018-136/2015 Javni holding Ljubljana, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami, v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata ter Tadeje Pušnar in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup energijsko učinkovitih osebnih računalnikov in monitorjev«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik SIBIT, informacijske rešitve, d.o.o., Pri malem kamnu 11, Ljubljana - Šentvid, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Jamnik d.o.o., Stegne 27, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika JAVNI HOLDING LJUBLJANA, d.o.o., družba za izvajanje strokovnih in razvojnih nalog na področju gospodarskih javnih služb, Verovškova ulica 70, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 24. 8. 2015

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 11. 5. 2015 sprejel sklep o začetku oddaje javnega naročila po odprtem postopku. Obvestilo o naročilu je bilo 25. 5. 2015 objavljeno na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN3330/2015. Naročnik izvaja postopek za svoje potrebe in v imenu drugih naročnikov, in sicer: JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o., Javno podjetje ENERGETIKA LJUBLJANA, d.o.o., SNAGA Javno podjetje d.o.o., Javno podjetje LJUBLJANSKI POTNIŠKI PROMET, d.o.o., ŽALE Javno podjetje d.o.o. in Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, d.o.o.

Naročnik je 22. 6. 2015 sprejel odločitev o oddaji naročila, iz katere je razvidno, da je izbral skupno ponudbo ponudnikov ATR.SIS informacijska oprema in storitve d.o.o., Blatnica 14, Trzin in ATR računalniški inženiring d.o.o., Blatnica 14, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 7. 7. 2015, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da mu je nastala škoda, saj bi moral biti glede na merila in popolnost ponudbe izbran za konkretno naročilo. Navaja, da je na podlagi dokumentacije, pridobljene pri vpogledu, ugotovil, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje vseh zahtev po specifikaciji cene iz razpisne dokumentacije pod točko 1.9. in da izbrani ponudnik ni ustrezno izpolnil zahtevanih obrazcev, zaradi česar ni zadoščeno pogojem vsebine ponudbene dokumentacije pod točko 6.2. Vlagatelj dalje navaja, da izbrani ponudnik ni oddal ustrezno izpolnjenih obrazcev, saj je popis specifikacije opreme prazen, neizpolnjen oziroma izbrani ponudnik ni navedel postavk cene, saj ni predložil niti Excel tabele. Navedena je le številka specifikacije opreme/predračuna, nikjer pa ni predložena niti specifikacija niti predračun. Vlagatelj navaja, da to pomeni, da je izbrani ponudnik podal formalno popolnoma neustrezno vlogo, saj je v 6.2. točki razpisne dokumentacije zahteva, da se ponudba sestavi tako, da ponudnik vpiše zahtevane podatke v obrazce, ki so sestavni del razpisne dokumentacije oziroma posameznih delov le-te, oziroma priloži zahtevane listine k določenim obrazcem. Na prilogi 8 je spodaj opozorilo, da je popis del sestavni del priloge 8, česar pa izbrani ponudnik ni ustrezno izpolnil. Vlagatelj še trdi, da gre za vsebinsko pa tudi formalno pomanjkljivost ponudbe, vsebinska pomanjkljivost pa avtomatično predstavlja izločitveni razlog. V takem primeru ponudnika tudi ni dopustno pozivati na dopolnitev, saj se ta lahko nanaša le na formalne in ne na vsebinske pomanjkljivosti v ponudbah. Vlagatelj navaja še, da je izbrana ponudba nepopolna tudi glede na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-291/2014-6, ki določa, da mora biti v ponudbi opredeljena cena na enoto. Sklicuje se tudi na sklep št. 018-285/2010-2. Poleg tega vlagatelj dodaja, da je naročnik sam postavil pogoj, da ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti in ponudbe v okviru meril. Vlagatelj zaključuje, da bi naročnik moral izločiti ponudbo izbranega ponudnika ter izbrati vlagateljevo ponudbo, kot popolno in najugodnejšo ponudbo. Vlagatelj predlaga, da se ugodi zahtevku za revizijo, tako da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, da naročnik ponovno odloči o izboru najugodnejšega ponudnika in sprejme odločitev skladno z določili Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami, v nadaljevanju: ZJN-2) in razpisne dokumentacije in da naročnik povrne vlagatelju stroške nastale z revizijo.

Izbrani ponudnik je v dopisu z dne 14. 7. 2015 podal izjasnitev o navedbah vlagatelja. Navaja, da ni naknadno dopolnjeval svoje ponudbe s cenami na enoto mere, niti mu tega ne bi bilo treba storiti, saj njegova ponudba dovolj jasno opredeljuje ponudbeno ceno, kot jo je zahteval naročnik, izbrani ponudni pa jo je tudi podal. Izbrani ponudnik navaja še, da je vlagateljeva navedba, da ni oddal ustrezno izpolnjenih obrazcev, neutemeljena, saj je bila zahteva razpisne dokumentacije, da mora ponudnik v specifikaciji opreme (priloga 9) izpolniti vse navedene postavke (cena/enoto, proizvajalec, oznaka modela in morebitni popust), izbrani ponudnik pa je v ponudbi predložil prilogo 9 in jo tudi izpolnil v celoti. Izbrani ponudnik se strinja, da je razpisna dokumentacija v tem delu nejasna, vendar se le-ta v skladu s prakso Državne revizijske komisije ne more razlagati v škodo izbranega ponudnika. Navaja, da Priloga 9, v katero naj bi skladno z zgoraj navedenim določilom razpisne dokumentacije ponudniki vpisali cene na enoto, nima postavk, v katere bi bilo mogoče vpisati te cene, in da je naročnik sam vnaprej določil, kako bo sankcioniral primer, če ponudnik ne vnese vrednosti opreme – da bo štel, da je vrednost navedene postavke opreme upoštevana v skupni ponudbeni vrednosti. Naročnik je po mnenju izbranega ponudnika vnaprej in na pregleden način opredelil, da mu cene na enoto mere za oddajo javnega naročila ne predstavljajo bistvene informacije, saj bo naročilo oddal izključno na podlagi skupne ponudbene vrednosti. Izbrani ponudnik še navaja, da po praksi Državne revizijske komisije v primerih, ko naročnik vnaprej predvidi pravno posledico za situacijo, ko ponudnik za posamezni artikel cene ne vpiše, takšna ponudba ne more biti nepopolna. Po njegovih navedbah je v primerih pred Državno revizijsko komisijo, na katere se sklicuje vlagatelj, bila razpisna dokumentacija drugačna – tam naročnik ni vnaprej predvidel, kako bo ravnal v primeru, če ponudnik v posamezno postavko ne vnese vrednosti opreme, razpisna dokumentacija pa je bila jasna) in je zato dejansko stanje neprimerljivo s konkretnim primerom. Navaja, da iz konkretne razpisne dokumentacije izhaja, da naročnik v primeru odsotnosti izpolnitve postavk cene na enoto mere ponudnikov ne pozove k pojasnitvi ponudbe, saj je vrednost teh postavk opreme upoštevana v skupni ponudbeni vrednosti, tega pa se je naročnik v konkretnem primeru tudi držal. Iz podatkov v ponudbi izbranega ponudnika je naročnik lahko ugotovil, da izbrani ponudnik ponuja celotni predmet javnega naročila za končno določeno in nespremenljivo ceno, ki obsega vse materialne in nematerialne stroške za nudenje predmeta javnega naročila, nasprotno pa tudi vlagatelj ne trdi. Navaja še, da tudi če bi pojasnil sicer očitno dejstvo, da celoten predmet javnega naročila ponuja za končno ponudbeno ceno, in če bi pojasnil, na kakšen način je določena cena, pri tem ne bi šlo za nedopustno dopolnjevanje ponudbe. Navaja tudi, da naročnik ni določil, da bo ponudbe brez cen na enoto mere takoj izločil, in da je naročnik ob dejstvu, da se naročilo oddaja izključno po merilu najugodnejše skupne cene, imel vse informacije, ki jih je potreboval za oddajo javnega naročila. Izbrani ponudnik dalje navaja, da ima vlagatelj verjetno prav glede tega, da se določilo razpisne dokumentacije glede specifikacije opreme dejansko nanaša na obrazec številka 8 in ne obrazec številka 9, vendar zatrjuje, da je svojo ponudbo oddal tako, kot je to od njega zahtevala veljavna razpisna dokumentacija. Navaja, da je v celoti izpolnil obrazec številka 9 s tistimi vsebinami, katerih vpis je predviden na samem obrazcu, ponudbi pa je priložil tudi obrazec 8 in Excel tabelo. V zvezi s tem še navaja, da naročnik glede priloge 8 ni zahteval predložitve Excel tabele, ki jo je naročnik vnesel v razpisno dokumentacijo, zato je izbrani ponudnik obrazcu številka 8 priložil lastno Excel tabelo z natančno opredelitvijo ponujenega predmeta naročila, torej celo bolj natančno, kot je to predvidel naročnik v Excel tabeli. Izbrani ponudnik zaključuje, da je skladno z določili razpisne dokumentacije oddal zahtevana obrazca številka 8 in 9 ter izpolnjeno in podpisano specifikacijo opreme.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« 27. 7. 2015 zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljen. Zavrnil je tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. V obrazložitvi navaja, da je izbrani ponudnik v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe v celoti izpolnjeval vse zahteve in pogoje naročnika, navedene v razpisni dokumentaciji. Izbrani ponudnik je preko ponudbe in njenih prilog, predvsem tehnične dokumentacije, konkretiziral kateri predmet ponuja, kakšna je količina artiklov v ponudbi oziroma bo predmet dobave ter po kakšni skupni ceni ponuja predmet ponudbe. Naročnik še navaja, da gre za enkratno dobavo in ne na primer za sukcesivne dobave v okvirnem sporazumu, kjer ima cena na enoto drugačno vlogo, zato naročnik natančno in nedvoumno ve kaj bo kupil, koliko bo kupil in po kakšni ceni bo kupil predmet javnega naročila. Tudi vzorec pogodbe o izvedbi javnega naročila, ki jo bo sklenil s ponudnikom, ne predvideva cen na enoto, ampak samo skupno vrednost, tako da ni potrebe, da bi cena na enoto predstavljala izključitveni faktor. Glede očitka vlagatelja, da izbrani ponudnik ni navedel cene na enoto, naročnik še dodaja, da je ponudbe treba presojati glede na konkretna navodila, ki jih naročnik določbi v razpisni dokumentaciji, ter ob upoštevanju pravil ZJN-2. Naročnik priznava, da je v točki 2.1.5. med drugim navedel, da mora ponudnik v specifikaciji opreme (priloga 9 – naročnik navaja, da gre za njegovo napako, saj gre za prilogo 8) izpolniti vse navedene postavke (cena/enoto, proizvajalec, oznake modela in morebitni popust), vendar je v nadaljevanju jasno navedel, da bo v primeru, da ponudnik v obrazec ponudbe za posamezno postavko ne vnese vrednosti opreme, naročnik štel, da je vrednost navedene postavke opreme upoštevana v skupni ponudbeni vrednosti. Iz tega naj bi po mnenju naročnika izhajalo, da je v razpisni dokumentaciji uredil položaj, ko ponudnik cen v posameznih postavkah ponudbenega predračuna ne vpiše, ter tudi določil njegove posledice. Naročnik zaključuje, da je popolnost ponudbe v izpostavljenih delih ugotovil na podlagi razumevanja ponudbene vsebine izbranega ponudnika in ob spoštovanju navodil razpisne dokumentacije in pravil ZJN-2. Navaja tudi, da ni bilo nobene potrebe, da bi v skladu z 78. členom ZJN-2 zahteval dopolnitev ali spremembo ponudbe, saj je vnaprej za vse ponudnike enako predvidel način reševanja morebitnega ne-vpisa cen na enoto. Naročnik dodaja, da odločitvi Državne revizijske komisije, na kateri se sklicuje vlagatelj, ne odražata enakih okoliščin ter gre za različni vprašanji dejanskega stanja, kot v konkretnem primeru. Navaja še, da je Državna revizijska komisija že obravnavala primere, ko ponudnik ni vpisal cene za posamezni artikel, naročnik pa je v razpisni dokumentaciji vnaprej predvidel pravno posledico za tako nastalo situacijo. Naročnik zaključuje, da ni v ničemer sooblikoval ali nadomestil volje izbranega ponudnika glede vsebine in cene ponujenega predmeta javnega naročila.

Vlagatelj se je z dopisom z dne 31. 7. 2015 opredelil do navedb naročnika. V njem dodatno navaja, da poskuša naročnik neutemeljeno prikazati zahtevo po navedbi cen po posameznih postavkah kot nepomembno, saj je sam postavil pogoj, da mora biti določena cena na enoto, pa tudi zakonska zahteva po konkretiziranosti ponudb z določitvijo cen na enoto je jasna. Dodaja tudi, da je določba v razpisni dokumentaciji o tem, da bo naročnik, če ponudnik ne bo navedel cen na enoto, upošteval skupno ceno, nesmiselna in jo je potrebno šteti kot nezapisano. Po mnenju vlagatelja ni mogoče po nobenem postopku iz skupne cene izračunati oziroma ugotoviti cen na enoto oziroma po posameznih postavkah. Cena na enoto je po mnenju vlagatelja relevanten podatek tako za ostale ponudnike, kot tudi za naročnika, saj lahko na njihovi podlagi sklepa na nekatera druga dejstva, na primer, ali gre za nenavadno nizko ponudbo ipd..

Naročnik je z dopisom z dne 28. 7. 2015, ki ga je Državna revizijska komisija prejela 29. 7. 2015, v odločanje odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da med strankami ni sporno, da izbrani ponudnik svoji ponudbi ni priložil Excel tabele, ki jo je naročnik vnesel v razpisno dokumentacijo. Nesporno je tudi, da izbrani ponudnik v ponudbi ni določil cen na enoto, ampak je podal zgolj skupno ponudbeno ceno. Pač pa je med strankami sporno, ali je iz navedenih razlogov ponudba izbranega ponudnika popolna.

Čeprav je v razpisni dokumentaciji pod točko 2.1.5. določeno, da »Ponudnik mora v specifikaciji opreme (priloga 9) izpolniti vse navedene postavke (cena/enoto, proizvajalec, oznake modela in morebitni popust), ponudbene cene pa morajo biti navedene v dveh decimalkah, oz. centih« in naročnik sam priznava, da gre za njegovo napako, saj gre za prilogo 8, Državna revizijska komisija ni sledila izbranemu ponudniku, ki zatrjuje, da gre v tem delu za nejasnost razpisne dokumentacije. V naslovu Excel tabele, ki jo je naročnik vnesel v razpisno dokumentacijo, je namreč navedeno »Specifikacija opreme« in »priloga 8«, pa tudi iz podatkov, ki jih je treba vnesti v samo tabelo, jasno izhaja, da se citirani del točke 2.1.5. nanaša na to tabelo. Tako je povprečno skrbnemu ponudniku moralo biti jasno, da gre za dokument, ki je del priloge 8, ne glede na to, da je v navodilih pomotoma navedeno, da je specifikacija opreme priloga 9.

Vendar se kljub temu Državna revizijska komisija ne strinja z navedbami vlagatelja, da bi moral naročnik izločiti ponudbo izbranega ponudnika, ker slednji svoji ponudbi ni priložil navedene Excel tabele in ker ni določil cen na enoto.

Glede cen na enoto je namreč naročnik v razpisni dokumentaciji v nadaljevanju istega odstavka pod točko 2.1.5. razpisne dokumentacije določil:

»V primeru, da ponudnik v obrazec ponudba za posamezno postavko ne vnese vrednosti opreme, bo naročnik štel, da je vrednost navedene postavke opreme upoštevana v skupni ponudbeni vrednosti.«

Naročnik in izbrani ponudnik torej pravilno izpostavljata, da je bila v razpisni dokumentaciji predvidena posledica za položaj, ko ponudnik ne bi vpisal cene za posamezno postavko. Ta posledica pa ni izločitev ponudbe, ampak se šteje, da je vrednost cen na enoto upoštevana v skupni ceni. Na tem mestu Državna revizijska komisija še opozarja, da gre za določbo razpisne dokumentacije, ki je vlagatelj ni izpodbijal v rokih, kot jih določa ZPVPJN, zato revizijskih očitkov o vsebini tega določila ni obravnavala.

Naročnik je v 5. točki razpisne dokumentacije določil še:

»Merilo za izbiro cenovno najugodnejšega ponudnika za predmetno javno naročilo je najnižja skupna ponudbena cena brez DDV.

Naročnik bo ponudbe razvrstil od najugodnejše do najmanj ugodne, pri čemer je najugodnejša ponudba z najnižjo skupno ponudbeno ceno brez DDV.«

Poleg tega pa 3. člen vzorca pogodbe v razpisni dokumentaciji, ki obravnava pogodbeno vrednost, v prvem odstavku predvideva vpis zgolj skupne pogodbene vrednosti in morebitnega popusta, v drugem odstavku pa določa:

»Pogodbena vrednost iz prvega odstavka tega člena je fiksna v času veljavnosti pogodbe in vključuje vse stroške v zvezi s prodajo in dobavo opreme in v zvezi z ostalimi deli, ki so predmet te pogodbe. Prodajalec v primeru dodatnih in nepredvidenih del ali stroškov ni upravičen do povečanja pogodbene vrednosti."

Ob upoštevanju vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v skladu z 48. členom ZJN-2 določil kot merilo za izbiro ponudbe najnižjo skupno ponudbeno ceno. V skladu s petim odstavkom istega člena pa mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da cena na enoto ne predstavlja merila za izbiro ponudbe. V zvezi s tem ugotavlja še, da ni relevanten vlagateljev očitek, da ni mogoče izračunati cen na enoto oziroma da je neutemeljen očitek, da brez cen na enoto naročnik ne more uspešno izvesti predmetnega postopka javnega naročanja, saj cene na enoto v konkretnem postopku javnega naročanja na podlagi citiranih določil razpisne dokumentacije niso bistvene.

Državna revizijska komisija pri tem še opozarja, da ne drži navedba vlagatelja, da zakon zahteva konkretiziranje ponudb z določitvijo cen na enoto. Pri tem se vlagatelj sklicuje na peti odstavek 4. člena ZJN-2, ki pa določa, da naročnik lahko zahteva od ponudnikov, da v ponudbeni dokumentaciji predložijo tudi sestavo (kalkulacije) ponudbene cene v zvezi z javnim naročilom. Gre zgolj za možnost, za katero se odloči naročnik, ne za kogentno pravilo, da je treba v vsakem postopku oddaje javnega naročila v ponudbeni dokumentaciji predložiti tudi sestavo ponudbene cene. Državna revizijska komisija pojasnjuje še, da strogi režim obravnavanja cen na enoto pride v poštev le, ko so te dejansko podane oziroma ko bi v skladu z razpisno dokumentacijo morale biti podane (in ne-podaja predstavlja razlog za izločitev ponudbe). V teh primerih, v skladu s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2, ni dovoljeno dopolnjevati ali spreminjati cen na enoto. V konkretnem primeru pa izbrani ponudnik ni podal cen na enoto (pa mu jih tudi ni bilo treba podati), niti jih ni kasneje navedel, dopolnil ali spremenil.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni bilo mogoče izločiti ponudbe izbranega ponudnika, ker ni podal cen na enoto, saj je naročnik predvidel posledico za položaj, ko jih ponudnik ne bi vpisal – ta posledica pa ni nepopolnost ponudbe – pa tudi sicer cene na enoto v konkretnem primeru ne predstavljajo merila za izbor in niso bistvene.

Glede manjkajoče Excel tabele k prilogi 8 pa Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je bilo treba v navedeno tabelo vnesti podatke o cenah na enoto (cena/kos), proizvajalcih in oznakah modelov računalniške opreme, ki je predmet konkretnega javnega naročila.

ZJN-2 v 17. točki prvega odstavka 2. člena določa, da je formalno nepopolna ponudba tista, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz ZJN-2 dopolni ali spremeni. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, pa ponudbe v tem delu ni treba dopolniti oziroma spremeniti.

Kot je Državna revizijska komisija že ugotovila, je v konkretnem primeru skupna cena edino merilo za izbor. Ta je tudi fiksna in vključuje vse stroške v zvezi s predmetom konkretnega javnega naročila. Poleg tega pa je v razpisni dokumentaciji izrecno določeno, da izbrani ponudnik v primeru dodatnih in nepredvidenih del ali stroškov ne bo upravičen do povečanja pogodbene vrednosti. Ne nazadnje je v tehnični specifikaciji (točka 2.3.) razpisne dokumentacije natančno določena količina zahtevane opreme in razdelitev po posameznih naročnikih, izbrani ponudnik pa je ponudbi priložil izjavo na obrazcu »priloga 3/1«, da se strinja »z vsemi pogoji razpisne dokumentacije (opisi, določila, zahteve,…)« konkretnega javnega naročila, poleg tega pa je priložil tudi podpisan vzorec pogodbe, ki v 26. členu določa, da je razpisna dokumentacija sestavni del pogodbe. Glede na navedeno in ob upoštevanju dejstva, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi navedel skupno ceno, proizvajalce in oznake modelov, Državna revizijska komisija ugotavlja, da manjkajoča tabela sicer predstavlja formalno pomanjkljivost, vendar gre za nebistveno formalno pomanjkljivost, zaradi česar naročnik ni ravnal v nasprotju z zakonom, ko ni pozval izbranega ponudnika na dopolnitev svoje ponudbe z navedeno tabelo. Vsi podatki, razen cen na enoto, ki pa kot navedeno niso bile bistvene za konkretno javno naročilo, so namreč razvidni iz drugih elementov ponudbe izbranega ponudnika. Zato naročnik ni ravnal v nasprotju z zakonom, ko ni pozval izbranega ponudnika na dopolnitev svoje ponudbe z navedeno tabelo.

Pojasniti je treba še, da se dejansko stanje v zvezi z odločitvami Državne revizijske komisije, na katere se sklicuje vlagatelj, razlikuje od konkretne zadeve. Najprej je treba ugotoviti, da v nobeni od teh zadev, za razliko od konkretne zadeve, v razpisni dokumentaciji ni bila predvidena posledica za položaj, ko ponudnik ne bi vpisal cene za posamezno postavko. V zadevi številka 018-291/2014 6 z dne 19. 1. 2015 je poleg tega šlo za situacijo, ko je bilo dogovorjeno plačevanje izvršenih gradbenih del po začasnih mesečnih situacijah, oziroma obračun del po tekočih mesecih, in je naročnik potreboval podatke o cenah na enoto, ker je lahko le na podlagi teh cen skladno z določbami vzorca gradbene pogodbe mesečno preverjal in plačeval izvedena dela oziroma potrjeval začasne mesečne situacije. V konkretni zadevi pa gre za nabavo točno določene količine blaga, pri čemer so vsi stroški všteti v skupno ceno. V zadevi številka 018-285/2010-2 z dne 5. 11. 2010 pa je bilo v razpisni dokumentaciji navedeno, da se bo obračun izvedenih del izvajal na podlagi dejansko izvedenih količin, potrjenih s strani nadzornega organa, medtem ko je v konkretni zadevi vnaprej določena količina, morebitni dodatni stroški pa so všteti v skupno ceno.

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), oziroma pred odločitvijo o oddaji naročila pozvati izbranega ponudnika, da dopolni svojo ponudbo (prvi odstavek 78. člena ZJN 2).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi, da mu naročnik povrne stroške, nastale z revizijo.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povrnitev stroškov na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 24. 8. 2015

predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, 1000 Ljubljana,
- Odvetniška pisarna Jamnik d.o.o., Stegne 27, 1000 Ljubljana,
- ATR.SIS d.o.o., Blatnica 14, 1236 Trzin,
- ATR, d.o.o., Blatnica 14, 1236 Trzin,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve

Natisni stran