018-116/2015 Komunalno podjetje Velenje, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Sanacija vročevoda Šalek – Selo, odsek Koroška 3a do jaška J6806«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika AGM NEMEC, d.o.o., Sedraž 3, Laško (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Komunalno podjetje Velenje, d.o.o., Koroška cesta 37B, Velenje (v nadaljevanju: naročnik), dne 13.8.2015

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 10.3.2015, pod št. objave JN1568/2015. Naročnik je dne 15.5.2015 z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Krevzel instalacije, d.o.o., Metleče 14a, Šoštanj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je vlagateljevo ponudbo kot neprimerno izločil iz postopka oddaje naročila.

Vlagatelj je dne 21.5.2015 vložil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, na katero je naročnik odgovoril z dokumentom z dne 25.5.2015. Iz navedenega dokumenta izhaja, da se je vlagateljeva ponudba, glede na merila (najnižja cena), uvrstila pred ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je navedel, da je vlagatelj do roka za odpiranje ponudb predložil spremembo ponudbe, in sicer je ponudil popust na končno ponudbeno vrednost brez DDV, kar je v nasprotju z zahtevo razpisne dokumentacije, da morajo ponudniki popust zajeti v ceni na enoto. Ta nepravilnost ne more biti predmet odprave računske napake, saj se z odpravo napake ne smeta spremeniti količina in cena na enoto.

Vlagatelj je z vlogo z dne 9.6.2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, oddajo naročila vlagatelju in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo v nasprotju z razpisno dokumentacijo, določili Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2) in prakso Državne revizijske komisije izločil kot neprimerno in nepopolno. Vlagatelj pojasnjuje, da je pred rokom za oddajo ponudb predložil ponudbo in spremembo ponudbe, vendar s spremembo ponudbe ni ponudil popusta zgolj na končno ponudbeno vrednost, ampak tudi na posamične postavke oziroma cene na enoto, kar potrjuje jezikovna razlaga zapisa spremembe ponudbe. Popust je dan na vse ponudbene cene oziroma cene na enoto in sicer na način, da se pri vsaki ponudbeni ceni ali ceni na enoto upošteva popust v višini 15%. Vlagatelj navaja, da v spremembi ponudbe ni predložil korigiranega ponudbenega predračuna, saj navedeno z razpisno dokumentacijo ni bilo zahtevano, poleg tega pa predložitev korigiranega ponudbenega predračuna ne bi spreminjala ponudbe ali njenih cen, saj je popust za vse postavke enak, in sicer 15% na vsako ponudbeno ceno. Cene na enoto so nesporno določene in nobenega dvoma ni, koliko znaša cena na enoto po spremembi ponudbe. Poleg tega je vlagatelj s predložitvijo izpolnjenega in podpisanega obrazca Krovna izjava ponudnika soglašal s pogoji in vsemi zahtevami razpisne dokumentacije ter se tako zavezal, da se podan popust nanaša oziroma je zajet v ceni na enoto. Vlagatelj nadalje navaja, da je Državna revizijska komisija v zadevi (018-68/2015) s podobnim dejanskim in pravnim stanjem odločila, da je naročnik dolžan pri ocenjevanju ponudb upoštevati tudi ponujene popuste. Vlagatelj še navaja, da v njegovi ponudbi ni nepravilnosti in računskih napak, saj so vrednosti po spremembi ponudbe jasne in nedvoumne ter ne potrebujejo odprave računskih napak. V kolikor pa je naročnik dvomil v to, ali ponujeni popust velja za cene na enoto, bi moral vlagatelja, skladno z 78. členom ZJN-2, pozvati k razjasnitvi nejasnosti, zato je naročnikova odločitev o oddaji naročila tudi preuranjena.

Z dopisom z dne 11.6.2015 je naročnik izbranega ponudnika obvestil o vloženem zahtevku za revizijo in ga seznanil s pravico do izjasnitve o navedbah v zahtevku za revizijo. Izbrani ponudnik se do navedb vlagatelja ni opredelil

Naročnik je dne 23.6.2015 zahtevek za revizijo zavrnil, posledično je zavrnil tudi zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da je vlagatelj s spremembo ponudbe ponudil 15% popust na ponudbene cene, pri čemer je višino popusta odštel od skupne vrednosti, ne pa od posamezne postavke. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da je popust zajet v ceni na enoto, zato bi moral vlagatelj predložiti nov predračun s popravljenimi in dopolnjenimi cenami na enoto, česar pa vlagatelj ni storil, saj je le zneskovno opredelil višino popusta in spremenil skupno vrednost javnega naročila. Vlagateljeva ponudba zato ne ustreza zahtevam naročnika iz razpisne dokumentacije in ni primerljiva. Naročnik ne more slediti vlagatelju, da se popust ne nanaša zgolj na končno ponudbeno vrednost, ampak tudi na cene na enoto. Ponudbena cena brez DDV, ob upoštevanju 15% popusta na ceno na enoto, znaša 226.564,52 EUR in ne 225.755,84 EUR, kot znaša vlagateljeva ponudbena cena brez DDV po vloženi spremembi ponudbe. Ker vlagatelj ni upošteval popusta na enotno ceno posamezne postavke, je naročnik pri preverjanju cene na enoto ugotovil, da vlagatelj ni pravilno izračunal skupne vrednosti postavke iz predračuna za gradbena dela in postavke iz predračuna za strojna dela. Posledično je vlagatelj napačno izračunal skupno vrednost ponudbe. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval predložitev ponudbenega predračuna, zato ne drži navedba vlagatelja, da ga ni zahteval. Ponudba vlagatelja je neprimerna, naročnik pa mora pri izbiri ponudb ravnati transparentno, ponudnike enakopravno obravnavati in upoštevati, da ponudnike omejuje tretji odstavek 78. člena ZJN-2. Naročnik ne more omejitev iz tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 zaobiti s tem, da ponudnikom omogoči pojasnjevanje ponudb.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 26.6.2015 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 2.7.2015, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da je bila skupna ponudbena cena, ki se nanaša na merilo, v trenutku poteka roka za oddajo ponudb znana, prav tako so bile določene tudi cene na enoto (15% nižje od podanih cen v ponudbenem predračunu, ki ga je vlagatelj predložil v ponudbi). Nepredložitev korigiranega ponudbenega predračuna se ne nanaša neposredno na merilo, prav tako je vlagatelj v trenutku poteka roka za predložitev ponudb vsebinsko že izpolnjeval zahteve in je to iz ponudbene dokumentacije razvidno. Nepredložitev korigiranega ponudbenega predračuna, ki ga naročnik ni zahteval, je kvečjemu nebistvena formalna pomanjkljivost, saj so cene določene, naročnik pa bi ga v primeru dvoma moral pozvati k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe. Vlagatelj še dodaja, da v kolikor bi naročnik pravilno izračunal 15% popust na cene na enoto, je matematično nemogoče, da bi se končna ponudbena cena, pri kateri je upoštevan 15% popust, razlikovala od seštevka ponudbenih cen po posamičnih postavkah, pri katerih je upoštevan enak popust.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Uvodoma Državna revizijska komisija pojasnjuje, da se, skladno s 1. točko petega odstavka 3. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS), ZJNVETPS uporablja za naročnike, ki so javni naročniki (prvi odstavek 3. člena ZJNVETPS) ali javna podjetja (10. točka 2. člena ZJNVETPS) in opravljajo eno od dejavnosti iz 5. do 9. člena ZJNVETPS. Če torej naročnik opravlja eno od dejavnosti iz 5. do 9. člena ZJNVETPS in če naročnik namerava zaradi izvajanja te dejavnosti oddati javno naročilo, potem se za to javno naročilo uporabijo določbe ZJNVETPS in ne določbe ZJN-2 (glej tretji odstavek 1. člena ZJN-2 in 1. točko prvega odstavka 17. člena ZJN-2). Kot je razvidno iz spletne strani naročnika (http://www.kp-velenje.si/) naročnik opravlja tako dejavnosti iz 5. do 9. člena ZJNVETPS (dejavnosti na področju toplote, plina, vode) kot tudi druge dejavnosti (npr. izvajanje pogrebno pokopališke dejavnosti). Predmet konkretnega javnega naročila je sanacija vročevododa, zato je ne glede na to, ali naročnik naroča sanacijo vročevoda za dejavnost v zvezi s toploto (prvi odstavek 5. člena ZJNVETPS) ali za dejavnost v zvezi z vodo (prvi odstavek 6. člena ZJNVETPS), potrebno šteti, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja zaradi ene od dejavnosti iz 5. do 9. člena ZJNVETPS. Posledično je Državna revizijska komisija v nadaljevanju presojala, ali je naročniku mogoče očitati kršitve določil ZJNVETPS.

V predmetnem postopku je med strankama sporno, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo ocenil kot nepopolno in jo izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Naročnik zatrjuje, da je vlagatelj s spremembo ponudbe ponudil popust (v nasprotju z razpisno dokumentacijo) le na končno ponudbeno vrednost, medtem ko vlagatelj na drugi strani zatrjuje, da je ponudil popust (tudi) na ponudbene cene na enoto.

Popolna ponudba je tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (17. točka 2. člena ZJNVETPS). Prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Vendar mora pred izločitvijo katere od ponudb upoštevati še pravila o dopustnih dopolnitvah in spremembah ponudbe iz 82. člena ZJNVETPS. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev ali spremembo (prvi odstavek 82. člena ZJN-2). Formalno nepopolna ponudba je ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudbe v tem delu ni treba dopolniti oziroma spremeniti (18. točka 2. člena ZJNVETPS). V skladu s tretjim odstavkom 82. člena ZJNVETPS ponudnik pri tem ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, ter tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Ne glede na navedeno, sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb, pri čemer pa se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati (četrti odstavek 82. člena ZJNVETPS). Iz citiranih določil ZJNVETPS izhaja, da se določene pomanjkljivosti v ponudbi lahko odpravijo, vendar le pod pogojem, da jih je mogoče označiti kot formalno nepopolnost ali računsko napako.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji (točka 16 »Vsebina ponudbene dokumentacije«) določil, da mora ponudbena dokumentacija (med drugim) vsebovati »Obrazec 20: Predračun ponudnika«, v katerem je naročnik določil, da morajo ponudniki predložiti izpolnjen ponudbeni predračun (v tiskani obliki in v elektronski obliki na CD ali USB ključu), katerega je naročnik pripravil v Excelovi datoteki »POPIS_DEL_SELO_FAZA_1_skupaj« (v nadaljevanju: ponudbeni predračun). Med strankama ni sporno, da je naročnik v zvezi z izpolnjevanjem ponudbenega predračuna v razpisni dokumentaciji (točka 15 »Ostali pogoji«, alineja »Obračun del in plačila«) zahteval, da ponudniki morebitne popuste vštejejo v ceno na enoto, ki jo navedejo v ponudbenemu predračunu.

Med strankama nadalje ni sporno, razvidno pa je tudi iz spisovne dokumentacije (Zapisnik o odpiranju ponudb, z dne 14.4.2015), da je vlagatelj do roka za oddajo ponudb (dne 14.4.2015 ob 10:00 uri) predložil ponudbo in spremembo ponudbe. Ob upoštevanju navedenega je potrebno dokumentacijo, ki jo je vlagatelj predložil kot spremembo ponudbe, šteti kot del (že oddane) ponudbene dokumentacije. Pregled vlagateljeve ponudbene dokumentacije pokaže, kar med strankama niti ni sporno, da je vlagatelj predložil izpolnjen ponudbeni predračun, v katerega je med drugim vpisal cene na enoto. Iz predloženega ponudbenega predračuna izhaja, da vlagatelj za izvedbo predmetnega javnega naročila ponudil (končno) ponudbeno ceno 265.595,11 EUR brez DDV (oziroma 324.026,03 EUR z DDV). Vlagatelj je nadalje v ponudbeno dokumentacijo (s spremembo ponudbe) predložil dokument, v katerem je navedel:
»SPREMEMBA ponudbe za dela na objektu »Sanacija vročevoda Šalek – Selo, odsek Koroška 3a do jaška J6806« DODATNI POPUST
Na podlagi vaše ponudbe št. 243-2015 z dne 13.4.2015 za izvedbo del na objektu »Sanacija vročevoda Šalek – Selo, odsek Koroška 3a do jaška J6806« vam posredujemo spremembo naše ponudbe in sicer vam dajemo 15% popust na ponudbene cene.
Ponudbena cena
Predračunska vrednost (brez DDV): 265.595,11 EUR
Na predračunsko vrednost dajemo: 15,0% popusta
Popust: 39.839,27 EUR
Ponudbena cena (brez DDV): 225.755,84 EUR
DDV: 49.666,29 EUR
Ponudbena cena (skupaj z DDV): 275.422,13 EUR.«.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je na podlagi jezikovne razlage spremembe ponudbe mogoče ugotoviti, da je ponudil popust na vse ponudbene cene oziroma cene na enoto, določene v ponudbenemu predračunu, in ne zgolj na končno ponudbeno vrednost, kot to zatrjuje naročnik. Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju, da je zapis »dajemo 15% popust na ponudbene cene« v spremembi ponudbe mogoče razlagati tudi na način, da je vlagatelj ponudil 15% popust na vsako ponudbeno ceno oziroma na vsako v ponudbenem predračunu določeno ceno na enoto in ne le zgolj na končno ponudbeno vrednost. Vendar pa takšne razlage ponujenega popusta ne potrjuje nadaljevanje besedila spremembe ponudbe. Vlagatelj je namreč izrecno zapisal, da ponuja popust na predračunsko vrednost (»Na predračunsko vrednost dajemo: 15,0% popusta«), prav tako je vlagatelj v nadaljevanju predstavil višino popusta v EUR glede na ponudbeno vrednost. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ocenjuje, da iz spremembe ponudbe ni jasno razvidno, ali vlagatelj ponuja 15% popust na cene na enoto, ki jih je določil v ponudbenemu predračunu, ali pa ponuja 15% popust na končno ponudbeno vrednost, zato ni mogoče pritrditi vlagatelju, da je ponudil popust skladno z zahtevami razpisne dokumentacije in sicer na način, da je popust vštel v cene na enoto določene v ponudbenemu predračunu.

Navedenega tudi ne morejo spremeniti zatrjevanja vlagatelja, da se je s podpisom in predložitvijo dokumenta »Obrazec 3: Krovna izjava ponudnika« v ponudbeno dokumentacijo (med drugim) izjavil, da je »proučil/i/ razpisno dokumentacijo z vsemi spremembami in dopolnitvami razpisne dokumentacije ter vprašanji in odgovori in da v celoti soglaša/mo/ s pogoji in vsemi zahtevami razpisne dokumentacije.« Podpisana splošna izjava vlagatelja o seznanjenosti in o soglašanju s pogoji ter zahtevami razpisne dokumentacije, med drugim tudi z zahtevo, da ponudniki morebitne popuste vštejejo v ceno na enoto, ki jo navedejo v ponudbenemu predračunu, ne more sanirati ugotovljene nejasnosti v vlagateljevi ponudbeni dokumentaciji. Sprejeti stališče, v skladu s katerim bi podpisana (splošna) izjava o sprejemanju vseh razpisnih pogojev pri vlagatelju nadomeščala izpolnjevanje zahtev glede ponujenega popusta, bi pomenilo ne le kršitev zahtev iz razpisne dokumentacije, temveč tudi kršitev prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS in poseg v načelo enakopravne obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS), katero od naročnika zahteva, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja ni razlikovanja.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da bi naročnik (v kolikor je dvomil, ali vlagatelj ponuja popust na cene na enoto ali pa ponuja popust le na skupno ponudbeno vrednost) moral vlagatelja pozvati na pojasnila v zvezi s ponujenim popustom, Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da ZJNVETPS pojasnjevanja ponudbe izrecno ne predvideva, vendar ga hkrati tudi ne prepoveduje. Naročnik ima torej vselej možnost, da od ponudnika zahteva dodatna pojasnila, pri čemer mora biti pojasnjevanje ponudb izvedeno na način, da naročnik spoštuje temeljna načela in omejitve iz ZJNVETPS in da se ne ustvarja vtis, da se je naročnik, v nasprotju z načelom enakega obravnavanja, zaupno pogajal o tej ponudbi. Ne da bi se Državna revizijska komisija opredeljevala do vprašanja, ali je naročnik v konkretnem primeru sploh imel pravno podlago, da bi vlagatelja pozval k pojasnilom o ponujenem popustu, Državna revizijska komisija poudarja, da vlagatelj ne more zahtevati od naročnika, da le-ta od njega zahteva pojasnjevanje ponudbe. Nejasnost ponudbe (ki je predpogoj potrebi po pojasnjevanju) je namreč zgolj posledica neizpolnitve dolžnosti skrbnega ravnanja vlagatelja pri pripravi svoje ponudbe, ki ga zavezuje tako kot ostale ponudnike.

Ne gre namreč spregledati med strankama nespornega dejstva, da vlagatelj v ponudbeno dokumentacijo ni predložil »korigiranega ponudbenega predračuna«. Vlagatelj torej v ponudbeno dokumentacijo ni predložil ponudbenega predračuna, s katerim bi lahko na jasen in razviden način predstavil (spremenjene) ponudbene cene na enote in tudi ponujeni popust. Še več, po mnenju vlagatelja bi naročnik moral vlagateljeve (spremenjene) ponudbene cene na enoto šele izračunati na način, da bi pri vsaki v ponudbenem predračunu določeni ceni na enoto upošteval 15% popust. Državna revizijska komisija sicer pritrjuje navedbam vlagatelja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni izrecno določil, da morajo ponudniki, če s spremembo ponudbe ponudijo popust, predložiti korigirani ponudbeni predračun, saj naročnik, kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, ni določil posebnih zahtev glede vsebinske ustreznosti morebitne spremembe ponudbe. Vendar ob upoštevanju, da ponudniki s spremembo ponudbe nadomestijo zamenjani del ponudbe, veljajo za ustreznost dane spremembe ponudbe (ki šteje za del ponudbene dokumentacije) enake zahteve razpisne dokumentacije, kot za prvotno dano ponudbo v tistem delu, ki se je spremenila. V konkretnem primeru zato iz dejstva, da je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno zahteval, da ponudniki predložijo ponudbeni predračun s cenami na enoto (v katerih je že vračunan ponujeni popust), izhaja logična posledica, da v kolikor ponudniki s spremembo ponudbe spreminjajo ponudbeno ceno in cene na enoto, predložijo tudi spremenjeni ponudbeni predračun.

Ponudbeni predračun je eden izmed najpomembnejših delov ponudbe, saj je na njegovi podlagi oblikovana ponudbena cena kot merilo za izbiro najugodnejše ponudbe, cena pa je kasneje tudi bistvena sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila. Zato se od ponudnikov v tem delu pričakuje še posebna skrbnost pri pripravi ponudb, ne pa da na naročnika preložijo nalogo, da po roku za oddajo ponudb ugotavlja ponudnikovo voljo glede ponudbenih cen in da izračunava ponudnikovo ceno na enoto. Od naročnika ni mogoče pričakovati, da bi moral od ponudnikov šele v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb zbirati vso morebitno manjkajočo dokumentacijo oziroma sestavljati dokumentacijo v tistem delu ponudbe, ki se nanaša na merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika in ki mora biti glede na naravo stvari ter v skladu z določbami ZJNVTPS predložena že ob poteku roka za predložitev ponudb. Pritrditi gre sicer navedbam vlagatelja, da je merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika v konkretnem postopku oddaje naročila (najnižja) skupna ponudbena cena in ne posamezne cene na enoto, vendar je ponudbeni predračun podlaga za izračun ponudbene cene in je kot tak njen sestavni del. Ponudbeni predračun se tako nanaša na ponudbeno ceno kot merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika, torej na del, ki vpliva na razvrstitev ponudbe glede na merila. Že zato v primeru, da v ponudbenem predračunu pride do take napake, kot jo je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila storil vlagatelj (ko ni jasno, ali vlagatelj ponuja 15% popust na skupno ponudbeno vrednost, ali pa za 15% znižane cene na enoto, kot jih je določil v predloženem ponudbenemu predračunu), ni mogoče govoriti o formalni nepopolnosti, še manj pa o nebistveni pomanjkljivosti ponudbe, kot to zatrjuje vlagatelj. Poleg tega tudi ne gre spregledati, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (točka 15 »Ostali pogoji«, alineja »Obračun del in plačila«) določil, da bo obračun del vršil z začasnimi vmesnimi situacijami in končno situacijo na podlagi dejansko izvršenih del. Iz navedenega torej izhaja, da bo naročnik izvedena dela plačeval na podlagi izvedenih aktivnosti glede na cene, določene v ponudbenem predračunu, zato je v predmetnem postopku oddaje naročila pomembno, da ponudniki naročniku v ponudbenem predračunu jasno predstavijo cene na enoto, ne pa da mora naročnik ponudbene cene na enoto ponudnikov šele naknadno izračunati.

Vlagateljevo sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi številka 018-68/2015 za odločitev v konkretnem postopku pravnega varstva ne more biti relevantno, saj se le-ta nanaša na drugačno dejansko in pravno vprašanje. V navedeni zadevi je, kot navaja tudi vlagatelj, naročnik predvidel, da se v posebno rubriko vpisan popust upošteva pri vsaki ponudbeni predpostavki, v predmetni zadevi pa je naročnik zahteval, da ponudniki popust vračunajo v ceno na enoto, torej da že v ponudbenem predračunu predstavijo cene na enoto, ki vsebujejo popust. Poleg tega je v navedeni zadevi šlo za vprašanje, ali mora naročnik upoštevati (skladno z zahtevami razpisne dokumentacije) ponujeni popust, in ne za vprašanje, ali je ponudnik ponudil popust skladno z zahtevami razpisne dokumentacijo.

Pri tem pa Državna revizijska komisija še poudarja, da tudi v kolikor bi sledili navedbam vlagatelja, da je s spremembo ponudbe ponudil 15% popust na cene na enoto (in bi moral naročnik glede na predloženi ponudbeni predračun vlagatelja preračunati vlagateljeve ponudbene cene na enoto), bi bilo potrebno pritrditi naročniku, da ponudbeni predračun vlagatelja vsebuje napake, ki jih skladno z ZJNVETPS ni mogoče odpraviti. Naročnik je v ponudbenemu predračunu pripravil tabelo »Rekapitulacija«, v kateri je navedel 7 postavk, med drugim »Gradbena dela« (postavka 1), »Strojna dela« (postavka 2) in »Nepredvidena dela (10%)«, pri čemer vsota vseh postavk v tabeli »Rekapitulacija« predstavlja skupno ponudbeno ceno. Naročnik je postavki »Gradbena dela« in »Strojna dela« opisal še v več podpostavkah v tabeli 1 in 2, v kateri so ponudniki vpisali ceno na enoto ter nato vsoto vseh podpostavk (oziroma vrednost gradbenih del in vrednost strojnih del) vpisali v tabelo »Rekapitulacija«. V zvezi s postavko »Nepredvidena dela (10%)« je naročnik v ponudbenemu predračunu (natančneje v tabeli »Rekapitulacija«) določil: »Nepredvidena dela znašajo 10% vseh del pod postavkama 1 in 2«, kar pomeni, da cena na enoto postavke »Nepredvidena dela (10%)« znaša 10% vsote postavke »Gradbena dela« in postavke »Strojna dela«.

Kot je razvidno iz ponudbenega predračuna, katerega je vlagatelj predložil v ponudbeno dokumentacijo, bi, ob upoštevanju 15% popusta na cene na enoto in ob upoštevanju zahteve razpisne dokumentacije (točka 4 »Priprava ponudbe«, alineja »Cene v ponudbi«), da se cena v ponudbenem predračunu vpisuje na dve decimalki, postavka »Gradbena dela« (oziroma vsota vseh podpostavk za gradbena dela) znašala 123.155,41 EUR, postavka »Strojna dela« (oziroma vsota vseh podpostavk za strojna dela) pa bi znašala 78.107,79 EUR. Iz ponudbenega predračuna, katerega je vlagatelj predložil v ponudbeno dokumentacijo, je nadalje razvidno, da je vlagatelj za postavko »Nepredvidena dela (10%)« vpisal znesek 23.674,56 EUR, kar bi, ob upoštevanju 15% popusta na cene na enoto in ob upoštevanju zahteve razpisne dokumentacije, da se cena v ponudbenem predračunu vpisuje na dve decimalki, pomenilo, da je za postavko nepredvidena dela ponudil ponudbeno ceno 20.123,38 EUR. S takšno ponujeno ceno na enoto pa vlagatelj ne bi izpolnil naročnikove zahteve, da mora cena na enoto postavke »Nepredvidena dela (10%)« znašati 10% vsote postavke »Gradbena dela« in postavke »Strojna dela«, saj bi vlagatelj moral za postavko »Nepredvidena dela (10%)« ponuditi ceno 20.126,32 EUR ((123.155,41 EUR+78.107,79 EUR)x10%). Te napake v ponudbenem predračunu vlagatelja ne bi bilo mogoče odpraviti, saj bi pomenila spremembo cene na enoto postavke »Nepredvidena dela (10%)«, kar pa četrti odstavek 82. člena ZJNVETPS izrecno prepoveduje. Zato tudi če bi sledili navedbam vlagatelja glede ponujenega popusta, naročnik vlagateljeve ponudbe v predmetnem postopku oddaje naročila ne bi mogel izbrati kot najugodnejše popolne ponudbe, pač pa bi jo moral ob upoštevanju četrtega odstavka 82. člena ZJNVETPS in prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS) izločiti kot nepopolno.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila pri ravnanju z njegovo ponudbo, zato je na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 13.8.2015

predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije











Vročiti:
- AGM NEMEC, d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško,
- Komunalno podjetje Velenje, d.o.o., Koroška cesta 37B, 3320 Velenje,
- Krevzel instalacije, d.o.o., Metleče 14a, 3325 Šoštanj,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran