018-125/2015 Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in mag. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Zobozdravstveni material« - 2. in 3. sklop in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga vložila družba PRODENT INT. d.o.o., Zvezna ulica 2a, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p. d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica, Majnikova ulica 1, Ribnica (v nadaljevanju: naročnik), dne 27.07.2015

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Zobozdravstveni material« v 2. in 3. sklopu, kot izhaja iz »Odločitve o oddaji javnega naročila št. NMV 2841/2015, z dne 16.06.2015.


2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške pravnega varstva v znesku 1.285,59 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 21.05.2015 objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave NMV 2841/2015. Naročnik je dne 16.06.2015 sprejel Odločitev o oddaji naročila št. NMV 2841/2015, s katero je predmetno javno naročilo v 2. sklopu oddal v izvedbo ponudniku Interdent d.o.o., Opekarniška cesta 26, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik v 2. sklopu), v 3. sklopu pa ponudniku Prima Dent d.o.o., Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik v 3. sklopu). V obrazložitvi je navedel, da sta izbrana ponudnika (vsak v svojem sklopu) ponudila najnižji ceni, ter da sta njuni ponudbi izpolnili vse zahteve iz razpisne dokumentacije.

Zoper navedeno odločitev v 2. in 3. sklopu je vlagatelj dne 24.06.2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila v 2. in 3. sklopu razveljavi, zahteva pa tudi povračilo stroškov pravnega varstva. Uvodoma navaja, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda, saj mu ni omogočil vpogleda v celotno ponudbeno dokumentacijo obeh izbranih ponudnikov. Prav tako mu ni omogočil vpogleda v tisti del ponudbenega predračuna, kjer je navedena stopnja DDV in skupna vrednost z DDV. Skladno z drugim odstavkom 22. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), so javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe. Naročnik bi mu moral zato omogočiti vpogled v tisti del ponudbenega predračuna, kjer sta bili navedeni skupna vrednost z DDV in podatek o stopnji DDV, ki so ga morali ponudnik sami vpisati v obrazec ponudbenega predračuna. Vlagatelj še navaja, da je ponudba izbranega ponudnika v 2. sklopu nepopolna iz razloga, ker v postavki 20 ni ponudil blaga, ki bi v celoti ustrezalo tehničnim zahtevam naročnika. Ponujenega blaga namreč ni ponudil v dveh stekleničkah po 5 gramov. Ker je ponudba izbranega ponudnika v 2. sklopu zato neprimerna, naročnik ugotovljene napake ne sme sanirati s pomočjo instituta iz prvega odstavka 78. člena ZJN-2. Vlagatelj še navaja, da je izbrani ponudnik v 3. sklopu upošteval napačno stopnjo davka na dodano vrednost, saj je pri vseh postavkah napačno upošteval 9,5 % stopnjo DDV, namesto 22 % stopnje DDV. Pri tem tudi ne gre za računsko napako, kot jo normira četrti odstavek 78. člena ZJN-2 (vlagatelj se v zvezi s tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-048/2015). Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je prav tako neprimerna tudi ponudba izbranega ponudnika v 3. sklopu, saj v postavkah 11, 25, 38 in 39 ne ustreza postavljenim tehničnim zahtevam. V navedenih postavkah namreč tudi izbrani ponudnik v 3. sklopu ni ponudil zahtevanih enot mere.

Izbrani ponudnik v 2. sklopu se ni izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja.

Izbrani ponudnik v 3. sklopu se je z vlogo, z dne 30.06.2015, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da še vedno nasprotuje vlagateljevemu vpogledu v njegovo ponudbo, in sicer v vse dele, ki so označeni kot poslovna skrivnost. Navaja tudi, da vlagatelj neosnovano sklepa o napakah v njegovi ponudbi, ter da ga pomanjkanje dejstev in dokazov za pavšalne trditve postavlja v vlogo zavlačevalca postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Opozarja, da naročnikove specifikacije omogočajo tudi enakovredne materiale, s čimer zavrača vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na neprimernost njegove ponudbe. Vlagatelj še zatrjuje, da točna navedba zahtevane količine (kot na primer 250 ml) diskriminatorno izključuje drugega proizvajalce, ki enako tekočino pakirajo v embalažo z vsebino 220 ml.

Naročnik je dne 10.07.2015 sprejel sklep št. 460-NMV-01/2015, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Zavrača vlagateljev očitek v delu, ki se nanaša na vpogled, in v zvezi s tem pojasnjuje, da je bilo v telefonskem razgovoru dogovorjeno, da se vlagatelju pošljejo le podatki iz ponudbenih predračunov ponudnikov. Naročnik še navaja, da je blago, ki ga je ponudil izbrani ponudnik v 2. sklopu, označil kot enakovredno zahtevanemu, ponudbo pa (posledično) kot primerno in popolno. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika v 3. sklopu. Navaja, da vlagateljeva trditev o tem, da naj bi izbrani ponudnik v 3. sklopu v vseh postavkah upošteval 9,5 % davčno stopnjo ne drži. Izbrani ponudnik v 3. sklopu je ponudil znižano davčno stopnjo le pri postavkah 14, 15, 20, 38 in 42. Ker je vlagatelj v navedenih postavkah upošteval splošno davčno stopnjo v višini 22 %, je naročnik izbranega ponudnika v 3. sklopu pozval k pojasnilu. Izbrani ponudnik v 3. sklopu je ustrezno pojasnil ponujeno davčno stopnjo in s tem zadostil naročnikovim zahtevam. Naročnik tudi navaja, da je (za razliko od izbranega ponudnika v 3. sklopu, ki je upošteval 22 % DDV) vlagatelj v postavkah 46, 48 in 49 upošteval znižano davčno stopnjo. Naročnik še zatrjuje, da je tudi izbrani ponudnik v 3. sklopu ponudil blago, ki je enakovredno zahtevanemu, in s tem ravnal v skladu z vsemi zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je dne 14.07.2015, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 15.07.2015, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da je zahtevo za vpogled v ponudbe podal pisno, oziroma po elektronski pošti, in da je zahteval vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo obeh izbranih ponudnikov. Navaja še, da podatki, ki so vsebovani v ponudbenem predračunu, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti ali tajnih podatkov. Zato bi mu moral naročnik omogočiti vpogled v vrednost z DDV, kot tudi v znesek DDV. Poleg tega je stopnja DDV predpisana z zakonom in zato ne more biti poslovna skrivnost. Vlagatelj vztraja tudi pri vseh očitkih, ki se nanašajo na neustreznost ponujenih pakiranj. Zatrjuje še, da je izbrani ponudnik v 3. sklopu z odgovorom, s katerim je pojasnil ponujeno stopnjo DDV, ponudbo nezakonito spremenil. Skladno s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2, zatrjuje vlagatelj, ponudnik ne sme spreminjati cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril. Vlagatelj še navaja, da mora izbrani ponudnik v 3. sklopu nositi posledice neupoštevanja prave davčne stopnje, in da ponudbe v tem delu ne bi smel spremeniti. Vlagatelj zaključuje z navedbo, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika v 3. sklopu izločiti že iz razloga, ker ni upošteval pravilne davčne stopnje, ne pa da mu je v tem delu omogočil spremembo ponudbe.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika v 3. sklopu in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal zakonito, ko je izbral ponudbi obeh izbranih ponudnikov. Vlagatelj namreč zatrjuje, da sta njuni ponudbi neprimerni in nepopolni iz razloga, ker eden izmed njiju (izbrani ponudnik v 2. sklopu) ni upošteval zahtevanega pakiranja (enote mere) pri eni postavki, drugi (izbrani ponudnik v 3. sklopu) pa ni upošteval zahtevanih enot mere pri štirih postavkah. Vlagatelj tudi zatrjuje, da mu je bil onemogočen vpogled v celotni ponudbi obeh izbranih ponudnikov, in da je izbrani ponudnik v 3. sklopu upošteval napačno stopnjo davka na dodano vrednost.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala očitek, ki se nanaša na (ne)popolnost ponudbe izbranega ponudnika v 2. sklopu. Vlagatelj v tem delu zatrjuje, da je ponudba neprimerna in nepopolna, ker izbrani ponudnik v 20. postavki ni ponudil zahtevanega pakiranja (enote mere).

Neprimerna ponudba je v skladu z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolnjuje vseh naročnikovih zahtev, ki so določene v razpisni dokumentaciji. Neprimerna ponudba glede na definicijo iz 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ni popolna, nepopolne ponudbe pa mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka. V primeru torej, kadar ponudnik ne ponudi predmeta naročila s takimi lastnostmi, kot jih naročnik zahteva v razpisni dokumentaciji, njegove ponudbe ni mogoče označiti kot primerne in posledično popolne, naročnik pa jo mora izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik predmet javnega naročila oziroma pogoje, vezane na vsebino javnega naročila, opredeli s tehničnimi specifikacijami, ki morajo biti oblikovane v skladu s 37. členom ZJN-2. Naročnik mora tehnične specifikacije oziroma lastnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila, opredeliti v razpisni dokumentaciji, način in obseg opisa predmeta javnega naročila pa je odvisen od lastnosti in kompleksnosti samega predmeta. Naročnik mora način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga določiti v razpisni dokumentaciji (npr. z opisom tehničnih lastnosti, predložitvijo skic, prospektov, izjav, potrdil in druge dokumentacije), ponudnik pa mora na način, kot ga je določil naročnik, v ponudbi dokazati, da ponuja blago z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi.

V obravnavanem primeru predstavlja predmet javnega naročila nakup zobozdravstvenega materiala v treh sklopih (1. sklop - Vrteči instrumenti, 2. sklop - Odtisni materiali, materiali za izdelavo zalivk in cementi, 3. sklop - Ostali zobozdravstveni material). Naročnik je tehnične zahteve, ki se nanašajo na razpisan predmet, navedel v Prilogi 1, ki obenem predstavlja tudi ponudbeni predračun za vse razpisane artikle. Naročnik je razpisane artikle specificiral s strokovnimi zahtevami (ki so zlasti v 1. sklopu povečini podane z navedbo različnih standardov), pri večini artiklov pa je navedel tudi referenčni proizvod. Naročnik je za vsakega izmed razpisanih produktov navedel tudi enoto mere in razpisano količino, ponudniki pa so morali vpisati še ceno na enoto brez DDV, DDV, skupno vrednost z DDV, proizvajalca in kataloško številko.

Naročnik je za 20. postavko 2. sklopa postavil naslednje strokovne zahteve:

»Material: Adheziv, svetlobno strjujoč, v eni steklenički Excite ali drug enakovreden material.

Enota mere: st..2 x 5gr.«

Pregled ponudbe izbranega ponudnika v 2. sklopu pokaže, da je v sporni postavki ponudil artikel Adper Single Bond 2, proizvajalca 3M ESPE, kataloška številka ES51202. Naveden zobozdravstveni material je ponudil v (eni) 6 ml steklenički.

Naročnik si je v razpisni dokumentaciji (4. člen Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe) pridržal pravico, da lahko od ponudnikov zahteva vzorce. V zvezi s spornim artiklom od izbranega ponudnika vzorca sicer ni zahteval, je pa Državna revizijska komisija ponujeni zobozdravstveni material poiskala na svetovnem spletu in ugotovila, da se artikel (Adper Single Bond 2) tudi preko svetovnega spleta oglašuje in trži v ponujeni (in sporni) 6 ml količini.

Državna revizijska komisija se strnja z vlagateljem v tem, da se navedena pomanjkljivost nanaša na specifikacije, ki se nanašajo na sam predmet naročila. Navedene nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika v 2. sklopu, glede na dejstvo, da gre za tehnične lastnosti predmeta naročila, zato ni mogoče opredeliti kot formalne pomanjkljivosti v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ki bi jo bilo mogoče sanirati na podlagi določila prvega odstavka 78. člena ZJN-2. V obravnavanem primeru predstavlja zahtevano pakiranje (oziroma enota mere) tudi osnovo za ponudbeno ceno na enoto (in posledično za skupno ponudbeno ceno), najnižja ponudbena cena v posameznem sklopu pa je v konkretnem primeru tudi edino merilo za izbiro najugodnejše ponudbe (7. člen Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe). Poleg tega predstavljata predmet javnega naročila in ponudbena cena jedro ponudbe in tisti del ponudbene vsebine, v katero ni dovoljeno posegati. Ponudniki lahko namreč v določenih delih ponudbo tudi dopolnijo in spremenijo, vendar pa naročnik ne sme dopustiti spreminjanja cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril ter tistega dela dopolnitve ali spremembe tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (tretji odstavek 78. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom v tem, da so lahko ponudniki ponudili referenčnemu proizvodu enakovreden material, vendar odstopanja glede razpisanih pakiranj (količin) v konkretnem primeru niso bila dovoljena.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljev očitek, ki se nanaša na ponudbo izbranega ponudnika v 3. sklopu. Vlagatelj namreč tudi tej ponudbi očita, da je neprimerna in nepopolna, ker izbrani ponudnik v 3. sklopu v postavkah 11, 25, 38 in 39 ni ponudil zahtevane enote mere. Državna revizijska komisija je pri presoji tega očitka upoštevala tudi predložene vzorce, ki jih je izbrani ponudnik v 3. sklopu predložil na zahtevo naročnika, in se nahajajo v odstopljeni dokumentaciji.

Naročnik je za 39. postavko 3. sklopa postavil naslednje strokovne zahteve:

»Material: Tekočina za izpiranje koreninskih kanalov na bazi Na-hipoklorita – Parcan ali drug enakovreden material.

Enota mere: st. 250 ml.«

Pregled ponudbe izbranega ponudnika v 3. sklopu pokaže, da je v sporni postavki ponudil artikel proizvajalca Cerkamed s kataloško oznako W-A-CHL2200. Izbrani ponudnik v ponudbeni predračun sicer enote mere ni navedel, je pa tekom presoje in ocenjevanja ponudb, po pozivu naročnika predložil tudi vzorec spornega zobozdravstvenega materiala. Iz predloženega vzorca in priložene dokumentacije je razvidno, da ponuja dve različni tekočini za izpiranje koreninskih kanalov. V obeh primerih se artikel imenuje Chloraxid, le da je prvi ponujen v 2 %, drugi pa v 5,25 % različici. Iz dokumentacije izhaja, da se navedena artikla ponujata v plastenki, ki vsebuje 200 g tekočine, ali v plastenki, ki vsebuje 400 g tekočine. Ker iz predloženega vzorca in dokumentacije ni mogoče ugotoviti niti tega, katero izmed navedenih količin sploh ponuja, ugotavljanje dejansko ponujene količine pa po poteku roka za oddajo ponudb ni več dopustno, je Državna revizijska komisija (iz enakih razlogov, kot jih je navedla pri obravnavi predhodnega očitka) tudi v tem delu sledila vlagateljevemu očitku.

Izbrani ponudnik v 3. sklopu je v izjasnitveni vlogi, z dne 30.06.2015, ki jo je vložil na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, med drugim navedel, da »eksaktna navedba količine, kot na primer 250 ml, diskriminatorno izključuje drugega proizvajalca, ki enako tekočino pakira v embalažo z vsebino 220 ml«.

Ob navedenem gre opozoriti, da je izbrani ponudnik v 3. sklopu (to bi prav tako lahko storil tudi izbrani ponudnik v 2. sklopu) imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo, oziroma bi lahko naročnika na navedeno pomanjkljivost razpisne dokumentacije predhodno opozoril (peti odstavek 5. člena ZPVPJN) in (v kolikor je menil, da naročnikove zahteve v spornih segmentih razpisne dokumentacije niso določene v skladu s pravili javnega naročanja, oziroma so diskriminatorne) vložil zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov namreč vsebinska presoja zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da je naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb kršil določila lastne razpisne dokumentacije in prvi odstavek 80. člena ZJN-2, zato je zahtevku za revizijo na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javna naročila, kot izhaja iz dokumenta št. NMV 2841/2015, z dne 16.06.2015. Ker je Državna revizijska komisija že pri presoji izpolnjevanja zahtev, ki se nanašata na zahtevana pakiranja (oziroma na obe enoti mere), ugotovila kršitev prvega odstavka 80. člena ZJN-2, preostalih revizijskih navedb, ki se nanašajo na ostale tri domnevno količinsko neustrezne produkte v ponudbi izbranega ponudnika v 3. sklopu, ter na davčno stopnjo in na vpogled v ponudbeno dokumentacijo, ni obravnavala. Njihova vsebinska presoja namreč ne bi več mogla vplivati na ugotovitev o nepopolnosti ponudb obeh izbranih ponudnikov in s tem na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz 1. točke izreka tega sklepa.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ravnati skladno z ZJN-2 in izbrati ponudbo, ki je popolna.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) vlagatelju kot potrebne stroške priznala naslednje stroške: strošek plačane takse v višini 1.000,00 EUR, strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini v višini 500 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti spora, vrednosti točke in 22 % DDV znaša 279,99 EUR, ter za izdatke po 11. členu Odvetniške tarife izdatke v višini 4,59 EUR (10 točk), povečane za 22 % DDV, kar znaša 5,60 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 1.285,59 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški, saj glede na vrednost spora (ponudbeni ceni obeh spornih ponudb v konkretnem primeru znašata 15.500,70 EUR z DDV) za njegovo priznanje ni podlage v Odvetniški tarifi, priglašeni strošek odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika pa v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlagateljevi vlogi, z dne 15.07.2015, v kateri vlagatelj povečini ponavlja navedbe iz zahtevka za revizijo, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, dne 27.07.2015
predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:

- Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica, Majnikova ulica 1, Ribnica
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p. d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana
- Interdent d.o.o., Opekarniška cesta 26, Celje
- Prima Dent d.o.o., Pot k sejmišču 32, Ljubljana-Črnuče
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana



Vložiti:

- v spis zadeve, tu

Natisni stran