018-108/2015 Ortopedska bolnišnica Valdoltra

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata in mag. Gregorja Šebenika ter Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava operacijske mize«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika MOLLIER d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 3, Celje, (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Jadranska cesta 31, Ankaran (v nadaljevanju: naročnik), dne 14. 7. 2015

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu »Dobava operacijske mize«, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 18. 5. 2015 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN3100/2015.

Vlagatelj je z vlogo z dne 2. 6. 2015 (pred potekom roka za predložitev ponudb) pri naročniku pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper določbe razpisne dokumentacije. Vlagatelj trdi, da je naročnik razpisne zahteve v delu tehničnih specifikacij določil diskriminatorno, ker postavljajo v neenakopraven oziroma neenakovreden položaj vse ponudnike oziroma proizvajalce razen enega, vlagatelju pa onemogočajo oddajo enakovredne, primerljive oziroma popolne ponudbe, s tem pa naročnik omejuje konkurenco med ponudniki. Nadalje vlagatelj navaja, da s predmetno razpisno dokumentacijo naročnik daje prednost (edinemu) ponudniku, ki dobavlja operacijske mize proizvajalca MAQUET, saj morajo ponudniki, ki operacijskih miz tega proizvajalca ne ponujajo, ponuditi več opreme kot ponudnik, ki zastopa operacijsko mizo MAQUET, glede na naročnikovo zahtevo po kompatibilnosti operacijske mize z obstoječo opremo naročnika. Diskriminatorne so tudi strokovne zahteve št. 1 – 66, saj tudi te lahko kumulativno izpolni zgolj ponudnik MEDICOENGINEERING, sporne pa so tudi strokovne zahteve št. 11 in 28. Po mnenju vlagatelja naročnik z zapisanimi zahtevami, na podlagi katerih morajo nekateri ponudniki predložiti več opreme kot drugi, dovoljuje predložitev variantnih ponudb, čeprav jih v obvestilu objave naročila ni dopustil, poleg tega pa za predložitev variantnih ponudb zakonski pogoji niso izpolnjeni. Z zahtevkom za revizijo vlagatelj predlaga razveljavitev postopka javnega naročila, črtanje tehničnih zahtev razpisne dokumentacije v točkah 11 in 28 ter črtanje prvega odstavka navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe v točki B. in podredno predlaga spremembo razpisne dokumentacije na način, da bo zagotovljena enakopravna obravnava ponudnikov, zahteva pa tudi vračilo plačane takse.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo z dokumentom št. 253/4-15 z dne 15. 6. 2015 zavrnil kot neutemeljenega. Vlagateljeve navedbe v celoti prereka ter pojasnjuje, da je predmet javnega naročila oblikoval v skladu s svojimi potrebami in v okviru finančnih zmožnosti. V konkretnem postopku oddaje javnega naročila je pri oblikovanju tehničnih specifikacij izhajal iz dejstva, da že ima v posesti operacijske mize, pri katerih so specialni nastavki za izvajanje specifičnih ortopedskih operativnih posegov prenosljivi, kar naročniku omogoča optimalen izkoristek miz in razpoložljivih operacijskih dvoran za izvajanje svojega operativnega programa. Da ni ravnal diskriminatorno, naročnik pojasnjuje z navedbo, da je s tehničnimi specifikacijami predvidel, da lahko ponudbo oddajo tudi drugi ponudniki in ne zgolj ponudnik, ki ponuja operacijsko mizo znamke MAQUET, miza pa mora biti kompatibilna z obstoječimi nastavki oziroma mora biti dobavljena z vso opremo, ki jo naročnik potrebuje. Naročnik dodaja, da na opremo, s katero že razpolaga, nima vpliva, ter dopušča možnost, da bi moral vlagatelj - da bi zagotovil opremo, ki bi bila kompatibilna z naročnikovo obstoječo opremo - ponuditi več opreme kot ponudnik, ki zastopa proizvajalca operacijske mize znamke MAQUET . Zahteva, da mora biti nova oprema kompatibilna z obstoječo opremo, pa sama po sebi ne more biti diskriminatorna, saj je objektivno opravičljiva, strokovno utemeljena in neposredno povezana z javnim naročilom. Iz enakih razlogov naročnik kot neutemeljene zavrača navedbe vlagatelja o diskriminatornosti strokovnih zahtev št. 1 - 66 oziroma št. 11 in 28, pojasnjuje objektivno utemeljene strokovne razloge za nesprejemljivost možnosti spremembe strokovnih zahtev, ter zaključuje, da predložitev variantnih ponudb ni dopustna, pri čemer v konkretnem postopku oddaje javnega naročila ne gre za možnost oddaje drugačne, variantne ponudbe, temveč za zahtevo po predložitvi ponudbe, ki mora izpolnjevati temeljne lastnosti (strokovne zahteve), način izpolnitve (s kompatibilno ali dodatno opremo) pa je prepuščen ponudniku. Ob upoštevanju navedenega je naročnik zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z zahtevo za povrnitev stroškov.

Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka, ki jo je ta prejela dne 18. 6. 2015.

Z vlogo z dne 19. 6. 2015, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 22. 6. 2015, s katero se je skladno s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN opredelil do navedb naročnika v zavrnitvi zahtevka za revizijo, vlagatelj smiselno enako kot v zahtevku za revizijo zatrjuje diskriminatornost spornih razpisnih pogojev, zavrača naročnikovo utemeljitev objektivnih okoliščin, ki narekujejo pripravo takšnih tehničnih zahtev, ter dodaja, da npr. operacijske mize vlagatelja in proizvajalca Triumpf uporabljajo tisoči kirurgov po svetu, a jih v predmetnem primeru ne morejo uporabiti le kirurgi v bolnišnici naročnika. Praksa tisočih uporabnikov po svetu pa kaže, da so zahteve naročnika (npr. tehnična zahteva po višini mize na 1200 mm in kumulativna izpolnitev zahtev od št. 1 - 66) neutemeljene.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija vlagateljevih navedb v zvezi z možnostjo predložitve variantnih ponudb in s tem povezanih kršitev naročnika, ne bo obravnavala po vsebini. V skladu s petim odstavkom 5. člena ZPVPJN namreč zahteva za pravno varstvo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, ni dopustna, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik preko portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Šteje se, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik preko portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo ponudbe. Če oseba, ki je vložila zahtevek za revizijo, naročnika predhodno ni opozorila na očitano kršitev, ali tega ni storil drug morebitni ponudnik, s čimer je bila oseba seznanjena preko portala javnih naročil, ali bi lahko bila seznanjena, se šteje, da taka oseba ni izkazala interesa za dodelitev naročila (drugi odstavek 14. člena ZPVPJN).

Po vpogledu v postopkovno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik dne 18. 5. 2015 na portalu javnih naročil objavil predmetno javno naročilo pod št. objave JN3100/2015. Na vprašanja potencialnih ponudnikov je naročnik z dvema objavama podal odgovora in sicer Odgovor 1 dne 27. 5. 2015 ob 14:24 in Odgovor 2 dne 27. 5. 2015 ob 14:25. Po pregledu vsebine zastavljenih vprašanj in podanih odgovorov Državna revizijska komisija kot nesporno ugotavlja, da v fazi objave razpisne dokumentacije na portalu javnih naročil vlagatelj ali drug morebitni ponudnik naročnika ni opozoril na očitane kršitve v zvezi z možnostjo (ne)predložitve variantnih ponudb. Posledično zaradi neizkazanega interesa za dodelitev naročila vsebinska obravnava teh navedb ni dopustna.

Po vsebini pa je potrebno obravnavati vlagateljeve navedbe o zatrjevanem nezakonitem ravnanju naročnika pri pripravi razpisne dokumentacije. Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik pri določitvi tehničnih specifikacij za predmetno javno naročilo ravnal diskriminatorno in s tem omejeval konkurenco med ponudniki.

Državna revizijska komisija je vpogledala v postopkovno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v razpisni dokumentaciji na strani 4, v točki »B. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe« pri opredelitvi predmeta javnega naročila določil: »Operacijska miza mora ustrezati spodaj navedenim specifikacijam. Poleg tega mora biti miza bodisi kompatibilna z obstoječo rentgensko transparentno grafitno ploščo za izvajanje Rtg vodnih posegov na medenici in spodnjih udih ter obstoječim ekstenzijskim okvirjem za izvajanje operativnih posegov na spodnji okončini pod trakcijo, bodisi morata biti k ponudbi dodana nov grafitni nastavek, ki mora omogočati rentgensko transparentnost celotne medenice in obeh spodnjih okončin ne glede na položaj okončin in rentgenskega aparata in nov ekstenzijski okvir, ki mora omogočati skeletno trakcijo spodnje okončine ob sočasnem prilagajanju fleksije in ekstenzije >30 stopinj v vsako stran ter abdukcije in addukcije >30 stopinj v vsako stran. Tak nastavek mora imeti tudi podporo za proksimalni femur, ki omogoča enostavno vstavljanje endoproteze kolka skozi sprednji pristop.«

Za besedilnim delom se na isti strani razpisne dokumentacije nahaja tabela, v kateri so pod zaporednimi št. 1 – 66 navedene tehnične zahteve za predmetno operacijsko mizo, pri čemer se za vlagatelja sporni zahtevi glasita: »…(10: Nastavljiva višina:), 11: – zgornji položaj mize (brez fiksne in snemljive blazine) najmanj 1200 mm…« in »…28: Hibridne blazine debeline 80 mm naj bodo propustne za RTG žarke, električno prevodne…«.

Za navedbo tehničnih zahtev (postavke 1 – 66) se glasi naročnikova zahteva: »Operacijska miza mora biti kompatibilna z obstoječimi deli ali imeti še dodatno opremo:
1. imeti mora hrbtno ploščo za ramenske operacije podobnih funkcionalnih karakteristik kot Maquet hrbtna plošča za artroskopije 1180.34AO ali biti kompatibilna s to ploščo;
2. imeti mora ekstenzijski dodatek podobnih funkcionalnih karakteristik kot Maquet 1180.19AO ali biti z njim kompatibilna;
3. imeti mora napravo za minimalno invazivne posege na kolku/medenici, podobnih funkcionalnih karakteristik kot Maquet 1003.60AO ali biti z njo kompatibilna;
4. imeti mora dodatek za op. hrbtenice, ki mora omogočati pozicioniranje pacienta v bočnem, hrbtnem in trebušnem položaju podobnih funkcionalnih karakteristik kot Allen A-70100 ali biti z njim kompatibilna.«

Iz objave na portalu javnih naročil je razvidno vprašanje ponudnika: »Zaporedna številka 11 – Ponudili bi vam operacijsko mizo vrhunskega proizvajalca, ki se po višini nastavi do 1.150 mm. Zaporedna številka 28 – Ponudili bi vam hibridne blazine debeline 90 mm, ki so propustne za RTG žarke in električno prevodne.«. Naročnikov odgovor se glasi: »Naročnik je tehnične zahteve določil glede na svoje potrebe in zato zahtev ne bo spreminjal.«. Ponudnikovo vprašanje, na katero je naročnik odgovoril z odgovorom št. 2, pa je po vsebini enako revizijskim navedbam o zatrjevani diskriminatornosti in se nanaša na odstavek o opredelitvi predmeta: »… Operacijska miza mora ustrezati spodaj navedenim specifikacijam …« ter odstavek o navedbi delov opreme, s katerimi mora biti operacijska miza kompatibilna: »… Operacijska miza mora biti kompatibilna z obstoječimi deli ali imeti še dodatno opremo …«. Odgovor št. 2 naročnika se glasi: »Naročnik zahteva kompatibilnost operacijske mize s specialnimi nastavki za izvajanje specifičnih posegov, ki jih ima naročnik že v lasti in jih potrebuje pri izvajanju svoje dejavnosti, to so operativni posegi na muskoskeletnem sistemu. Ker so omenjeni deli prenosljivi in uporabni na drugih naročnikovih operacijskih mizah, naročnik zaradi zagotavljanja ekonomične in gospodarne uporabe obstoječe opreme zahteva, da bodo ti deli opreme uporabni tudi na novi mizi. Ponudnik lahko ponudi katerokoli operacijsko mizo, ki ustreza namenu naročnika, v skladu z razpisnimi zahtevami naročnika. Razpisna dokumentacija je zasnovana tako, da mora biti miza kompatibilna z obstoječimi nastavki, ki jih naročnik potrebuje za vsakodnevno opravljanje svoje dejavnosti, bodisi mora ponudba vsebovati enakovredne nastavke, ki to dejavnost omogočajo. Naročnik s tem zagotavlja gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseganje ciljev svojega delovanja, določeno skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev. Naročnik zato razpisne dokumentacije ne bo spreminjal.«

Izhodišče za presojo revizijskih navedb predstavlja določba drugega odstavka 37. člena ZJN-2, ki določa, da morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki. V skladu z devetim odstavkom 37. člena ZJN-2 se tehnične specifikacije, če tega ne upravičuje predmet naročila, ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. To sklicevanje je dovoljeno v primerih, ko drugače ni mogoče opisati predmeta naročila, pri čemer se pri takem sklicevanju navede besedo "ali enakovredni".

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala v svojih odločitvah, iz navedene določbe izhaja, da mora naročnik tehnične specifikacije določiti na način, da nedopustno ne omejuje konkurence med ponudniki in zagotavlja njihovo enakopravno obravnavo (7. in 9. člen ZJN-2). Vendar pa enakopravnosti ni mogoče razumeti kot absolutne. Zagotavljanje enakopravnega dostopa ne pomeni, da mora naročnik svoje zahteve oblikovati tako, da sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila omogoči prav vsem ponudnikom na trgu. Naročnik namreč prav z določanjem posameznih zahtev, tudi tehničnih specifikacij, ponudnike razvrsti na tiste, ki zahteve izpolnjujejo in zato lahko sodelujejo v postopku, ter tiste, ki ene ali več posameznih zahtev ne izpolnjujejo in zato v postopku ne morejo sodelovati. Naročniki so v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati pogoje, ki imajo za posledico omejevanje kroga potencialnih ponudnikov za izvedbo javnega naročila oziroma njihovo razlikovanje, vendar le iz razlogov, ki so neposredno povezani s predmetom javnega naročila in so objektivno opravičljivi. Navedeno pomeni, da v kolikor naročnik, ne glede na dejstvo, da določeno zahtevo morebiti lahko izpolni le določen krog potencialnih ponudnikov oziroma posamezni ponudnik zaradi določene zahteve ne more konkurirati, uspe izkazati, da so zahteve objektivno opravičljive, mu ravnanja v nasprotju z zakonom še ni mogoče očitati.

V konkretnem primeru izvaja naročnik postopek oddaje javnega naročila za nakup ene operacijske mize, kar je med strankama nesporno. Med njima tudi ni spora o tem, da naročnik že razpolaga s specialnimi nastavki operacijske mize za izvajanje specifičnih posegov znamke Maquet; to so a. hrbtna plošča za ramenske operacije, b. ekstenzijski dodatek, c. naprava za minimalno invazivne posege na kolku/medenici in d. dodatek za operacije hrbtenice, ki mora omogočati pozicioniranje pacienta v bočnem, hrbtnem in trebušnem položaju, od ponudnikov operacijske mize pa naročnik zahteva kompatibilnost z navedenimi obstoječimi deli opreme, v nasprotnem primeru pa dobavo le-teh. Vlagatelj taki naročnikovi zahtevi očita diskriminatornost in neenakopravno obravnavo ponudnikov, naročnik pa nasprotno zatrjuje, da je tehnične specifikacije pripravil ob upoštevanju temeljnih načel ZJN-2, zahteva po kompatibilnosti (nove) operacijske mize z že obstoječimi deli opreme pa je objektivno utemeljena, saj so navedeni dodatni deli opreme prenosljivi in se nameščajo na različne operacijske mize v skladu s potrebami in z namenom optimizacije delovnega procesa (tj. optimalen izkoristek miz in razpoložljivih operacijskih dvoran za izvajanje svojega operativnega programa). Navedbam vlagatelja, ki naročniku očita, da je z obstoječo opremo operacijskih miz, s katero razpolaga naročnik, kompatibilna zgolj miza znamke Maquet, oziroma je drugim ponudnikom onemogočena oddaja popolne ponudbe, zaradi česar bi moral naročnik diskriminatorno določbo razpisne dokumentacije razveljaviti, Državna revizijska ne more slediti. Dejstva, da naročnik s prenosljivimi deli operacijske opreme razpolaga, namreč naročnik ne more in ne sme zanemariti. Dejansko stanje in okoliščine, ki so do tega privedle, so za potek predmetnega postopka oddaje javnega naročila bistvene zgolj v obsegu, ki naročnika pri določitvi predmeta javnega naročila omejuje – to pa je, da že razpolaga s specifičnimi deli medicinske opreme, tj. z nastavki operacijskih miz. Zahteva naročnika, da ponudniki predložijo ponudbo za operacijsko mizo, ki bo kompatibilna z navedenimi specifičnimi deli mize, ali pa je poleg operacijske mize potrebno ponuditi tudi te dele, predstavlja posledico dejanskega stanja, iz katerega naročnik izhaja. Naročniku pri navajanju dejstev konkretizacije dejanskega stanja ni mogoče pripisati elementa subjektivnega (voljnega) ravnanja, vlagatelj pa sam priznava, da je predmet naročila (s strani drugih ponudnikov, ne le zastopnika znamke Maquet) sicer mogoče izpolniti, a s predložitvijo operacijske mize z opremo, kar posledično pomeni višjo ponudbeno ceno vlagatelja (oziroma drugih ponudnikov v primerljivem položaju) in manjšo možnost zagotavljanja konkurenčnosti. Ne gre oporekati verjetnosti navedbe vlagatelja, da je lahko ponudnik, ki zastopa mize Maquet in bo lahko ponudil mizo, kompatibilno z dodatno opremo naročnika, v boljšem izhodiščnem položaju. Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da:
a. razpisna določba z zahtevo po predložitvi specifičnih (dodatnih) delov mize, v kolikor operacijska miza ni kompatibilna z obstoječo opremo naročnika, izhaja iz trenutnega dejanskega stanja in okoliščin, v katerih se nahaja naročnik,
b. je takšna zahteva razpisne dokumentacije neposredno povezana s predmetom javnega naročila in
c. je objektivno opravičljiva.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku pri pripravi tehničnih specifikacij, upoštevaje njegove dejanske okoliščine, da z določenimi (prenosljivimi) deli operacijskih miz, katerih funkcionalnost in smotrnost uporabe je neposredno povezana s predmetom javnega naročila, že razpolaga, ni mogoče očitati diskriminatornega ravnanja in neenakopravne obravnave ponudnikov. Revizijskim navedbam tako ni mogoče priznati utemeljenosti.

Državna revizijska komisija je preverila tudi utemeljenost vlagateljevih navedb, da z razpisno dokumentacijo določene tehnične zahteve z zaporednimi št. 1 – 66 lahko kumulativno izpolni zgolj en sam ponudnik, pri čemer vlagatelj kot sporni izpostavlja tehnični zahtevi, v tabeli navedeni pod št. 11 (»…zgornji položaj mize (brez fiksne in snemljive blazine) najmanj 1200 mm…) in št. 28 (»Hibridne blazine debeline 80 mm naj bodo propustne za RTG žarke, električno prevodne…«).

Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov. Ker so v ZPVPJN taksativno naštete le obvezne sestavine zahtevka za revizijo, je potrebno zahteve glede vsebine zatrjevanja kršitev in dejstev ter dokazovanja le - teh poiskati v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Razpravno načelo, določeno v 7. členu ZPP, od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Skladno z 212. členom ZPP pa mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Za izvajanje dokazovanja mora biti izpolnjena primarna komponenta tožbe, to je tožnikova trditev o kršitvi, ki mora biti podana tako, da jo bo (predlagani) dokaz potrdil. Sklepčnost tožbe v svojem bistvu pomeni tožnikovo trditveno breme. Trditveno breme pomeni dolžnost tožnika, da v tožbi navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek, dejstva pa mora navesti tako, da se na njihovi podlagi izkaže utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožnik mora zatrjevati dejstva določno in konkretizirano, predlagani dokazi pa služijo potrditvi (izkazovanju) teh dejstev. Trditveno - dokazno breme, kot izhaja iz 7. in 212. člena ZPP, je tako moč razdeliti na breme tožnika, da najprej določno navede pravno pomembna dejstva (trditveno breme) in predlaga dokaze zato, da ta dejstva potrdijo (dokazno breme). Trditveno - dokazno breme je v vzajemni korelaciji, vendar je konkretizirano zatrjevanje dejstev predpogoj, da se dokazovanje sploh izvede. Torej, da stranka v sporu uspe, mora kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost ter predlagati dokaze, ki bodo ta dejstva dokazala.

Zatrjevanjem vlagatelja, da je diskriminatorna zahteva po nastavljivi višini mize najmanj 1200 mm in ne 1150 mm, ter zahteva po hibridni blazini debeline 80 mm in ne 90 mm, kot znašajo karakteristike operacijske mize, ki bi jo lahko ponudil vlagatelj, Državna revizijska komisija ne more slediti. Naročnik je namreč prepričljivo navedel strokovne razloge, vezane na izvajanje operativnih posegov, zaradi katerih ni mogoče dvomiti v objektivno utemeljenost postavljenih zahtev (višina mize do najmanj 1200 mm, debelina blazine 80 mm), nasprotno pa je vlagatelj zgolj pavšalno navedel, da operacijske mize z drugačnimi karakteristikami (višina mize do najmanj 1150 mm, debelina blazine 90 mm) »uporabljajo tisoči kirurgov po svetu«.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj za svojo trditev ni predložil nobenega dokaza - zgolj zatrjevanje o svetovni uporabi operacijske mize z navedenimi karakteristikami, različnimi od tistih, ki jih v tehničnih zahtevah pod zaporednimi št. 11 in 28 zahteva naročnik, pa ne predstavlja dejstva, ki bi bilo splošno znano in ga v skladu s petim odstavkom ZPP ne bi bilo treba dokazovati, zato vlagateljevim navedbam v tem delu utemeljenosti ni mogoče priznati.

V posledici zgornjih navedb Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati, da je naročnik pri pripravi tehničnih specifikacij, upoštevaje dejanske okoliščine naročnika, povezane s predmetom javnega naročila, ravnal v neskladju z določili ZJN-2. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev revizijski zahtevek z dne 2. 6. 2015 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, dne 14. 7. 2015

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- MOLLIER d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 3, 3000 Celje,
- Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Jadranska cesta 31, 6280 Ankaran,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran