Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-131/2015 Elektro Ljubljana, podjetje za distribucijo električne energije, d.d.

    Številka: 018-131/2015-5
    Datum sprejema: 31. 7. 2015

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Redno in izredno vzdrževanje službenih vozil« - sklopi 1, 3 in 4 in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložili družbi AVTOHIŠA MALGAJ d.o.o., Gabrsko 30 B, Trbovlje, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in TPV AVTO d.o.o., Kandijska cesta 60, Novo mesto, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Stušek d.o.o., Trg celjskih knezov 2, Celje (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Ljubljana, Podjetje za distribucijo električne energije d.d., Slovenska cesta 58, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 31.07.2015.

    odločila:

    1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

    2. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Redno in izredno vzdrževanje službenih vozil« v sklopu 1, kot izhaja iz Odločitve o oddaji naročila št. 941/15-MB, z dne 18.06.2015.

    3. Zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Redno in izredno vzdrževanje službenih vozil« v sklopih 3 in 4, kot izhaja iz Odločitve o oddaji naročila št. 941/15-MB, z dne 18.06.2015.

    4. Naročnik je dolžan povrniti prvemu vlagatelju stroške pravnega varstva v znesku 2.202,34 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

    5. Naročnik je dolžan povrniti drugemu vlagatelju stroške pravnega varstva v znesku 1.684,30 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 20.04.2015 objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod št. objave NMV 2139/2015. Naročnik je dne 18.06.2015 sprejel Odločitev o oddaji naročila št. 941/15-MB, s katero je javno naročilo v 1. sklopu oddal v izvedbo družbi AVTOSERVIS KALAN d.o.o., Jezerska ulica 10, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik v 1. sklopu), v 3. in 4. sklopu pa ponudniku PETER BOŽIČ s.p., Verdun 20, Novo mesto (v nadaljevanju izbrani ponudnik v 3. in 4. sklopu). V obrazložitvi je navedel, da sta izbrani ponudbi popolni ter (ob upoštevanju meril) v izbranih sklopih tudi najugodnejši.

    Zoper odločitev v 1. sklopu je prvi vlagatelj dne 03.07.2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, zahteva pa tudi povračilo stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika v 1. sklopu nepopolna in bi morala biti izločena. Izbrani ponudnik v 1. sklopu ni ponudil celotnega predmeta javnega naročila, saj je v ponudbenem predračunu ponudil kleparska in ličarska dela po ceni 1 EUR na povprečno delovno uro, k temu pa pripisal, da ta cena ne velja v primerih, če je plačnik zavarovalnica. Cene za primere, ko je plačnik zavarovalnica, ni navedel. Ob dejstvu, da je ponudbena cena bistvena in nujna sestavina vsake pogodbe, odsotnost cene pomeni, da ponudnik tega dela predmeta ni ponudil. Ob dejstvu, da sam izbrani ponudnik v 1. sklopu navaja, da ima naročnik večino vozil zavarovanih, ponudbo pa je oddal le za vozila, ki niso kasko zavarovana, je očitno, da ne ponuja celotnega predmeta javnega naročila. Poleg tega je takšna ponudba tudi variantna, naročnik pa je v razpisni dokumentaciji izrecno prepovedal oddajo variantnih ponudb. Prvi vlagatelj še navaja, da je naročnikova odločitev nezakonita tudi iz razloga, ker je naročnik nedopustno spremenil ponudbo izbranega ponudnika v 1. sklopu. Čeprav je v izpodbijani odločitvi navedel, da ponudba izbranega ponudnika v 1. sklopu ni vsebovala računskih napak, ga je pozval k podaji soglasja k spremembam v ponudbi, ki jih je naročnik napačno in arbitrarno opredelil kot računske napake. Izbrani ponudnik je bil pozvan k soglasju za spremembo povprečne cene na enoto mere iz 22,00 EUR na 7,34 EUR. V konkretnem primeru ne gre za računsko napako (zahtevana računska operacija se sploh ni izvedla), temveč za napačno izpolnjen obrazec. Navedba napačne cene pa pomeni neskladje v ponudbenih cenah v rekapitulaciji, za takšno neskladje pa je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, da se ne more obravnavati kot računska napaka. Naročnik je z opisanim ravnanjem tudi nedopustno spremenil s strani izbranega ponudnika v 1. sklopu ponujeno ceno na enoto ter s tem povzročil drugačno razvrstitev izbrane ponudbe glede na preostale ponudbe. Prvi vlagatelj še navaja, da je vrednost ponudbe izbranega ponudnika v 1. sklopu za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe. Ponudba je neobičajno nizka kot celota, poleg tega sta neobičajno nizki tudi postavki kleparska in ličarska dela. Naročnik je izbranega ponudnika v 1. sklopu pozval naj pojasni neobičajno nizko ceno in prejel odgovor, da je ekonomika ponujene cene v velikem številu vozil, ki si jih obeta izbrani ponudnik v 1. sklopu. Izbrani ponudnik v 1. sklopu naročniku ni posredoval zahtevane utemeljitve elementov ponudbe v delu, kjer znaša povprečna delovna ura za kleparska in ličarska dela 1 EUR, ter ni pojasnil ekonomike njegovega procesa ter načina izvedbe del. Enostransko zastavljanje vprašanj brez vsebinskih odgovorov pa ne predstavlja odprave dvoma o možnosti izpolnitve naročila.

    Zoper odločitev v 3. in 4. sklopu je drugi vlagatelj dne 03.07.2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila v 3. in 4. sklopu razveljavi, oziroma podredno, da se razveljavi celoten postopek v 3. in 4. sklopu, v obeh primerih pa zahteva tudi povračilo stroškov pravnega varstva. Navaja, da je ponudba izbranega ponudnika v 3. in 4. sklopu nepopolna, saj ne razpolaga z zahtevanim številom zaposlenih delavcev (z minimalno tremi zaposlenimi delavci v 3. sklopu in z minimalno štirimi zaposlenimi delavci v 4. sklopu). Iz podatkov, pridobljenih na AJPES in BIZI.SI, je razvidno, da izbrani ponudnik nima zaposlenih delavcev. Ne glede na dejstvo, da se ti podatki nanašajo na leto 2014, ni mogoče pričakovati, da je izbrani ponudnik v 3. in 4. sklopu do poteka roka za oddajo ponudb povečal število zaposlenih delavcev na zahtevano število. Drugi vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi nominiral podizvajalca Avbar Matjaž s.p., slednji pa v skladu s podatki, pridobljenimi na AJPES in BIZI.SI, prav tako nima zaposlenih delavcev. Iz ponudbe izbranega ponudnika v 3. in 4. sklopu je razvidno, da naj bi nominirani podizvajalec opravil 10 % storitev, kar pomeni, da ob dejstvu, da so zahtevani 3 delavci v 3. sklopu in 4 delavci v 4. sklopu, ne more prispevati niti enega celega delavca (pač pa le 0,4 ali 0,3 delavca). Ob navedenem bi morala biti ponudba izbranega ponudnika v 3. in 4. sklopu izločena in javno naročilo oddano drugemu vlagatelju. Izbrani ponudnik pa je s tem v zvezi očitno podal tudi neresnične podatke. Drugi vlagatelj še navaja, da iz izpodbijane odločitve izhaja, da je izbrani ponudnik v 3. sklopu ponudil ceno povprečne servisne ure za delo po tovarniških cenah v višini 15,00 EUR (za kar je prejel 40 točk) ter ceno iste storitve v 4. sklopu v višini 10,00 EUR (za kar je prav tako prejel maksimalno število točk - to je 40 točk). Navedeni ceni se ne ujemata s cenama, ki sta navedeni v zapisniku o odpiranju ponudb in znašata 45,00 EUR v 3. sklopu ter 30,00 EUR v 4. sklopu. Zatrjuje, da se je z opisano spremembo cen spremenila tudi razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika v 3. in 4. sklopu ter tako postala najugodnejša. Drugi vlagatelj še opozarja, da v konkretnem primeru ne gre za računsko napako, saj lahko naročnik le domneva, katera izmed ponudbenih cen, ki jih je izbrani ponudnik navedel v obeh prilogah, je pravilna. V vsakem primeru je potrebno ponudbo izbranega ponudnika izločiti, oziroma (podredno) razveljaviti celoten postopek v obeh izpodbijanih sklopih.

    Izbrani ponudnik v 1. sklopu se je z vlogo, z dne 09.07.2015, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah prvega vlagatelja. Navaja, da je njegova ponudba popolna, saj je bila pravočasna, vsebuje pa tudi vse potrebne dokumente. Vse cene ter popusti so navedeni v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, poslovna razmerja z zavarovalnicami pa se ne tičejo razpisa. Navaja, da je prišlo v njegovi ponudbi do računske napake, ki je absolutno dokazljiva. Pojasnjuje tudi, da je glede ponujenih cen podal pojasnilo ter da je njegova ponudba realna. Takšno ceno ponujajo tudi druga podjetja, ki se prijavljajo na podobne razpise. Zatrjuje, da ni kršil nobenega predpisa, niti razpisne dokumentacije, naročniku pa bo s ponujeno ceno prihranil nekaj denarja.

    Izbrani ponudnik v 3. in 4. sklopu se je z vlogo, z dne 10.07.2015, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah drugega vlagatelja. Navaja, da je njegova ponudba popolna, saj so v njej vsi zahtevani podatki. Pojasnjuje, da ima skupaj z nominiranim podizvajalcem zaposlenih 5 delavcev, kar ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije (za oba prilaga dokumenta ZZZS - Statistični podatki zavezanca po zavarovalnih podlagah). Izbrani ponudnik v 3. in 4. sklopu zatrjuje, da izpolnjuje pogoj glede minimalnega števila zaposlenih delavcev, vsi delavci pa so tudi kvalificirani za izvajanje rednega in izrednega vzdrževanja vozil. Navaja še, da je prišlo pri zapisu cene povprečne delovne ure v obrazcu Ponudba do očitne pisne oziroma računske napake, kar je pravilno ugotovil tudi naročnik. Glede na vsebino ponudbe je jasno, kakšna je cena delovne ure, ter da je prišlo v obrazcu Ponudba do očitne pisne, oziroma računske pomote. Cena delovne ure je jasna in se ni spreminjala, temveč se je v obrazcu (na podlagi naročnikovega soglasja) odpravila očitna pisna napaka.

    Naročnik je dne 16.07.2015 sprejel sklep št. 1092/15-MB/MB, s katerim je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja ter zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Navaja, da je izbrani ponudnik v 1. sklopu predložil ponudbo za celoten 1. sklop. Ponudil je vsa zahtevana dela (avtomehanična, kleparska in ličarska dela) ter tudi popuste. Ponujena cena je jasno definirana, pri čemer je navedel tudi cene po posameznih pozicijah. Ponudbe prav tako ni mogoče šteti za variantno, saj je jasna in ne ponuja različnih možnosti uporabe ponujenih storitev. Naročnika ne zanima kakšen (cenovni) odnos ima izbrani ponudnik v 1. sklopu z zavarovalnicami, poleg tega mu izbrani ponudnik v 1. sklopu jamči popolno izvedbo sklopa št. 1, in sicer po vnaprej določeni ceni. Četudi bi bil kateri izmed računov zavrnjen s strani zavarovalnice, bi za naročnikovo plačilo veljale določbe ponudbe in cena, ki je določena v njej. Naročnik zavrača tudi očitke ki se nanašajo na računsko napako. Zatrjuje, da je izbrani ponudnik v 1. sklopu ceno izračunal s pomočjo računske operacije (seštevanje), s končnim rezultatom 26,84 EUR (z DDV). Ker te računske operacije ni izvedel pravilno, gre v konkretnem primeru za računsko napako. Seštevek cen povprečnih delovnih ur namreč ne more predstavljati izračuna povprečne delovne ure, zato je jasno, da ne gre za napako pri izpolnjevanju obrazca. Po logiki prvega vlagatelja bi moral naročnik očitno računsko napako šteti za pravilen izračun in posledično izbrati ponudnika, ki je ponudil višjo ceno. Naročnik poudarja, da mora pri obravnavi javnega naročila spoštovati tudi določilo 12. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJNVETPS) ter zagotoviti gospodarno in učinkovito uporabo javnih sredstev. Naročnik še dodaja, da se z odpravo računske napake ni ugotavljalo neskladje med cenami, prav tako se ni spremenila cena na enoto, saj je bila slednja že ponujena, le napačno je bila izračunana. Enote predstavljajo posamezne vrste dela (avtomehanična, kleparska in ličarska dela), ki imajo vsaka zase v ponudbi določeno ceno, računske operacije za navedbo skupne cene v predračunu in povprečne cene v ponudbi, pa so zahtevane le zaradi učinkovitejše presoje o tem, kdo izmed ponudnikov je najugodnejši. Navaja še, da z izvedenimi popravki ni spremenil količin in cen na enoto. Povsem logično pa je, da računski popravek v večini primerov vpliva na končni vrstni red med ponudbami. Pojasnjuje, da se njegove navedbe v izpodbijani odločitvi, in sicer, da ponudba izbranega ponudnika v 1. sklopu ne vsebuje računskih napak, nanašajo na pregledano in analizirano ponudbo, kateri so bile računske napake v pravilnem postopku že odpravljene. Naročnik še navaja, da je v konkretnem primeru preverjal, ali je predložena ponudba izbranega ponudnika v 1. sklopu neobičajno nizka, in prejel odgovor, ki je v celoti potrdil, da dvomov o izpolnitvi naročila ni. Izbrani ponudnik v 1. sklopu je nedvoumno potrdil, da je ponujena cena točna in da bodo dela izvedena v skladu s predloženo ponudbo, ceno pa je argumentiral z ekonomiko obsega poslovanja.

    Naročnik je dne 16.07.2015 sprejel sklep št. 1093/15-MB/MB, s katerim je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja ter zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik zavrača očitke, ki se nanašajo na s strani izbranega ponudnika v 3. in 4. sklopu premajhno število ponujenih delavcev. Navaja, da vsebuje ponudba izbranega ponudnika v 3. in 4. sklopu pravilno izpolnjen obrazec (Priloga 14 - Seznam delavcev, s katerimi namerava ponudnik izvesti predmetno naročilo). Izbrani ponudnik v 3. in 4. sklopu je predložil tudi garancijo za resnost ponudbe in zato naročnik ni imel razloga, da bi njegovo ponudbo zavrnil. Naročnik navaja, da v razpisni dokumentaciji ni predvideval preverjana števila delavcev, na voljo pa ima tudi druge varovalke - določbe o pogodbeni kazni, možnost odpovedi pogodbe ipd. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na računsko napako in s tem v zvezi navaja (smiselno) enake argumente kot pri prvem vlagatelju. Državna revizijska komisija jih zato ne navaja ponovno.

    Naročnik je dne 21.07.2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

    Drugi vlagatelj se je z vlogo, z dne 22.07.2015, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da ZJNVETPS v 81. členu določa, da mora naročnik pred sprejemom odločitve preveriti obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe. Naročnik tako ne more trditi, da je ponudbo izbranega ponudnika v 3. in 4. sklopu natančno preučil, če ni preveril tudi izpolnjevanja spornega kadrovskega pogoja, zlasti tudi zato, ker ga je drugi vlagatelj na to kršitev opozoril v zahtevku za revizijo. Vlagatelj zato predlaga Državni revizijski komisiji, naj zahteva predložitev obrazcev M1, M2 ter pogodb o zaposlitvi za vse nominirane delavce, ki so navedeni v Prilogi št. 14. Drugi vlagatelj še navaja, da v skladu z javno - naročniško zakonodajo in prakso Državne revizijske komisije ni dopustno ugotavljati, katera izmed več različnih cen v ponudbi je pravilna. Poziv k o odpravi računske napake tako ne more priti v poštev, saj v konkretnem primeru ne gre za računsko napako. Drugi vlagatelj navaja, da je šlo v konkretnem primeru za nezakonito spreminjanje ponudbe v okviru meril. Državna revizijska komisija je že v banalnejših primerih odločila, da se ponudbe v okviru meril ne sme spreminjati (drugi vlagatelj se s tem v zvezi sklicuje na odločitev št. 018-074/2015). Navaja, da gre v obravnavanem primeru za naročnikovo tolmačenje pravilnosti vsebine ponudbe, oziroma za naročnikovo ugotavljanje, katera od ponujenih cen izbranega ponudnika v 3. in 4. sklopu je pravilna. Tudi naročnikovo sklicevanje na načelo gospodarnosti ne opravičuje navedenega posega v ponudbo. Drugi vlagatelj zatrjuje tudi, da je predračunski del tisti del ponudbene vsebine, kjer se pričakuje od ponudnika še posebna skrbnost. Zaključuje z ugotovitvijo, da je ponudba izbranega ponudnika v 3. in 4. sklopu nekonsistentna, saj vsebuje v dveh različnih obrazcih dve različni ceni, dovolitev odprave takšne napake pa bi dala ponudniku arbitrarno možnost, da spreminja ponudbo v nasprotju z zakonom. Drugi vlagatelj priglaša tudi stroške za sestavo predmetne vloge.

    Prvi vlagatelj se je z vlogo, z dne 23.07.2015, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Navaja, da naročnik pavšalno zatrjuje, da je izbrani ponudnik v 1. sklopu ponudil vse zahtevane storitve. Po naročnikovem mnenju očitno ni pomembno, da izbrani ponudnik v 1. sklopu cene za primere, ko je končni plačnik zavarovalnica, sploh ni ponudil. Ob izrecni navedbi izbranega ponudnika v 1. sklopu, da cene za razpisana dela v primerih, kadar je plačnik zavarovalnica, niso vsebovane v postavkah, je jasno, da ponudba teh cen ne vsebuje, izbrani ponudnik v 1. sklopu pa (posledično) teh del ni ponudil. Naročnik je s stališčem o tem, da je izbrani ponudnik oddal popolno ponudbo nedopustno in post festum spreminjal razpisno dokumentacijo ter diskriminiral prvega vlagatelja in druge ponudnike. Naročnik možnosti oddaje takšne ponudbe ni predvidel in tudi ni posredoval nikakršne informacije o tem, da je takšno razčlenjevanje ponudbe dopustno. Pravila oddaje javnega naročila so tako očitno različna za različne ponudnike ter se prilagajajo glede na sprotne potrebe naročnika. Zatrjuje še, da niti sam, niti naročnik in izbrani ponudnik ne morejo merodajno opredeliti, kaj je očitna računska napaka, saj je ta obsežno in podrobno opredeljena v praksi Državne revizijske komisije. Ker je Državna revizijska komisija že mnogokrat izrecno navedla, da očitne računske napake ne more predstavljati neskladje v ponudbenih cenah v rekapitulaciji in seznamu skupne vrednosti, naročnik računske napake ne more opredeliti drugače. Enota mere je bila v konkretnem primeru delovna ura, naročnik pa je v ponudbi izbranega ponudnika v 1. sklopu spremenil prav to ceno (naročnik je v obrazcu ponudbe popravil znesek 22,00 EUR na 7,34 EUR). Nekorektno pa je tudi naknadno zmanjševanje pomena zahtevanih postavk, saj predstavlja spremenjena cena ključni element ponudbe izbranega ponudnika v 1. sklopu. Prvi vlagatelj še navaja, da prav tako ne drži naročnikova navedba o tem, da je od izbranega ponudnika v 1. sklopu pridobil pisno obrazložitev elementov njegove ponudbe, niti ne drži, da je izbrani ponudnik potrdil, da ne obstaja dvom o izpolnitvi naročila. Naročnik je namreč prejel le pavšalen odgovor izbranega ponudnika, ki mu ni v ničemer zagotovil, da bo del predmeta javnega naročila lahko dejansko izvedel po ceni 1,00 EUR. Naročnik z nekritičnim sprejemom izjave izbranega ponudnika v 1. sklopu ni odpravil dvoma o možnosti izpolnitve naročila, kot to zahteva zakon, pač pa je le navidezno preveril neobičajno nizko ceno. Prvi vlagatelj priglaša tudi stroške za sestavo predmetne vloge.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb obeh vlagateljev, izbranih ponudnikov in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

    Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta prvi vlagatelj in drugi vlagatelj vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in sprejela skupno odločitev.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

    Prvi vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika v 1. sklopu nepopolna iz razloga, ker ni ponudil celotnega javnega naročila v 1. sklopu. Navaja tudi, da je izbrani ponudnik v 1. sklopu zgolj pavšalno pojasnil ponujeno ceno, naročnik pa je s sprejemom takšnega pojasnila le navidezno preveril neobičajno nizko ceno. Drugi vlagatelj očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika v 3. in 4. sklopu nepopolna, saj ne razpolaga z zadostnim številom zaposlenih delavcev. Oba vlagatelja pa tudi zatrjujeta, da je naročnik pri obeh izbranih ponudbah nezakonito posegel v ponujeni ceni ter (posledično) v merila, s čimer se je spremenil končni vrstni red med ponudbami.

    Državna revizijska komisija je najprej obravnavala očitka prvega in drugega vlagatelja, ki se nanašata na naročnikov poseg v ponujeni ceni obeh izbranih ponudnikov.

    Naročnikovo ravnanje v zvezi s tem je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi oziroma spremembi ponudb (v skladu z 82. členom tega zakona ter upoštevaje sedmi in osmi odstavek 45. člena tega zakona) izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 17. točko 2. člena ZJNVETPS tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Naročnik mora pred izločitvijo ponudbe upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 82. člena ZJNVETPS. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, naročnik zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna (prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz tretjega odstavka 82. člena ZJNVETPS (ki se nanašajo na tiste dele ponudbene vsebine, v katere ni dovoljeno posegati) in četrtega odstavka 82. člena ZJNVETPS (ki se nanašajo na poprava očitnih računskih napak). Tretji odstavek 82. člena ZJNVETPS namreč določa, da ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati: 1. svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, 2. tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja in 3. tistih elementov ponudbe, ki vplivajo, ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Izjemo od tretjega odstavka predstavlja četrti odstavek 82. člena ZJNVETPS, ki določa, da sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb, vendar se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati. Državna revizijska komisija je že v svojih številnih odločitvah zapisala, da se lahko kot računske napake obravnavajo le napake pri osnovnih računskih operacijah, npr. množenju, seštevanju, odštevanju in deljenju. Ni pa mogoče kot računske napake obravnavati npr. dvojno obračunanega davka na dodano vrednost, ponujenega, a v končno ponudbeno ceno ne vračunanega rabata, neskladja v ponudbenih cenah v rekapitulaciji in seznamu skupne vrednosti blaga, ki nima vzroka v napaki zaradi osnovnih računskih operacij itd.

    V obravnavanem primeru predstavlja predmet javnega naročila redno in izredno vzdrževanje službenih vozil naročnika za dvoletno obdobje, ki ga sestavljajo avtomehanična dela, kleparska dela in ličarska dela. Naročnik je predmet razdelil na sedem sklopov, od katerih se vsak izmed njih nanaša na točno določeno območje (območje Ljubljane - 1. sklop, območje Cerknice - 2. sklop, območje Trebnjega - 3. sklop, območje Novega mesta - 4. sklop, območje Črnomlja - 5. sklop, območje Trbovelj - 6. sklop in območje Žiri - 7. sklop).

    Ponudniki so morali cene za razpisani predmet vpisati v dva obrazca, in sicer v Prilogo št. 1 (Ponudba) in v Prilogo št. 2 (Ponudbeni predračun). Prilogo št. 2 so morali predložiti za vse sklope, za katere so oddali ponudbo. V Ponudbeni predračun (Priloga št. 2) so morali ponudniki vpisati tri cene: 1. ceno povprečne delovne ure za avtomehanična dela (z in brez DDV), 2. ceno povprečne delovne ure za kleparska dela (z in brez DDV) ter 3. ceno povprečne delovne ure za ličarska dela (z in brez DDV). V Ponudbeni predračun so morali ponudniki vpisati tudi skupno ceno za vse tri razpisane storitve (z in brez DDV).V obrazec Ponudba (Priloga št. 1) pa so morali vpisati ceno za skupno povprečno delovno uro (z in brez DDV).

    Naročnikova navodila glede vpisa cen so dovolj jasna in nedvoumna. Iz njih je razvidno, da so morali ponudniki v Ponudbeni predračun (Priloga št. 2) vpisati ceno delovne ure za vsako izmed treh razpisanih del posebej ter skupno ceno za vsa tri razpisana rdela. V Ponudbo (Priloga št. 1) pa so morali vpisati povprečno ceno vseh treh cen, ki so jih vpisali v obrazec Ponudbeni predračun. Ker so morali v Ponudbeni predračun (Priloga št. 2) vpisati cene delovne ure za tri storitve, so morali v Ponudbo (Priloga št. 1) vpisati 1/3 te vrednosti, oziroma so morali v tem primeru skupno ponudbeno ceno za vse tri storitve deliti s številom tri. Cena povprečne servisne ure iz Priloge št. 1 (Ponudba) v obravnavanem primeru predstavlja tudi eno izmed (štirih) meril za ocenitev ponudb, ki je uteženo z najvišjim, to je 40 % ponderjem (točka 1.20 razpisne dokumentacije - Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika). S ponujenimi cenami povprečne delovne ure so bili ponudniki seznanjeni tudi na odpiranju ponudb in so razvidne iz Zapisnika o prejemu in odpiranju ponudb, z dne 12.05.2015.

    Pregled ponudb obeh izbranih ponudnikov pokaže (kar med naročnikom, vlagateljema in izbranima ponudnikoma ni sporno), da nista sledila naročnikovemu navodilu.

    Izbrani ponudnik v 1. sklopu je v Ponudbeni predračun (Priloga št. 2) vpisal naslednje cene za 1. sklop: Za opravljanje avtomehaničnih del je ponudil ceno povprečne delovne ure v višini 20,00 EUR brez DDV in 22,4 EUR z DDV, za izvedbo kleparskih in ličarskih del pa enaki ceni v višini 1,00 EUR brez DDV in 1,22 EUR z DDV. V Ponudbenem predračunu je vpisana tudi skupna cena za vse razpisane servisne storitve v znesku 22,00 EUR brez DDV in 26,84 EUR z DDV. V Ponudbo (Priloga št. 1) je vpisana (enaka) cena za skupno povprečno delovno uro, in sicer znesek v višini 22,00 EUR brez DDV in 26,84 EUR z DDV.

    Podobno neskladje med ponujenimi cenami je razvidno tudi iz ponudbe izbranega ponudnika v 3. in 4. sklopu.

    Izbrani ponudnik v 3. in 4. sklopu je v Ponudbeni predračun (Priloga št. 2) vpisal naslednje cene za 3. sklop: za opravljanje avtomehaničnih del je ponudil ceno povprečne delovne ure v višini 43,00 EUR brez DDV in 52,46 EUR z DDV, za izvedbo kleparskih in ličarskih del pa enaki ceni v višini 1,00 EUR brez DDV in 1,22 EUR z DDV. Skupna ponudbena cena, ki je vpisana v Ponudbeni predračun, znaša 45,00 EUR brez DDV in 54,90 EUR z DDV. V Ponudbo (Priloga št. 1) je za 3. sklop vpisal ceno za skupno povprečno delovno uro v (enaki) višini 45,00 EUR brez DDV in 54,90 EUR z DDV.

    V Ponudbeni predračun (Priloga št. 2) je izbrani ponudnik v 3. in 4. sklopu vpisal naslednje cene za 4. sklop: za opravljanje avtomehaničnih del ceno v višini 28,00 EUR brez DDV in 34,16 EUR z DDV, za izvedbo kleparskih in ličarskih del pa enaki ceni v višini 1,00 EUR brez DDV in 1,22 EUR z DDV. Skupna ponudbena cena, ki je vpisana v Ponudbeni predračun, znaša 30,00 EUR brez DDV in 36,60 EUR z DDV. V Ponudbo (Priloga št. 1) je za 4. sklop vpisana cena za skupno povprečno delovno uro v enakem znesku, oziroma cena v višini 30,00 EUR brez DDV in 36,60 EUR z DDV.

    Tekom pregleda in ocenjevanja ponudb je naročnik v zvezi z navedenimi cenami oba ponudnika pozval k odpravi računskih napak, pri čemer jima je posredoval vnaprej pripravljen obrazec (Soglasje), ki sta ga morala podpisati in žigosati.

    Oba izbrana ponudnika sta naročniku pravočasno odstopila podpisana (in žigosana) soglasja. Izbrani ponudnik v 1. sklopu je s podpisom obrazca Soglasje potrdil, da naročnik v njegovi ponudbi »odpravi računske napake pri skupni povprečni delovni uri v obrazcu Ponudba (Priloga št. 1), za sklop 1, katere vrednost je pravilno izračunana v višini 7,34 EUR (brez DDV)«. Izbrani ponudnik v 3. in 4. sklopu je podpisal dva takšna dokumenta. S prvim se je strinjal, da naročnik v njegovi ponudbi »odpravi računske napake pri skupni povprečni delovni uri v obrazcu Ponudba (Priloga št. 1), katere vrednost je pravilno izračunana v višini 15,00 EUR (brez DDV) za sklop 3«. Z drugim pa je potrdil, da naj naročnik v njegovi ponudbi »odpravi računske napake pri skupni povprečni delovni uri v obrazcu Ponudba (Priloga št. 1), katere vrednost je pravilno izračunana v višini 10,00 EUR (brez DDV) za sklop 4«.

    S podpisanimi soglasji so se povprečne cene delovne ure obeh izbranih ponudnikov, ki so bile prebrane na odpiranju ponudb, spremenile (znižale). Pri izbranemu ponudniku v 1. sklopu iz 22,00 EUR na 7,34 EUR, pri izbranemu ponudniku v 3. in 4. sklopu pa iz 45,00 EUR na 15,00 EUR v 3. sklopu, ter iz 30,00 EUR na 10,00 EUR v 4. sklopu (vse cene so brez DDV). Navedene spremembe so, kot že izhaja iz te obrazložitve, vplivale na končni vrstni red med ponudniki v vseh treh sklopih.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da obravnavanih pomanjkljivosti v ponudbah obeh izbranih ponudnikov, skladno z njeno (zgoraj predstavljeno) ustaljeno prakso, ni mogoče šteti za očitne računske napake, katerih odprava bi bila dovoljena v skladu z 82. členom ZJNVETPS. Opisane pomanjkljivosti v ponudbah obeh izbranih ponudnikov so tudi po presoji Državne revizijske komisije takšne, da v konkretnem primeru, brez dodatnih in z ZJNVETPS prepovedanih posegov v obstoječo ponudbeno vsebino, ne omogočajo ugotovitve prave ponudbene cene kot bistvenega elementa bodoče pogodbe med naročnikom in izbranima ponudnikoma. Državna revizijska komisija se v zvezi s tem strinja z obema vlagateljema, da bi v obravnavanem primeru kakršnokoli pojasnjevanje sporne ponudbene vsebine - to je ugotavljanje, katera je prava ponudbena cena, pomenilo nedovoljeno spremembo ponudbe, saj bi to spremenilo eno ali drugo od obeh ponujenih cen (in s tem ponujene cene na enoto). Poleg tega vlagatelja tudi pravilno opozarjata, da predstavlja v obravnavanem primeru cena skupne povprečne delovne ure tudi najpomembnejše merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika. Ponudniki morajo zato ponudbeni predračun in tiste dele ponudbe, ki se nanašajo na ponudbeno ceno, izpolniti s posebno skrbnostjo, sicer tvegajo, da bo njihova ponudba zaradi napak, ne glede na ekonomsko ugodnost, izločena iz postopka.

    Ob navedenem je potrebno ugotoviti, da sta prvi in drugi vlagatelj v postopku uspela izkazati, da sta ponudbi obeh izbranih ponudnikov zaradi opisanih pomanjkljivosti, nepopolni. Vlagatelja sta uspela izkazati tudi, da je bila naročnikova odprava pomanjkljivosti v ponudbah obeh izbranih ponudnikov neskladna z določili 82. člena ZJNVETPS, in (posledično), da je naročnik s tem, ko ponudb obeh izbranih ponudnikov ni izločil, ravnal v neskladju s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS. Ker je Državna revizijska komisija že pri presoji očitkov, ki se nanašajo na ponujene cene, ugotovila kršitev prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS, revizijskih navedb prvega in drugega vlagatelja, ki se nanašajo na preostale pomanjkljivosti v ponudbah obeh izbranih ponudnikov, ni obravnavala. Njihova vsebinska presoja namreč ne bi več mogla vplivati na ugotovitev o nepopolnosti ponudb obeh izbranih ponudnikov in s tem na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevkoma za revizijo prvega in drugega vlagatelja ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila »Redno in izredno vzdrževanje službenih vozil«, v sklopih 1, 3 in 4, kot izhaja iz Odločitve o oddaji naročila št. 941/15-MB, z dne 18.06.2015.

    V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJNVETPS. V primeru izdaje nove odločitve o oddaji javnega naročila mora naročnik preveriti popolnost ponudbe ponudnika, kateremu namerava oddati javno naročilo.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa.

    Ker sta zahtevka za revizijo utemeljena sta prvi in drugi vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičena do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) prvemu vlagatelju kot potrebne stroške priznala naslednje stroške: strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v priglašeni višini 3000 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 1.679,94 EUR, izdatke po 11. členu Odvetniške tarife v višini 40 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 22,40 EUR ter stroške plačane takse v višini 500,00 EUR. Državna revizijska komisija je drugemu vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške: strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v priglašeni višini 1200 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 671,98 EUR, izdatke po 11. členu Odvetniške tarife v višini 22 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 12,32 EUR ter stroške plačane takse v višini 1.000,00 EUR. Ostale stroške, ki jih je drugi vlagatelj priglasil v okviru zahtevka za revizijo je zavrnila, saj je ocenila, da ti stroški niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Državna revizijska komisija je prav tako ocenila, da odvetniški stroški obeh vlagateljev, ki sta jih priglasila v zvezi z opredelitvijo do navedb naročnika, v konkretnem primeru niso bili potrebni. Navedbe v vlogi prvega vlagatelja, z dne 23.07.2015 in navedbe v vlogi drugega vlagatelja, z dne 22.07.2015, v katerih vlagatelja povečini ponavljata navedbe iz zahtevkov za revizijo, namreč niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija je tako prvemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 2.202,34 EUR, drugemu vlagatelju pa v višini 1.684,30 EUR.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. in 5. točke izreka tega sklepa.

    V Ljubljani, dne 31.07.2015
    predsednik senata:
    Borut Smrdel, univ.dipl.prav.
    predsednik Državne revizijske komisije






    Vročiti:

    - Elektro Ljubljana, Podjetje za distribucijo električne energije d.d., Slovenska cesta 58, Ljubljana
    - Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana
    - Odvetniška pisarna Stušek d.o.o., Trg celjskih knezov 2, Celje
    - AVTOSERVIS KALAN d.o.o., Jezerska ulica 10, Ljubljana
    - PETER BOŽIČ s.p., Verdun 20, Novo mesto
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana


    Vložiti:

    - v spis zadeve, tu.


    Natisni stran