za revizijo, zato dopolnjevanje zahtevka po tem, ko je bil zahtevek za revizijo iz tega razloga že zavržen, ni mogoče in gre v škodo vlagatelja.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija pritožbo, skladno s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN, kot neutemeljeno zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker s pritožbo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti pritožbe, je Državna revizijska komisija, upoštevaje tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 27. 8. 2015


Mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Medico Tehnika d.o.o., Trpinčeva ulica 108, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran