018-127/2015 Mestna občina Celje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »NABAVA PISARNIŠKEGA MATERIALA ZA POTREBE UPRAVE MESTNE OBČINE CELJE za obdobje 48 mesecev«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA d.o.o., Slovenska cesta 29, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Avbreht, Zajc in partnerji odvetniška družba o.p., d.o.o, Šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna Občina Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 19. 8. 2015

odločila:

1. Zahtevku za revizijo z dne 19. 6. 2015 se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila »NABAVA PISARNIŠKEGA MATERIALA ZA POTREBE UPRAVE MESTNE OBČINE CELJE za obdobje 48 mesecev« v sklopu 1 »Pisarniški material«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 5. 6. 2015. V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 1.040,10 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 25. 2. 2015 sprejel sklep o začetku postopka javnega naročanja. Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 6. 3. 2015, pod št. objave JN1515/2015 (s popravkom z dne 7. 4. 2015, pod št. objave JN2148/2015), dne 11. 3. 2015 pa pod oznako 2015/S 049-084858 tudi v Uradnem listu Evropske unije.

Naročnik je dne 5. 6. 2015 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, s katerim je vse sodelujoče ponudnike obvestil, da je za sklenitelja okvirnega sporazuma v obeh razpisanih sklopih izbral ponudnika BIRO BIT d.o.o., Teharska cesta 24, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je odločitev prejel dne 9. 6. 2015.

Vlagatelj je po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika dne 19. 6. 2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da naročnik javnega naročila ne bi smel oddati izbranemu ponudniku, saj je bila njegova ponudba nepopolna, ker je vsebovala dokumente v tujih jezikih (italijanščini, angleščini). Skladno z določili razpisne dokumentacije naj bi se za dokumente v tujem jeziku brez overjenega prevoda v slovenščino štelo, kot da jih ponudnik ni predložil. Ta nepopolnost ni nebistvena, saj je naročnik dal predložitvi overjenega prevoda poseben pomen in določil posledico, če tak prevod ne bo predložen. Vlagatelj poudarja, da ker nekatera dokazila za izpolnjevanje določenih zahtev naročnika niso bila predložena, naročnik iz ponudbene dokumentacije ni mogel presoditi izpolnjevanja zahtev glede ponujenega blaga. Vlagatelj meni, da v konkretnem primeru glede manjkajočih dokumentov ni dopustno izvesti postopka dopolnjevanja in spreminjanja ponudb in poudarja, da ponujeno blago v tej ponudbi sploh ni bilo definirano z npr. proizvajalcem, tipom in/ali številko artikla. Ravnanje naročnika v konkretnem primeru naj bi pomenilo tudi kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov – vlagatelj poudarja, da je zahtevo naročnika po overjenih prevodih izpolnil in imel s tem stroške v znesku 1.018,07 EUR. Predlaga razveljavitev odločitve naročnika in povrnitev stroškov pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se o vloženem zahtevku za revizijo ni izjasnil.

Naročnik je revizijski zahtevek zavrnil kot neutemeljen s sklepom z dne 7. 7. 2015. Vlagatelju očita pavšalnost in nekonkretiziranost navedb. Pojasnjuje, da so bili nekateri dokumenti v ponudbi izbranega ponudnika res v tujem jeziku, zato jih skladno z določbami razpisne dokumentacije ni upošteval. Vendar pa so bili predloženi tudi dokumenti v slovenskem jeziku, iz katerih je razvidno izpolnjevanje bistvenih zahtev: za sklop 1 dokument proizvajalca/dobavitelja Grafo lit o izpolnjevanju zahtev glede papirja in za sklop 2 dokument KMP Biro Tim d.o.o. glede kartuš, ki jih ponuja izbrani ponudnik. V zvezi s sklopom 2 še navaja, da izbrani ponudnik v tem sklopu ponuja enakovredno blago, ki izpolnjuje karakteristike in tehnične lastnosti blaga, zato preostalih dokumentov niti ni preverjal. Na podlagi navedenega je zato ugotovil, da izbrani ponudnik izpolnjuje pogoje ter ponuja blago, ki ustreza predmetu javnega naročila z vključenimi temeljnimi okoljskimi zahtevami. V kolikor bi izbranega ponudnika pozival na dopolnitev in prejel overjene prevode še ostalih dokumentov, to ne bi v ničemer vplivalo na drugačno odločitev in razvrstitev ponudb.

Naročnik je z vlogo z dne 14. 7. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 15. 7. 2015 opredelil do navedb naročnika. Poudarja, da sam na vpogledu v ponudbo dokumentov KMP Biro tim d.o.o. in Grafo lit, na katere se sklicuje naročnik, ni videl. Tudi sicer iz dokumenta Grafo lit, kot ga citira naročnik, izhaja le izpolnjevanje pogoja glede nebeljlenja z elementarnim klorom, ne pa tudi vseh ostalih zahtev iz poglavja 5.4. razpisne dokumentacije. Državni revizijski komisiji tudi predlaga, naj preveri, ali se ta dokument nanaša na vse vrste papirja, ki so predmet v sklopu 1. Ne strinja se z naročnikovo trditvijo glede dopolnjevanja ponudb in ponovno poudarja, da v izbrani ponudbi blago ni bilo specificirano, zato ne bi bilo mogoče transparentno preveriti, ali je izbrani ponudnik s predložitvijo novih dokumentov zamenjal predmet ali ne. Vlagatelj vztraja tudi pri ostalih trditvah iz zahtevka za revizijo.

Po pozivu Državne revizijske komisije je vlagatelj dne 28. 7. 2015 doplačal takso za predrevizijski in revizijski postopek v znesku 500,00 EUR in Državni revizijski komisiji predložil potrdilo o doplačilu.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika obravnaval kot popolno in nato tega ponudnika izbral kot stranko okvirnega sporazuma za oba razpisana sklopa.

Naročnikovo ravnanje je potrebno presojati z vidika 80. člena ZJN-2, ki v prvem odstavku določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Formalno nepopolna ponudba je ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudbe v tem delu ni treba dopolniti oziroma spremeniti (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). ZJN-2 sicer ne definira, katere pomanjkljivosti je mogoče uvrstiti med nebistvene, zato je treba (ne)bistvenost ugotavljati v vsakem postopku posebej, upoštevajoč konkretne okoliščine posameznega primera. Kot nebistvene pomanjkljivosti je mogoče obravnavati predvsem posamezne napake v zvezi z obličnostjo ponudbe, parafami, pomanjkljivo označenimi stranmi, vpisi ponudbenih besedil nad ali pod za to predvidenim mestom ipd., razen v primeru, če naročnik sam kakšni takšni formalnosti izrecno pripiše poseben pomen v razpisni dokumentaciji ali če izrecno določi, da gre za bistveno sestavino ponudbe, zaradi neupoštevanja katere bo ponudba izločena. Nepravilna je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Neprimerna je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Skladno z določbo razpisne dokumentacije iz točke 6.6.4. »Jezik ponudbe« Povabila k oddaji ponudb je morala biti celotna ponudba predložena v slovenskem jeziku; dokumentom, potrdilom, dokazilom in podobnemu, ki so v tujem jeziku, so morali biti predloženi tudi overjeni prevodi v slovenskem jeziku. Naročnik je pri tem še določil, da v kolikor bo katerikoli dokument predložen v tujem jeziku brez uradnega prevoda, se bo štelo, kot da ga ponudnik ni predložil.

Med strankama ni sporno, da je del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika v tujem jeziku, brez overjenega prevoda v slovenski jezik. Ker naročnik pri tem navaja, da dokumentov v tujem jeziku brez uradnega prevoda v slovenski jezik pri presoji popolnosti ponudbe niti ni upošteval in torej niso predstavljali podlage za odločitev naročnika, se Državna revizijska komisija do vsebine teh dokumentov ni posebej opredeljevala.

V zvezi z odločitvijo naročnika v sklopu 1 »Pisarniški material« vlagatelj izpostavlja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje dveh pogojev, ki sta bila opredeljena v točki 5.4. »Tehnična sposobnost ponudnika in drugi pogoji«:
»d) Ponudnik mora ponudbi predložiti dokumente, iz katerih je razvidno, da je papir izdelan na osnovi 100% predelanih papirnih vlaken z najmanj 65% že uporabljenih recikliranih vlaken ter, da papirna vlakna niso beljena z elementarnim klorom, razen, če so bila beljena pred recikliranjem.
DOKAZILO:
• izpolnjen Obr_10 s priloženim potrdilom, da ima blago znak za okolje tipa I, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve, ali tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preizkusu neodvisne akreditirane institucije, ali ustrezno dokazilo, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve.
e) Ponudnik mora ponudbi predložiti dokumente, iz katerih je razvidno, da primarna vlakna za proizvodnjo celuloze, iz katerih je izdelan papir, izvirajo iz zakonitih in trajnostno pridelanih virov.
DOKAZILO:
• izpolnjen Obr_10 s priloženim potrdilom, da ima blago znak za okolje tipa I, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve, ali potrdilo FSC in PEFC zadnjega v skrbniški verigi lesa ali potrdilo o vzpostavljenem sistemu sledljivosti, ki ga izda neodvisna akreditirana institucija kot del standarda SIST EN ISO 9001, standarda SIST EN ISO 14001 ali sistema upravljanja EMAS, ali dovoljenje FLEGT, če les izhaja iz države, ki je podpisala prostovoljni sporazum o partnerstvu z EU, ali ustrezno dokazilo, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve.«

Državna revizijska komisija pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotavlja, da je v ponudbi poleg podpisanega obrazca Obr_10 »IZJAVA O IZPOLNJEVANJU DRUGIH POGOJEV« sicer prisoten dokument »Grafo lit« (v slovenskem jeziku), na katerega se sklicuje naročnik in ki bi ga bilo mogoče glede na zahtevana dokazila iz citiranih točk d) in e) uvrstiti med »ustrezno dokazilo, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve«, vendar pri pregledu tega dokumenta ni mogoče pritrditi naročniku, da ta dokument izkazuje izpolnjevanje vseh zahtev, kot so bile opredeljene v zgoraj citiranih določilih razpisne dokumentacije. Dokument vsebuje navedbo lastnosti (tj. vlažnost, gramaturo, debelino, vodovpojnost, svetlost, C.I.E. belino, prosojnost in hrapavost) papirja »ROYAL WHITE PREMIUM PAPER«, ob tem pa vsebuje še navedbo, da gre za »Nepremazan papir, izdelan iz 100% beljenih E.C.F. vlaknin iz dreves, katerih proizvajalci izpolnjujejo metode in politiko za zagotavljanje trajnostnega upravljanja z gozdovi.« Glede na navedeno in navedbe strank ni sporno, da iz dokumenta izhaja izpolnjevanje zahteve glede (ne)beljenja papirnih vlaken z elementarnim klorom (oznaka »E.C.F.«), vendar pa iz dokumenta v ničemer ne izhajajo podatki glede izdelave papirja na osnovi predelanih in recikliranih papirnih vlaken ter zakonitosti izvora primarnih vlaken za proizvodnjo celuloze.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je mogoče nepredložitev zahtevanega (ustreznega) dokazila v konkretnem primeru opredeliti kot formalno nepopolnost ponudbe v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Pravočasna ponudba izbranega ponudnika je namreč nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila, odprava te nepopolnosti s predložitvijo ustreznega (ustreznih) dokazil pa ne bi pomenila spreminjanja cene in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, kot tudi ne tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Državna revizijska komisija pristavlja, da naročnik z razpisno dokumentacijo poleg predložitve (s cenami) izpolnjenega, parafiranega in žigosanega ponudbenega predračuna (»SPECIFIKACIJA – PREDRAČUN«) ni zahteval navedbe podatkov o proizvajalcu, tipu, modelu ali kataloški številki ponujenega blaga in tudi ne predložitve kataloga ali kakšne druge dokumentacije, iz katere bi naj bili ti podatki razvidni. Izbrani ponudnik je vpisal ponudbeno ceno pri vseh zahtevanih artiklih, s čimer je izpolnil naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da so v ponudbi kot priloga obrazcu Obr_10 vsebovani tudi dokumenti v angleškem in nemškem jeziku, ki se ne nanašajo na papir »ROYAL WHITE PREMIUM PAPER«, ampak na papir dveh drugih proizvajalcev. Glede na vse navedeno zato ni mogoče trditi, da bi že s predložitvijo ustreznih dokazil oz. overjenih prevodov teh dokumentov prišlo do nedovoljene spremembe predmeta ponudbe ali tistih delov ponudbe, ki se skladno s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2 ne smejo dopolnjevati ali spreminjati.

V končni posledici je naročniku zato mogoče očitati opustitev dolžnega ravnanja, tj. odprave formalne nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika, po 78. členu ZJN-2. Državna revizijska komisija ob tako ugotovljenem dejanskem stanju ugotavlja, da je naročnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, v povezavi z 78. členom ZJN-2, saj je odločitev o sklenitvi okvirnega sporazuma sprejel, manjkajočih podatkov pa ni preveril oziroma ni odpravil formalnih pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika. Naročnik bi namreč pred sprejemom odločitve o oddaji naročila moral izbranega ponudnika pozvati na ustrezno dopolnitev ponudbe.

V zvezi z odločitvijo naročnika za sklop 2 »Črnila in tonerji« vlagatelj navaja, da v ponudbi niso predložena dokazila, na podlagi katerih bi lahko naročnik presodil, ali ponujeno blago v tem sklopu izpolnjuje zahtevane karakteristike in tehnične lastnosti blaga. Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da je naročnik za tem sklopu predvidel dobavo originalnih tonerjev, kot so navedeni v popisu blaga oz. enakovrednih tonerjev, ki se od originalnega razlikujejo le v tem, da blagovna znamka blaga ni enaka blagovni znamki proizvajalca naprav za tiskanje in fotokopiranje. Kot dokazilo je naročnik v tem primeru predvidel predložitev »[…] tehničn[e] dokumentacij[e] za enakovredno blago, ki ga ponuja v svoji ponudbi, iz katere bodo razvidne zahtevane karakteristike in tehnične lastnosti blaga« (»SPECIFIKACIJA – PREDRAČUN« na str. 4).

Državna revizijska komisija pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotavlja, da ponudba v smislu zahtevanih dokazil poleg dokumentov v angleškem in nemškem jeziku (ki jih naročnik po lastni izjavi ni upošteval) vsebuje tudi dokument v slovenskem jeziku, na katerega se sklicuje naročnik in za katerega vlagatelj v vlogi z dne 15. 7. 2015 zatrjuje, da ga na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ni videl – ponudba (vključno s spornim dokumentom) je zvezana z vrvico in zapečatena. Dokument se nanaša na izdelke podjetja KMP PrintTechnik AG in vsebuje navedbo o uveljavitvi standardov, skladno s katerimi naj bi proizvodi – kartuše in tonerji – zagotavljali »visoko kvaliteto izdelave in popolno skladnost z originalnimi proizvodi« ter bili »prijazni do uporabnika in okolja«.

Ob upoštevanju, da iz popisa del ali kateregakoli drugega dela razpisne dokumentacije niso razvidne podrobnejše specifikacije ali zahteve glede posameznih tonerjev in črnil, da naročnik ni natančneje opredelil zahtevane vsebine dokazil in da se tudi vlagatelj ni opredelil do vsebine v ponudbi prisotnega dokazila oz. da niti v opredelitvi do navedb naročnika ne navaja, v čem naj bi bila vsebina dokazila (kot jo je naročnik predstavil v sklepu z dne 7. 7. 2015) neustrezna, Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku iz zatrjevanega razloga ni mogoče očitati izbire nepopolne (neprimerne) ponudbe v sklopu 2.

Upoštevajoč vse navedeno je zato Državna revizijska komisija, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo vlagatelja ugodila in razveljavila odločitev o sklenitvi okvirnega sporazuma za sklop 1 »Pisarniški material«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 5. 6. 2015. V preostalem delu je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo, skladno z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljen.

Ker se z razveljavitvijo odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2), Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev priglašenih stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, v višini 3.000 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) za zahtevek za revizijo, 90 točk za izdatke, oboje povečano za 22 % DDV, ter strošek plačane takse.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 872,10 EUR (1.900 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke Tarifne številke 40, povečan za 22% davek na dodano vrednost;
- izdatke v pavšalnem znesku 13,31 EUR (29 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife, povečane za 22% DDV (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku);
- strošek vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 1.000,00 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 2.080,20 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški za strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo in za izdatke v pavšalnem znesku, saj glede na vrednost spora za njegovo priznanje ni podlage v Odvetniški tarifi.

Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo delno uspel, je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagatelju, v sorazmerju z doseženim uspehom v postopku, ki ga ocenjuje na 1/2 (vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo v enem od dveh sklopov), povrne 1.040,10 EUR potrebnih stroškov, nastalih s predrevizijskim in revizijskim postopkom. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 19. 8. 2015
Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Avbreht, Zajc in partnerji odvetniška družba o.p., d.o.o, Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana
- Mestna Občina Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje
- BIRO BIT d.o.o., Teharska cesta 24, 3000 Celje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran