018-084/2015 Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije
Številka: 018-084/2015-23Datum sprejema: 12. 8. 2015
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »JN 4/2015 VRDZ – vzdrževanje in nadgradnja informacijskega sistema ''Register davčnih zavezancev''«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SRC d.o.o., Tržaška cesta 116, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije, Šmartinska 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 12. 8. 2015
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se delno ugodi tako, da se razveljavi razpisna dokumentacija postopka javnega naročila »JN 4/2015 VRDZ – vzdrževanje in nadgradnja informacijskega sistema ''Register davčnih zavezancev''« v delu, ki se nanaša na zahtevano potrdilo naročnika referenčnega sistema, da je v ponudnik v preteklih treh letih do roka za predložitev ponudb uspešno zaključil postavitev, ali več kot eno leto uspešno izvaja vzdrževanje sistema z lastnostmi, kot so zahtevane v obrazcu »REFERENCA 2« (točka 2.4.1 »Referenca o postavljeni ali vzdrževani aplikaciji Oracle 12«).
V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.
2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 1.732,77 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
3. Vlagatelju se na njegov račun vrne preostali znesek založenega predujma za izvedbo dokaza s strokovnjakom v višini 147,30 EUR.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 11. 3. 2015 sprejel sklep št. 430-111/2015-9 o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o javnem naročilu po odprtem postopku je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 13. 3. 2015, pod št. objave JN1650/2015, dne 18. 3. 2015 pa pod oznako 2015/S 054-094630 tudi v Uradnem listu Evropske unije.
Vlagatelj je dne 22. 4. 2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga, da se razveljavi določili razpisne dokumentacije v točkah 2.4.1 in 2.4.2 ter odgovor naročnika preko Portala javnih naročil, ki se nanaša na veljavnost nove pogodbe oz. podrejeno, da se razveljavi razpis in razpisna dokumentacija v celoti. Vlagatelj podaja navedbe glede svoje aktivne legitimacije in pravočasnosti zahtevka. Sporni referenčni pogoji naj bi onemogočali enakopravno obravnavo ponudnikov in brez dejanske in pravne podlage neopravičeno favorizirali trenutnega izvajalca, vlagatelja pa postavljali v neenakopraven položaj. V zvezi z REFERENCO 2 (točka 2.4.2) kot problematično in diskriminatorno izpostavlja zahtevo naročnika, da morajo vsa dokazila o usposobljenosti izhajati izključno iz enega referenčnega projekta, s konkretnimi specifikacijami v več kot 20 točkah, brez možnosti kumulativnega izpolnjevanja z več projekti ponudnika. Taka zahteva naj bi bila v nasprotju z zakonom in naj bi onemogočala sodelovanje sicer visoko usposobljenim ponudnikom s partnerji zgolj iz razloga, ker so njihove izkušnje dosežene v okviru več pogodb. Izpodbijan pogoj bi moral biti oblikovan tako, da bi naročnik dopustil skupno izpolnjevanje referenčnega pogoja s tem, da bi od vsakega gospodarskega subjekta, ki v skupni ponudbi prevzema del posla, zahteval dokaz o njegovi usposobljenosti za področje, ki ga prevzema, v vrednosti, sorazmerni z vrednostjo tega dela v okviru predmetnega naročila, in sicer ne glede na to, ali so bile izkušnje partnerja skupne ponudbe dosežene v vlogi glavnega izvajalca ali partnerja in ne glede na to, ali so referenčne posle izvajali skupaj, ali pa je vsak zase referenco pridobil v okviru posla, ki ga je izvedel. Naročnik naj bi se v relevantnih odgovorih na Portalu javnih naročil skliceval le na načelo sorazmernosti, ob tem pa spregledal druga temeljna načela (enakopravne obravnave ponudnikov in zagotavljanja konkurence), prav tako se ni opredelil do ključnih zahtev, ki so vključene v to referenco in jih ni dovoljeno zagotavljati kumulativno. Vlagatelj zatrjuje, da bi v konkretnem primeru lahko dokazal izpolnjevanje vseh točk referenčne zahteve naročnika, v kolikor bi mu bilo dovoljeno predložiti referenčna potrdila iz več projektov in s partnerjem; zahtevo, kot je oblikovana sedaj, pa v Sloveniji izpolnjuje le en ponudnik – dosedanji (edini) izvajalec na tem projektu. Vlagatelj kot največje slovensko podjetje s področja informacijske tehnologije ponudbe ob takih zahtevah sploh ne more oddati. Kot drugi primer nedopustnega omejevanja konkurence vlagatelj navaja REFERENCO 1 (točka 2.4.1), ki med drugim od ponudnikov zahteva predložitev potrditve poznavanja struktur podatkov (stolpec C). Četudi bi vlagatelj želel ob tako zapisani dikciji referenčne zahteve predložiti referenčno potrdilo, tega objektivno gledano ne more, ker noben referenčni naročnik ne more potrditi tako natančnega opisa struktur podatkov, ki bi naj jih poznali izvajalci, saj ne morejo preveriti, katere od v razpisu zahtevanih struktur podatkov izvajalci dejansko poznajo. REFERENCA 1 je pripravljena tako, da jo lahko predloži v potrditev in podpis – na FURS – le en ponudnik (dosedanji izvajalec) in nihče drug, saj edino on pozna strukturo podatkov v takšni obliki, kot je zapisana. Glede na vsebino te reference bi moral vsak od ponudnikov že vnaprej poznati vse strukture podatkov, ki jih bo potreboval za izvedbo projekta povezav, kar pa je nemogoče izpolniti, če nisi sedanji izvajalec razpisane storitve. Gre namreč za podatke, ki niso dostopni širši javnosti, ampak so vezani na sedanjo izvedbo posla. Ne gre tudi spregledati, da je sam naročnik v razpisu predvidel štiritedensko prevzemno obdobje, po izteku katerega bo moral izbrani ponudnik biti sposoben prevzeti sistem v vzdrževanje. Po eni strani se torej zahteva poznavanje struktur, po drugi pa je za naročnika sprejemljivo, da ima izbrani ponudnik možnost enomesečnega uvajanja v delo. Poleg preostalih predlaganih dokazov vlagatelj predlaga imenovanje izvedenca informacijske stroke, s čimer bi vlagatelj dokazal, da so sporni referenčni pogoji neopravičeno diskriminatorni in pisani na kožo sedanjemu izvajalcu, s čimer naročnik krši temeljna načela javnega naročanja. Vlagatelj zahteva še razveljavitev odgovora naročnika na Portalu javnih naročil, v katerem je naročnik pojasnil, da pogodba s sedanjim izvajalcem poteče 30. 4. 2015 in da bo nova pogodba podpisana takoj po pravnomočni oddaji tega naročila, veljala pa bo od 1. 5. 2015 naprej. Naročnik naj bi s tem vnaprej prejudiciral rezultat javnega naročila, saj predvideva neprekinjeno obratovanje vzdrževanja po 1. 5. 2015, čeprav pogodbeno vzdrževanje ne bo pokrito in se bo pokrivalo za nazaj. Zahteva po veljavnosti pogodbe 1. 5. 2015 je nemogoča, saj bo to »naslednji teden«. V primeru, da bi naročnik podpisal vzdrževalno pogodbo z novim ponudnikom, bi prišlo do tega, da bi morala pogodba veljati že od 1. 5. 2015 dalje, kar pa bi bilo za novega izvajalca nedopustno, saj niti še ne bi imel možnosti izvajati predmeta pogodbe oz. bi moral nositi odgovornost iz pogodbe pred dejanskim podpisom pogodbe.
Naročnik je revizijski zahtevek zavrnil kot neutemeljen s sklepom, št. 430-78/2015-22, z dne 11. 5. 2015. Po zatrjevanju naročnika ne drži, da onemogoča izkazovanje referenc v skupni ponudbi s partnerjem ali v ponudbi s podizvajalcem; zahteva le, da gospodarski subjekt (ponudnik, partner ali podizvajalec) izkazuje zahtevano referenco: referenco 2 v celoti, referenco 1 pa glede na točke b in c lahko tudi kumulativno. Naročnik predstavlja in poudarja pomen sistema Register davčnih zavezancev (v nadaljevanju: RDZ) kot kompleksnega in zahtevnega informacijskega sistema, na podlagi česar zatrjuje primernost in sorazmernost referenčnih zahtev. Ugotavlja, da vlagatelj v zvezi s trditvami, ki se nanašajo na REFERENCO 2, sploh ni konkretiziral navedb v zvezi s svojim očitkom, saj le pavšalno zatrjuje, da bi moral naročnik dopustiti kumulativno izpolnjevanje te reference z več projekti. Prav tako ni predložil nobenega dokaza, pomanjkljive trditvene podlage pa ne more nadomestiti niti izvedenec. Naročnik sicer ne glede na zaključek o neutemeljenosti zahtevka zaradi neupoštevanja pravil o trditveno-dokaznem bremenu zavrača očitke o kršenju pravil javnega naročanja. Za oblikovanje referenčne zahteve obstajajo objektivno opravičljivi razlogi, vezani na kompleksnost predmeta javnega naročila. Opozarja, da se vlagatelj s sklicevanjem na zadevo 018-243/2014 pravzaprav sklicuje na navedbe vlagatelja revizijskega zahtevka v tej zadevi in ne na prakso Državne revizijske komisije, ki je v tej zadevi pritrdila naročniku, ki ni dopustil kumulacije. Dodaja, da je tudi iz njegovega odgovora na Portalu javnih naročil jasno razvidno, da je dovoljeno izkazovanje usposobljenosti na podlagi več pogodb ustrezne referenčne aplikacije. Naročnik na tem mestu pojasnjuje umestitev in sestavo posameznih podsistemov in razloge za postavitev zahtev glede uporabe podatkovne baze Oracle in orodja PowerBuilder, na podlagi česar nato utemeljuje zaključek o tem, da je izpolnjevanje vseh lastnosti skupaj, kot neločljive celote, ključnega pomena za pravilno in nemoteno delovanje sistema RDZ. Poznavanje vseh lastnosti reference je ključno tudi v primeru produkcijskih težav v posameznem podsistemu ali težav pri izmenjavi podatkov, kjer je potrebno hitro ukrepanje in odprava težav. Naročnik zavrača vlagateljeve navedbe o omejevanju načina, na kakršnega je gospodarski subjekt pridobil izkušnje (ali v vlogi izvajalca ali partnerja skupne ponudbe); s tem v zvezi ni prejel vprašanja oz. opozorila preko Portala javnih naročil, zato se do teh navedb skladno s 5. členom ZPVPJN vsebinsko ne opredeljuje, prav tako pa ne do zatrjevane kršitve načela gospodarnosti, ki ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov. Tudi v zvezi z Referenco 1 naročnik navaja, da ni prejel vprašanja glede očitka poznavanja struktur podatkov v takšni obliki, kot je zapisana, zato mu teh očitkov ni potrebno obravnavati. Ne glede na to pa izpostavlja, da vsak referenčni naročnik lahko potrdi poznavanje struktur podatkov kot zahtevano glede na predmet referenčnega posla. Dodaja, da v referenci ne zahteva izmenjav z vsemi registri, iz katerih RDZ pridobiva podatke, prav tako ne zahteva izmenjav, s katerimi RDZ posreduje podatke notranjim (FURS) in zunanjim uporabnikom podatkov, niti ne zahteva specifičnih implementacij izmenjav s posameznimi viri, ki so narejeni po meri, izven standardnih vmesnikov. V referenci niso zahtevane niti izmenjave v obrnjeni vlogi, kjer RDZ zagotavlja podatke uporabnikom podatkov RDZ. Naročnik meni, da ponudnik, ki ne pozna strukture podatkov, kot je to navedeno v Referenci 1, ne more ob prevzemu sistema v štiritedenskem prevzemnem obdobju spoznati celotne strukture sistema, ki ga prevzema v nadgradnjo in vzdrževanje, saj mora biti za to že predhodno minimalno usposobljen. V zvezi z vlagateljevim očitkom, ki se nanaša na pojasnilo glede veljavnosti pogodbe na Portalu javnih naročil, naročnik ugotavlja, da ni prejel vprašanja ali opozorila o tem, da bi bila ta zahteva nemogoča. Ne glede na to pa ta določba ne vsebuje nobenih pogojev ali zahtev, ki bi jih morali ponudniki izpolnjevati za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila, ne gre niti za merilo. Obravnavana določba se nanaša na fazo izvajanja predmeta javnega naročila in ne omejuje ali preprečuje sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila. Iz pogodbe jasno izhaja, da bo izbrani ponudnik v roku štirih tednov od podpisa pogodbe (in torej ne veljavnosti) prevzel sistem RDZ in ga bil sposoben nadgrajevati in vzdrževati. Nejasnost glede veljavnosti pogodbe ne more iti na škodo izvajalca. Ob vsem tem naročnik zaključuje, da določba glede veljavnosti pogodbe ne posega v položaj vlagatelja v postopku oddaje javnega naročila, naročnik pa niti ni pristojen za odločanje v sporu v zvezi s kršitvami pravil obligacijskega prava.
Naročnik je z vlogo z dne 12. 5. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 15. 5. 2015 opredelil do navedb naročnika. Z odločitvijo naročnika se ne strinja. Nasprotuje ugotovitvi naročnika, po kateri naj bi mu izostala trditvena podlaga. Ugotavlja, da se naročnik v obrazložitvi svoje odločitvi sklicuje na zahtevnost projekta, pri tem pa spregleda, da je FURS v tej državi samo eden, primerljivega projekta, ki bi deloval na tako heterogenem okolju in z natančno to tehnologijo, kjer bi bilo mogoče izvesti en referenčni posel v celoti, pa ni. Pojasnjuje namen instituta opozarjanja naročnika na kršitve preko Portala javnih naročil pred vložitvijo zahtevka za revizijo in poudarja, da je v danem primeru več ponudnikov povsem jasno postavilo vrsto vprašanj in opozoril, iz katerih izhaja problematika predmetnih dokazil za tehnično in kadrovsko usposobljenost v smislu neenakopravnih možnosti za sodelovanje pri javnem naročilu. Naročnik se je na opozorjene pravilnosti odzival zgolj pavšalno, tudi v primeru naročnikovih obsežnejših pojasnil pa njihova vsebina tako s tehničnega kot pravnega vidika vsebini razpisa ne daje dodane vrednosti. Tudi iz prakse Državne revizijske komisije naj bi izhajalo, kakšen mora biti poziv naročniku, da spremeni razpisno dokumentacijo. Naročnik v konkretnem primeru je bil izrecno opozorjen na spornost in morebitno zakonitost referenčnega pogoja kot celote, s konkretnim očitkom diskriminatornosti. Za dopustnost navedb z vidika petega odstavka 5. člena ZPVPJN zadostuje, če je bilo na Portalu v kakršnikoli obliki postavljeno vprašanje, ki se vsebinsko nanaša na očitke iz zahtevka za revizijo. V zvezi z REFERENCO 2 vlagatelj navaja, da naročnik na vprašanje na Portalu ni odgovoril oz. je odgovoril le delno, zato je očitno, da razlogov za tako postavljeno zahtevo nima; v kolikor bi jih imel, bi jih navedel in glede na to bi bila v reviziji postavljena tudi trditvena podlaga. Pritrjuje navedbam naročnika o tem, da je vzajemno delovanje tehnologij PowerBuilder in Oracle del, ki ga mora potencialni ponudnik obvladovati v celoti; problem pa je nastal, ker je naročnik to zahtevo združil v kumulativno zahtevo s še drugimi zahtevami, pri katerih je dokazovanje, da je potencialni izvajalec vse tehnologije uporabil kumulativno na enem projektu, brezpredmetno. Po navedbah naročnika naj bi bil »client« del sestavljen iz več podsistemov, kateri pa so izdelani z različnimi razvojnimi orodji. Ravno zaradi tega ti podsistemi niso tako neločljivo povezani, kot želi prikazati naročnik. Vsekakor naj bi v tem primeru šlo bolj za integracijo kot pa za neločljivo povezane sisteme, kar bi opravičevalo zahtevano skupno referenco, saj skupna podatkovna baza ali URL povezava nikakor ne pomenita neločljivo povezanega sistema. Glede REFERENCE 1 vlagatelj vztraja, da referenčni naročniki ne morejo dati zahtevanega potrdila o poznavanju strukture podatkov, atributov in dogodkov. Vlagatelj je avtor in vzdrževalec sistema eVEM na MJU, ki se povezuje s skoraj vsemi zahtevami registri, toda naročnik MJU vlagatelju reference ne more potrditi, saj sistem eVEM nima potrebe po pridobivanju takega nabora podatkov. Ni tudi jasno, kako lahko določen izvajalec pozna posamezne dogodke v PRS in SRG oz. RTR – avtor teh registrov je namreč AJPES sam. Poleg tega ni jasno, kaj je naročnik mislil s tremi pikami na koncu, to pa je zelo pomembno za potrjevalca reference, saj je kazensko odgovoren, če potrdi nekaj, kar ni res. Gre za nemogoč pogoj, ki ga je potrebno razveljaviti. Vlagatelj naročniku očita še, da ni predvidel, kdo lahko takšno referenco sploh potrdi (naročnik aplikacije ali upravljalec registra).
Državna revizijska komisija je ugotovila, da je za ugotovitev oziroma presojo dejstev potrebno strokovno znanje, s katerim sama ne razpolaga, zato je s sklepom št. 018-084/2015-7 z dne 28. 5. 2015, na podlagi vlagateljeve pobude in na podlagi 34. ter prvega odstavka 36. člena ZPVPJN, odredila pridobitev strokovnega mnenja, za izdelavo katerega je določila sodnega izvedenca za področje računalništva in informatike mag. B. K. (v nadaljevanju: strokovnjak), vlagatelju pa naložila založitev predujma za pridobitev strokovnega mnenja v višini 800,00 EUR. Strokovno mnenje je Državna revizijska komisija prejela dne 23. 7. 2015 ter ga posredovala vlagatelju in naročniku.
Naročnik je Državno revizijsko komisijo dne 27. 7. 2015 obvestil, da se do prejetega strokovnega mnenja ne bo opredelil. Vlagatelj se je do pridobljenega mnenja opredelil z vlogo z dne 3. 8. 2015. V vlogi navaja, da se z mnenjem v celoti strinja in ga sprejema.
Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter ob upoštevanju strokovnega mnenja je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga in utemeljuje razveljavitev določil razpisne dokumentacije, ki se nanaša na zahtevani referenci 1 in 2 ter enega od odgovorov naročnika na Portalu javnih naročil v zvezi z veljavnostjo pogodbe.
Državna revizijska komisija opozarja, da v skladu s petim odstavkom 5. člena ZPVPJN (dopustnost pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil) zahteva za pravno varstvo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, ni dopustna, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik preko portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Šteje se, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik preko portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo ponudbe. Če oseba, ki je vložila zahtevek za revizijo, naročnika predhodno ni opozorila na očitano kršitev, ali tega ni storil drug morebitni ponudnik, s čimer je bila oseba seznanjena preko portala javnih naročil, ali bi lahko bila seznanjena, se šteje, da taka oseba ni izkazala interesa za dodelitev naročila (drugi odstavek 14. člena ZPVPJN), zato ji, skladno s prvim odstavkom 14. člena ZPVPJN, ni mogoče priznati aktivne legitimacije.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot nedopustno, diskriminatorno in v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) navaja določilo razpisne dokumentacije iz točke c) poglavja 2.4.1 »Vzpostavitev ali vzdrževanje registrov ali evidenc«, da ponudnik »pozna strukture podatkov, atributov in dogodkov za vse registre oziroma evidence, navedene v obrazcu »REFERENCA 1««, v zvezi s čimer naj bi ponudnik predložil potrdilo naročnika referenčnega sistema – tj. izpolnjen in potrjen obrazec »REFERENCA 1«: Poznavanje podatkov, ki jih RDZ prevzema od drugih registrov ali evidenc«.
Državna revizijska komisija po pregledu vprašanj in pojasnil, ki so bila objavljena na Portalu javnih naročil, ugotavlja, da je naročnik v zvezi s spornim pogojem iz poglavja 2.4.1 prejel dve vprašanji, ki se nanašata na možnost oz. dopustnost predložitve reference, ki se nanaša na istoležne tuje registre – na obe je naročnik tudi odgovoril (objavi dne 24. 3. 2015 in 3. 4. 2015). V vprašanju oz. opozorilu, na katerega je naročnik odgovoril z objavo dne 10. 4. 2015, je bilo v zvezi z referencami (oz. vprašanjem, zakaj je zahtevana taka referenca, ki jo lahko izpolnjuje samo avtor sistema RDZ) ponovno izpostavljeno le nepriznavanje tujih referenc glede na predhodna naročnikova pojasnila, preostali del vprašanja oz. opozorila pa se je nanašal na pogoj iz poglavja 2.4.2 »Referenca o postavljeni ali vzdrževani aplikaciji Oracle 12« (Referenca 2).
Državna revizijska z namenom zagotovitve pravnega varstva sicer široko razlaga določbo petega odstavka 5. člena ZPVPJN in tako dopušča možnost, da je predpostavka dopustnosti izpolnjena že v primeru, če vprašanje na portalu javnih naročil ne vsebuje izrecnega opozorila na kršitev, se pa vsaj vsebinsko nanaša na očitke iz revizijskega zahtevka (prim. zadeve št. 018-409/2013, 018-004/2014 in 018-164/2014), vendar v obravnavanem primeru ne gre niti za tako situacijo. Nobeno od vprašanj se namreč niti vsebinsko ne nanaša na očitek nezakonitosti, ki ga vlagatelj zatrjuje v zahtevku za revizijo – diskriminatornost pogoja iz točke 2.4.1 in preferiranje dosedanjega izvajalca zaradi nezmožnosti poznavanja struktur podatkov s strani referenčnih naročnikov, saj je bilo v dveh vprašanjih naročniku zgolj zastavljeno vprašanje glede priznavanja referenc iz tujine. Tudi tretje (sicer splošno) vprašanje oz. opozorilo naročniku, zakaj so zahtevane take reference, ki jih lahko izpolnjuje samo avtor sistema RDZ, pa je bilo podkrepljeno le s konkretizirano navedbo o problematiki nepriznavanja referenc iz tujine, kar pa v obravnavanem primeru ni predmet zahtevka za revizijo.
Državna revizijska komisija zato revizijskih navedb v delu, ki se nanašajo na očitke o nezmožnosti poznavanja struktur podatkov v zvezi z Referenco 1, ni vsebinsko obravnavala.
Državna revizijska komisija pa ne more pritrditi naročniku v tem, da mu zaradi odsotnosti opozorila na Portalu javnih naročil ne bi bilo potrebno obravnavati navedb vlagatelja, ki se nanašajo na vprašanje veljavnosti pogodbe: iz pregleda objav na Portalu je razvidno, da je naročnik sporno pojasnilo (»Pogodba s sedanjim izvajalcem poteče 30. 4. 2015. Nova pogodba bo podpisana takoj po pravnomočni oddaji tega naročila, veljala pa bo od 1. 5. 2015 naprej.«) objavil šele dne 10. 4. 2015 ob 14:45, torej po izteku roka za prejem ponudnikovih vprašanj, ki je bil 10. 4. 2015 do 12. ure. Ob upoštevanju navedenega vlagatelj (ali kateri drug gospodarski subjekt) na očitano kršitev niti ni mogel opozoriti preko Portala javnih naročil.
Vendar pa je potrebno pritrditi naročniku, da iz citiranega odgovora ni razvidno, da vsebuje pogoje ali zahteve, ki bi jih moral izpolnjevati ponudnik za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila oz. kot dokaz usposobljenosti za izvedbo naročila. Določba prav tako ne vsebuje nobenih elementov, ki bi predstavljali merila oz. na podlagi katerih bi naročnik ponudnike razvrščal od najbolj do najmanj ugodnega. Čeprav ZJN-2 določa, da lahko vsebino razpisne dokumentacije sestavljajo tudi splošni in posebni pogoji, ki bodo sestavni del pogodbe (4. točka prvega odstavka 71. člena ZJN-2), je potrebno ugotoviti, da se obravnavano pojasnilo ne nanaša na fazo postopka oddaje javnega naročila, temveč na fazo izvajanja predmeta javnega naročila oz. na obligacijsko razmerje, ki bo med naročnikom in izbranim ponudnikom šele nastalo po zaključku postopka oddaje predmetnega javnega naročila.
Sporno pojasnilo vlagatelju ne omejuje ali preprečuje sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila in kot tako ne posega v njegov položaj, zato ni mogoče ugotoviti, da je naročnik z objavo spornega odgovora ravnal v nasprotju z določili ZJN-2. Odločitev gospodarskih subjektov, ali bodo kot ponudniki sodelovali v postopku oddaje javnega naročila in v primeru predložitve najugodnejše ponudbe sklenili pogodbeno razmerje v vsebini, kot jo je določil naročnik, je lastna odločitev vsakega gospodarskega subjekta, pri čemer je treba poudariti, da so vsi gospodarski subjekti v enakem položaju, saj naročnik nobenemu izmed njih ni določil drugačnih pogojev. Tudi sicer na tem mestu Državna revizijska komisija pripominja, da je sporno pojasnilo po začetku veljavnosti pogodbe razumeti na način, da se nanaša (le) na primer doseženega soglasja volj pred dnem 1. 5. 2015, 5. člen osnutka pogodbe pa v vsakem primeru predvideva, da bo izvajalec prevzel sistem RDZ in ga bil sposoben nadgrajevati ter vzdrževati v roku štirih tednov od podpisa pogodbe (in ne začetka veljavnosti).
Državna revizijska komisija še opozarja, da ni pristojna za odločanje o sporu v zvezi s kršitvami pravil obligacijskega prava, ki bi lahko nastal med strankama pogodbenega razmerja v fazi izvajanja pogodbe. Vlagatelj ni zatrjeval, da je sporno naročnikovo pojasnilo v nasprotju z določbami ZJN-2, pač pa je iz vlagateljevih navedb mogoče razbrati, da je navedeni rok veljavnosti (kot nemogoč rok) v nasprotju z načeli in pravili obligacijskega prava. Ob tem vlagatelj ne bo omejen pri morebitnem uveljavljanju pravnega varstva v fazi izvajanja pogodbe. Dejstva, ki jih izpostavlja vlagatelj v obravnavanem delu zahtevka za revizijo, se lahko (ob spoštovanju pozitivne zakonodaje in v njenih mejah) ugotavljajo pred pristojnim sodiščem splošne pristojnosti.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da referenčni pogoj iz poglavja 2.4.2 »Referenca o postavljeni ali vzdrževani aplikaciji Oracle 12«:
»Ponudnik mora v ponudbi predložiti potrdilo naročnika referenčnega sistema, da je v preteklih
treh letih do roka za predložitev ponudb uspešno zaključil postavitev, ali več kot eno leto
uspešno izvaja vzdrževanje sistema z lastnostmi kot so zahtevane v obrazcu.
DOKAZILO: Izpolnjen obrazec »REFERENCA 2«: Referenca o postavljeni ali vzdrževani
aplikaciji Oracle 12«.
Obrazec mora podpisati in žigosati odgovorna oseba naročnika referenčne aplikacije.«
brez objektivno utemeljenih razlogov onemogoča enakopravno obravnavo ponudnikov in neopravičeno favorizira trenutnega izvajalca, iz razloga, ker naročnik tudi glede na pojasnilo na Portalu javnih naročil z dne 3. 4. 2015 (»Iz reference mora biti razvidno, da ponudnik v celoti izpolnjuje na obrazcu navedene zahteve, ki se nanašajo na določeno referenčno aplikacijo. Če je bila aplikacija Oracle 10g2 v zadnjih treh letih postavljena ali neprekinjeno vzdrževana na podlagi več pogodb, ki se nanašajo na isto referenčno aplikacijo, bo naročnik tako referenco upošteval kot ustrezno.«) ne odstopa od zahteve, da vsa dokazila o usposobljenosti izhajajo izključno iz enega referenčnega projekta. Naročnik je bil na navedeno preko Portala javnih naročil tudi izrecno opozorjen (objava z dne 10. 4. 2015): »[…] Glede na to, da naročnik z "Referenco 2" preverja tehnično in kadrovsko usposobljenost ponudnika, pri čemer pa zahteva, da vsa izkazila o usposobljenosti izhajajo izključno iz 1 referenčnega projekta s konkretnimi specifikacijami v več kot 20 točkah, pri katerih kumulativno izpolnjevanje z večimi projekti ponudnika s strani naročnika izrecno ni dopustno, predstavlja tako ravnanje evidentno kršitev pravil javnega naročanja. […]«. S tem, ko vlagatelj hkrati zatrjuje, da bi tudi sam ob upoštevanju več referenčnih projektov lahko izkazal po vsebini ustrezne izkušnje in kot dokaz predlaga izvedbo dokazov (vpogled v razpisno dokumentacijo, pridobitev izvedenskega mnenja itd.), je po oceni Državne revizijske komisije v zahtevku za revizijo podana tudi ustrezna trditvena podlaga za obravnavo zahtevka.
Skladno z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2 lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa ter tehnične in poklicne sposobnosti. Količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu. Dokazila, ki jih lahko naročnik zahteva od ponudnikov za izkazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti, so določena v 45. členu ZJN-2. V skladu z drugim odstavkom 45. člena ZJN-2 lahko naročnik od ponudnikov v razpisni dokumentaciji zahteva, da izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti med drugim tudi s predložitvijo s predložitvijo seznama najpomembnejših opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj s potrdili referenčnih naročnikov o dobro opravljenem delu za najpomembnejše referenčne posle (1. in 2. alineja točke a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2).
45. člen ZJN-2 našteva le posamezna možna dokazila, katerih predložitev lahko naročnik zahteva od ponudnikov, ne določa pa vsebine pogojev, s katerimi ponudniki izkažejo tehnično sposobnost. To prepušča naročniku, ki mora v razpisni dokumentaciji določiti vsebinske kriterije, na podlagi katerih bo presojal ustreznost referenčnega posla. Tudi v zvezi z referencami ZJN-2 našteva le možna dokazila (seznam referenčnih poslov skupaj s potrdili referenčnih naročnikov), naročnik pa mora v vsakokratni razpisni dokumentaciji, ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila, referenčni pogoj vsebinsko opredeliti. Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik v preteklosti že izvajal (po vsebini, obsegu in zahtevnosti) primerljive posle, s čimer izkaže usposobljenost tudi za izvedbo predmeta javnega naročila. Če ponudnik ni še nikoli izvajal primerljivega posla, o njegovi usposobljenosti na tej podlagi ni mogoče govoriti. Kateri posli so primerljivi, je treba presojati v vsakem konkretnem primeru, ob upoštevanju konkretnih okoliščin danega primera.
Naročnik mora pri opredeljevanju referenc v razpisni dokumentaciji določiti vsebinske kriterije, na podlagi katerih bo presojal ustreznost in primerljivost referenčnega posla (vrsta in obseg del, vrednost, časovno obdobje itd.), hkrati pa mora v primeru, kadar ponudbo predloži skupina ponudnikov (bodisi partnerjev ali podizvajalcev), določiti tudi, na kakšen način morajo reference izkazovati posamezni sodelujoči gospodarski subjekti. Presoja, ali ponudnik s predložitvijo seznama referenčnih poslov in potrdil izkazuje tehnično usposobljenost, je zato odvisna zlasti od tega, na kakšen način naročnik v razpisni dokumentaciji vsebinsko opredeli referenčne zahteve. Naročnik pri tem ni povsem avtonomen, saj ga omejujejo pravila javnega naročanja, primarno izražena skozi temeljna načela. Naročnik v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZJN-2 (načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki) ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem zakonom, pri izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence. Prvi in drugi odstavek 9. člena ZJN-2 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov) določata, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. V skladu z 10. členom ZJN-2 (načelo sorazmernosti) mora naročnik javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila.
Kot je Državna revizijska komisija že večkrat izpostavila v svojih odločitvah, zagotavljanje enakopravne obravnave ne pomeni, da mora naročnik svoje zahteve oblikovati tako, da sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila omogoči prav vsem ponudnikom na relevantnem trgu. Naročnik namreč prav z določanjem posameznih pogojev ponudnike razvrsti na tiste, ki pogoje izpolnjujejo in zato lahko sodelujejo v postopku, ter tiste, ki enega ali več posameznih pogojev ne izpolnjujejo in zato v postopku ne morejo sodelovati. Naročniki so zato upravičeni postavljati pogoje, ki imajo za posledico omejevanje kroga potencialnih ponudnikov za izvedbo javnega naročila oziroma njihovo razlikovanje, vendar morajo za takšno omejevanje oziroma razlikovanje imeti objektivno opravičljive in strokovno utemeljene razloge, povezane s predmetom javnega naročila.
Predmet javnega naročila je nadgradnja in vzdrževanje informacijskega sistema RDZ za obdobje 24 mesecev. V 3. poglavju razpisne dokumentacije je naročnik informacijski sistem opisal kot centralizirano enotno evidenco registrskih podatkov vseh davčnih zavezancev Republike Slovenije. RDZ je tudi vir registrskih podatkov o vseh davčnih zavezancih za vse ostale davčne evidence. Pri tem je naročnik opisal tudi glavne funkcionalnosti sistema, arhitekturo sistema in povezave RDZ z drugimi sistemi. Naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navaja razloge v prid utemeljenosti zahteve po izkazovanju sposobnosti z le enim referenčnim projektom in pojasnjuje, zakaj takšno drobljene reference ne bi zagotavljalo ustrezno usposobljenega ponudnika za izvedbo predmeta javnega naročila. Naročnik predstavlja pomen RDZ in razloge v prid določitve izpodbijanega referenčnega pogoja, pri čemer poudarja, da Referenca 2 določa najbolj osnovne tehnične lastnosti informacijskega sistema RDZ, s katerim izvajalec dokazuje obvladovanje sistema, ki je opredeljen v posameznih točkah. Pojasnjuje, da je sistem RDZ narejen v »client-server« tehnologiji, zato morata »client« del (aplikacija odjemalca, narejena z razvojnim orodjem PowerBuilder 9) in »server« del (podatkovne baze Oracle) učinkovito delovati, poznavanje posameznih delov »client« in »server«, ki niso uporabljeni v istem informacijskem sistemu, pa naj ne bi zagotavljalo poznavanja vseh specifičnosti in potrebnih znanj. Naročnik opisuje vse tri podsisteme »client« dela informacijskega sistema RDZ, njihov pomen in funkcionalnosti, medsebojno povezanost ter povezanost s »server« delom, s čimer vse utemeljuje njihovo neločljivo povezanost, ki je ključnega pomena za pravilno in nemoteno delovanje RDZ. Ob tem glede na navedbe v vlogi z dne 15. 5. 2015 za vlagatelja niti ni sporen del, ki se nanaša na vzajemno delovanje tehnologije Powerbuilder na »client« strani in tehnologije Oracle na »server« strani. Vlagatelj še vedno nasprotuje kumulaciji preostalih zahtev, ki naj bi bile izkazane v istem referenčnem projektu.
Ker je Državna revizijska komisija ob tem ocenila, da so med strankama sporna dejstva, za ugotovitev katerih je potrebno specifično strokovno znanje, s katerim Državna revizijska komisija ne razpolaga, je odredila pridobitev strokovnega mnenja in strokovnjaku s področja računalništva in informatike naložila, da odgovori na zastavljena vprašanja v zvezi z utemeljenostjo razlogov, ki jih v prid ustreznosti referenčnega pogoja navaja naročnik.
Na vprašanje, ali so trije podsistemi (PU – sistem za upravljanje, PVZ – podsistem za vzdrževanje in PVP – podsistem za vpogled v podatke) neločljivo povezani, kot to argumentira naročnik, je strokovnjak pojasnil, so ti trije podsistemi med seboj nesporno vsebinsko tesno povezani, ker obdelujejo isti nabor podatkov (npr. podatke registra, podatke o uporabnikih – pooblastila uporabnikov, revizijske sledi), vendar pa ti sistemi tehnološko med seboj niso neločljivo povezani, saj so izdelani v različnih tehnologijah: sistema PU in PVZ z orodjem PowerBuilder, ki je tehnologija ponudnika Oracle, sistem PVP pa s tehnologijo ASP.NET, ki je tehnologija ponudnika Microsoft. Strokovnjak je pojasnil, da mora vsak strokovno izdelan informacijski sistem nasloviti vprašanje upravljanja uporabnikov in upravljanje revizijskih sledi, nastavitev in beleženja napak – ta vidik rešitve v naročnikovem informacijskem sistemu večinoma naslavlja podsistem PU. Informacijski sistemi so neuporabni brez vira podatkov, ki so lahko ročni vnos podatkov ali zajem podatkov iz drugih virov – za ta del informacijskega sistema se v naročnikovem informacijskem sistemu večinoma uporablja podsistem PVP. Ključni del informacijskih sistemov pa predstavljata analiza in prikaz podatkov, za kar se v naročnikovem informacijskem sistemu večinoma uporablja podsistem PVP. Takšna zgradba informacijskega sistema (z razdelitvijo na tri podsisteme) je specifična odločitev naročnika v konkretnem primeru oz. posledica odločitve naročnika v preteklosti razvoja predmetne programske opreme, saj bi lahko vse te podsisteme združili v enoten informacijski sistem. Strokovnjak pojasnjuje, da bi bilo mogoče, glede na uporabljeno različno tehnološko osnovo in glede na različne naloge posameznih podsistemov, te podsisteme razdeliti v dve skupini: v prvo tiste na platformi Oracle (PU in PVZ), v druge pa tiste na platformi .NET (PVP). Pri tem bi lahko za podsisteme na enaki platformi trdili, da gre, z upoštevanjem vsebinskega in tehničnega prekrivanja ter tesno povezanostjo njihovega razvoja in vzdrževanja, za neločljivo povezane podsisteme. V konkretnem to pomeni, da gre za dve skupini znotraj skupine neločljivo povezanih podsistemov, pri čemer sta obe skupini med seboj tesno (a ne neločljivo) povezani.
Na vprašanje, ali so v primeru, ko je informacijski sistem sestavljen iz več podsistemov, za nadgradnjo in vzdrževanje takega sistema potrebna kakšna dodatna znanja in izkušnje, v primerjavi z znanjem in izkušnjami, pridobljenimi z vzdrževanjem oz. nadgradnjo več aplikacijskih rešitev, v katerih so na kumulativen način izkazane vse navedene lastnosti in povezave, kot jih navaja naročnik, je strokovnjak odgovoril, da na kumulativen način izkazane navedene lastnosti in povezave, kot jih navaja naročnik (na obrazcu »REFERENCA 2«), zadostujejo za vzdrževanje informacijskega sistema, ki je sestavljen iz več podsistemov. Strokovnjak dodaja, da v kolikor izvajalec obvlada tehnologije in rešitve, ki so potrebne za vzdrževanje posameznega podsistema, ni nobene pomembne razlike v tem, ali je izvajalec predmetne tehnologije in rešitve vzdrževal v več različnih informacijskih sistemih ali pa v enem samem (enotnem) informacijskem sistemu.
Na vprašanje, ali je subjekt, ki izkaže izpolnjevanje vseh zahtevanih lastnosti iz obrazca z več različnimi aplikacijami, nujno manj usposobljen kot subjekt, ki izkazuje izpolnjevanje vseh lastnosti z eno aplikacijo, je strokovnjak odgovoril, da tak subjekt ni nujno manj usposobljen kot subjekt, ki izkazuje izpolnjevanje vseh lastnosti z le eno aplikacijo, celo nasprotno: mogoče je, da ima subjekt, ki je predmetne tehnologije uporabljal v različnih okoljih, širše znanje s področja posamezne tehnologije, saj je tehnologije uporabljal v drugačnih poslovnih in tehnoloških okoljih in se zato lahko soočil z večjim številom načinov uporabe ter prednostmi in slabostmi uporabe posamezne tehnologije v različnih okoliščinah.
Po preučitvi strokovnega mnenja (na katerega stranki nista posredovali pripomb) Državna revizijska komisija ocenjuje, da so odločilna dejstva, potrebna za razrešitev spornega vprašanja med strankama, jasno in izčrpno pojasnjena, mnenje strokovnjaka pa je rezultat strokovne preučitve obstoječe razpisne dokumentacije ter temelji na strokovnem znanju s področja predmeta javnega naročila. Strokovno mnenje je odgovorilo na zastavljena vprašanja in predstavlja podlago, ki omogoča sprejem odločitve o zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija je zato v celoti sledila strokovnemu mnenju, ob upoštevanju katerega ni mogoče pritrditi naročniku v tem, da je mogoče ustrezno usposobljenost za izvedbo predmeta konkretnega javnega naročila izkazati le s postavitvijo ali vzdrževanjem enega referenčnega sistema z vsemi zahtevanimi lastnostmi, ne pa tudi z več referenčnimi sistemi, ki skupaj izpolnjujejo vse zahtevane lastnosti.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v predmetnem postopku ni izkazal opravičljivih razlogov za razlikovanje med ponudniki, ki so v zahtevanem času zaključili postavitev ali vzdrževali eno referenčno aplikacijo z lastnostmi, navedenimi v obrazcu »REFERENCA 2«, in med ponudniki, ki so postavili ali vzdrževali več različnih referenčnih aplikacij, ki skupaj izpolnjujejo zahtevane lastnosti. Naročnikova zahteva, da je zahtevane storitve mogoče izkazati le v okviru enega referenčnega posla oz. več referenčnih poslov, ki so bili izvedeni za istega naročnika (za isti informacijski sistem), je nesorazmerna in presega namen izkazovanja tehnične sposobnosti ponudnikov, posledično pa neupravičeno omejuje konkurenco med ponudniki in vlagatelju neupravičeno onemogoča sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato zahtevku za revizijo v tem delu ugodila in razveljavila referenčni pogoj, kot je določen v točki 2.4.2 »Referenca o postavljeni ali vzdrževani aplikaciji Oracle 12« razpisne dokumentacije.
Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje zadevnega javnega naročila v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da postopek oddaje predmetnega javnega naročila izvede v skladu z določili ZJN-2 in ugotovitvami Državne revizijske komisije iz tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, in sicer 1.377,00 EUR kot nagrado za zahtevek za revizijo, povečano za 22% DDV, materialne stroške v višini 20,00 EUR in 3.500,00 EUR za plačilo takse, v vlogi z dne 15. 5. 2015 pa še 688,50 EUR za obrazloženo vlogo med postopkom. Vlagatelj drugih stroškov ni opredeljeno navedel niti v zahtevku za revizijo niti v kateri od kasnejših vlog.
Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 1.377,00 EUR (3.000 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke Tarifne številke 40 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), povečan za 22% davek na dodano vrednost;
- izdatke v pavšalnem znesku 18,36 EUR (40 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku);
- strošek vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 3.500,00 EUR.
Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 5.198,30 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški za izdatke v pavšalnem znesku, saj glede na vrednost spora za njegovo priznanje ni podlage v Odvetniški tarifi, priglašeni strošek odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika pa v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlagateljevi vlogi z dne 15. 5. 2015 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.
Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo delno uspel, je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagatelju, v sorazmerju z doseženim uspehom v postopku, ki ga glede na postavljeni zahtevek ocenjuje na eno tretjino, povrne 1.732,77 EUR potrebnih stroškov, nastalih s predrevizijskim in revizijskim postopkom. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila kot neutemeljeno.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
S sklepom št. 018-084/2015-7 z dne 28. 5. 2015 je Državna revizijska komisija vlagatelju na podlagi drugega odstavka 36. člena ZPVPJN naložila, da za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja založi predujem v znesku celotnega predvidenega stroška, torej 800,00 EUR, Državni revizijski komisiji pa predloži tudi pisno potrdilo o vplačilu predujma. Vlagatelj je predujem za izdelavo strokovnega mnenja plačal v zahtevanem znesku. Dejanski stroški za izdelavo strokovnega mnenja so znašali 652,70 EUR. Preostanek založenega zneska v višini 147,30 EUR se zato vrne vlagatelju na njegov transakcijski račun.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, 12. 8. 2015
Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova 12, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije, Šmartinska 55, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.
V vednost:
- finančna služba, tu.