018-093/2015 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava, montaža in vzdrževanje medicinske opreme za potrebe sedmih urgentnih centrov« v sklopu 6 »OP MIZE« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MEDICOENGINEERING d.o.o., Prevale 1, Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 7. 7. 2015

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 15. 12. 2014 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 430-12/2014-38. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 23. 12. 2014, pod št. objave JN11760/2014 (s popravki pod št. JN590/2015 z dne 28. 1. 2015, JN696/2015 z dne 2. 2. 2015 in JN877/2015 z dne 10. 2. 2015), dne 27. 12. 2014 pa pod oznako 2014/S 249-441080 tudi v Uradnem listu Evropske unije. Javno naročilo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega regionalnega sklada in se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Gospodarsko razvojna infrastruktura, prednostne usmeritve Mreža urgentnih centrov.

Naročnik je dne 10. 4. 2015 sprejel dokument »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA ZA SKLOP 6«, št. 430-12/2014/321, s katerim je javno naročilo v sklopu 6 oddal ponudniku MOLLIER d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 3, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelju je bila odločitev vročena dne 8. 5. 2015.

Vlagatelj je z vlogo zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in ostalo spisovno dokumentacijo naročnika, izbrani ponudnik pa vpogled v ponudbo vlagatelja. Naročnik je vpoglede omogočil dne 14. 5. 2015, potek pa dokumentiral z zapisnikom o vpogledu.

Vlagatelj je dne 19. 5. 2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika v sklopu 6. Zatrjuje, da naročnikovo ravnanje ni bilo transparentno, saj vlagatelju v nasprotju z zakonom ni omogočil vpogleda v bistvene dele ponudbe izbranega ponudnika in ostalo spisovno dokumentacijo, vključno z dopolnitvami ponudb, s čimer je bilo vlagatelju onemogočeno tudi učinkovito pravno varstvo. Celotna ponudba izbranega ponudnika je bila označena kot poslovna skrivnost, izbrani ponudnik pa je to oznako na vpogledu umaknil le v delu, kjer je naveden proizvajalec, tip ponujene opreme (vendar le glavni tip, brez dodatkov, ki pa so bistvenega pomena) ter iz javno dostopnih katalogov; katalogi, ki jih je pridobil od proizvajalca, pa so ostali zakriti. Vlagatelj poudarja, da proizvajalec, ponujeni proizvod, tehnične karakteristike in podatki o pakiranju ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, še posebej ne v tem primeru, ko ne gre za izdelavo opreme »po naročilu«. Vlagatelj še navaja, da je naročnik izbranega ponudnika dvakrat pozval k dopolnitvi ponudbe v zvezi z istimi postavkami, kar pa ni dopustno. Prepričan je, da je naročnik dovolil izbranemu ponudniku spreminjati svojo ponudbo v tehničnem delu tako, da je dovolil zamenjavo prvotno ponujenega predmeta z drugim. Vlagatelj dvomi tudi o tehnični ustreznosti ponujenih operacijskih miz, saj je bilo za opremo proizvajalca TRUMPF že v preteklosti ugotovljeno (sklep Državne revizijske komisije 018-031/2011), da ni ustrezna, tudi takrat pa je ta ponudnik zavajal z lažnivimi izjavami proizvajalca. Na neustreznost ponujenega je mogoče sklepati tudi po tem, ker izbrani ponudnik očitno tudi po pozivih na pojasnila ni dal jasnih odgovorov, ali ponujena oprema vsebuje vse zahtevane module in ali so le-ti ustrezne kakovosti. Izmikanje izbranega ponudnika le še povečuje dvom. Vlagatelj ponovno poudarja, da zaradi kršitve pravice do vpogleda svojih domnev ni mogel potrditi. Predlaga, da se mu primarno omogoči vpogled v celotno ponudbo izbranega ponudnika in mu da primeren rok 8 delovnih dni po opravljenem vpogledu za izjasnitev, podredno pa, da naročnik oz. Državna revizijska komisija že sam(a) ugotovi kršitve na podlagi navedenih dejstev in izvedenih dokazov ter razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, v vsakem primeru pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva v višini plačane takse.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 27. 5. 2015. Pojasnjuje, da je bil del njegove ponudbe res označen kot poslovna skrivnost, je pa na vpogledu po pozivu naročnika ponudbo razkril v delih, ki se nanašajo na ponudbeni predračun v celoti (razviden proizvajalec opreme, tip, kataloška številka, cene in količine), javno dostopne podatke za ponujeno opremo, certifikate za ponujeno operacijsko mizo in referenčna potrdila. Vpogled ni bil omogočen le v tehnične opise, ki so internega značaja in predstavljajo konkurenčno prednost pri sestavi ponudbe. Na podlagi tega bi vlagatelj lahko sam preveril in potrdil ustreznost ponujene opreme, saj je bil seznanjen z vsemi potrebnimi podatki – izbrani ponudnik se pri tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-105/2013-3. V zvezi z očitkom dvakratnega pozivanja na dopolnitev ponudbe izbrani ponudnik dodaja, da ga je naročnik dvakrat pozival na pojasnilo, vendar pa so se vprašanja nanašala na vsebinsko povsem različne zahteve. Zatrjuje, da svoje ponudbe ni dopolnjeval oz. spreminjal ponujenih modelov, temveč na željo naročnika svojo ponudbo le pojasnil in povezljivost posameznih segmentov opreme utemeljil s potrebno dokumentacijo.

Naročnik je dne 4. 6. 2015 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Pojasnjuje potek vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in dodaja, da je izbrani ponudnik v delu ponudbe umaknil oznako »poslovna skrivnost«, pri tej oznaki pa vztrajal za kataloge, ki niso javno dostopni. Naročnik meni, da je vlagatelj lahko pridobil vse potrebne podatke, da se je lahko seznanil s tehničnimi lastnostmi ponujene opreme in zavrača navedbe o tem, da naj bi vlagatelju onemogočil vpogled tudi v ostalo spisovno dokumentacijo (spis naročnika). Pri vpogledu je bilo v celoti spoštovano pravilo iz sedmega odstavka 22. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). Izbrani ponudnik je bil izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, spoštovana so bila tudi pravila o objavah, zato je neutemeljen tudi očitek o netransparentnosti. Naročnik navaja, da izbranega ponudnika ni pozival na odpravo formalnih nepopolnosti, saj je bilo predhodno ugotovljeno, da njegova ponudba ustreza formalnih zahtevam. Ker je izbranega ponudnika pozval na dodatna pojasnila in ne na dopolnitev ponudbe, so navedbe vlagatelja v tem delu brezpredmetne. Naročnik še ugotavlja, da vlagatelj v svojem zahtevku ni konkretiziral, kateri artikli proizvajalca TRUMPF ne vsebujejo vseh zahtevanih elementov, navedenih v tehničnih specifikacijah. Pri tem ponovno poudarja, da je vlagatelj na vpogledu pridobil vse podatke, na podlagi katerih bi lahko preveril in tudi potrdil primernost oz. tehnično ustreznost ponujene opreme.

Naročnik je z vlogo z dne 8. 6. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 11. 6. 2015 opredelil do navedb naročnika. Navedbe naročnika v zvezi s poslovno skrivnostjo označuje kot same s seboj v nasprotju in absurdne. Preverba ustreznosti ponudbe izbranega ponudnika ni mogoča samo z vpogledom v podatke o proizvajalcu, tipu priložene opreme (ne v celoti) in javno dostopne kataloge, brez vpogleda v tudi (druge) kataloge , ki jih je izbrani ponudnik pridobil od proizvajalca, in dodatna pojasnila ponudnika. Vlagatelj meni, da naročnik niti v obrazložitvi ni izkazal, da izbrani ponudnik s pojasnilom ni spremenil ponujenega predmeta javnega naročila. Ne glede na poimenovanje tudi dodatnih pojasnil ni mogoče zahtevati v nedogled, omejitve glede spreminjanja ponudbene vsebine, ki veljajo za dopolnitve, pa veljajo tudi za pojasnjevanje ponudb. Kot protislovne označuje vlagatelj navedbe o nekonkretiziranju artiklov, ki naj bi bili neustrezni: bistvo zahtevka za revizijo je bilo ravno v tem, da vlagatelju ni bilo omogočeno vpogledati v dokumente, na podlagi katerih bi konkretiziral svoje sume o neizpolnjevanju vseh tehničnih zahtev, ki izhajajo že iz preteklih postopkov oddaje javnih naročil, kjer se je oprema proizvajalca TRUMPF izkazala za neustrezno. Ker naročnik vlagatelju ni omogočil seznanitve z vsebino dokumentov, ki se nanaša na tehnične lastnosti ponujene opreme, se dokazno breme prenese na naročnika in bi moral torej sam naročnik dokazati, da z dodatnimi pojasnili izbrani ponudnik ni zamenjal prvotno ponujene opreme z novo ter da le-ta izpolnjuje vse zahtevne module.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot sporno najprej izpostavlja domnevno netransparentno naročnikovo ravnanje v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika. Vlagateljeve navedbe je potrebno presojati z vidika 8. in 22. ZJN-2. V skladu z 8. členom ZJN-2 (načelo transparentnosti javnega naročanja) mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Šesti odstavek 22. člena ZJN-2 določa, da je načeloma celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu javna. Vendar pa se načelo transparentnosti ter javnosti dokumentacije postopka oddaje javnega naročila nanaša zlasti na sam postopek oddaje javnega naročila kot celoto in znotraj tega na objave javnih naročil, razpisno dokumentacijo, postopek odpiranja ponudb in dokumentacijo v zvezi z ocenjevanjem in pregledovanjem ponudb, medtem ko ima ponudbena dokumentacija posameznih ponudnikov drugačen status. Zanjo veljajo številne omejitve, povezane z vprašanjem varovanja poslovnih skrivnosti in drugih podatkov (npr. osebnih), ki so v skladu z zakonom tajni. ZJN-2 naročnika na več mestih zavezuje, da varuje poslovne skrivnosti ponudnikov. V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZJN-2 mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost. Tudi že citirani šesti odstavek 22. člena ZJN-2 določa, da dokumentacija o oddanem javnem naročilu ne more biti javna, če vsebuje poslovne skrivnosti ali tajne podatke iz 22. člena ZJN-2. To velja tudi v primeru uveljavljanja pravice do vpogleda v ponudbe, saj sedmi odstavek 22. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke. Navedeno med drugim pomeni, da naročnik konkurenčnim ponudnikom ne sme dovoliti vpogleda v tiste dele ponudbene dokumentacije, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, vsebujejo poslovne skrivnosti, razen če presodi, da gre za podatke, ki so po zakonu javni.

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/2009 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivna poslovna skrivnost), ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivna poslovna skrivnost). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti le tisti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. V primeru, kadar gre za vprašanje obstoja objektivnih poslovnih skrivnosti, mora naročnik v vsakem konkretnem primeru, ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, presojati, ali je podatek tak, da bi ponudniku z njegovim razkritjem nastala občutna škoda. Kadar pa gre za subjektivne poslovne skrivnosti, zadostuje, da ponudnik vnaprej in pisno označi dele, ki so po njegovem mnenju zaupni. Naročnik je na ponudnikovo subjektivno oznako poslovnih skrivnosti, s katero so lahko po ponudnikovi presoji označeni tudi manj pomembni podatki, vezan, vendar mora takšno oznako zaupnosti presojati glede na navedene zakonske določbe ZJN-2 in ZGD-1. ZJN-2 v drugem odstavku 22. člena izrecno določa, da je javen podatek količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Po ZJN-2 so torej ne glede na morebitno drugačno označbo s strani ponudnika javni tisti podatki, na podlagi katerih naročnik ponudbe ocenjuje in jih razvršča v skladu z vnaprej določenimi merili. Ob tem gre opozoriti, da je treba pravico do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo obravnavati tudi v kontekstu uveljavljanja pravnega varstva. Določila, ki od naročnika zahtevajo varovanje poslovnih skrivnosti posameznih ponudnikov, bi bila namreč neučinkovita, če bi bile v revizijskem postopku vse informacije iz ponudbene dokumentacije brez slehernih zadržkov dostopne vlagatelju ali drugim osebam, in sicer samo na podlagi argumenta pravice do uveljavljanja pravnega varstva. V takšnih okoliščinah bi imela že sama sprožitev revizijskega postopka za posledico dostop do informacij, ki bi lahko bile uporabljene za izkrivljanje konkurence ali oškodovanje legitimnih interesov sodelujočih ponudnikov, takšna možnost pa bi lahko ponudnike celo spodbujala k temu, da bi zahtevali revizijski postopek izključno z namenom pridobiti vpogled v poslovne skrivnosti konkurenčnih ponudnikov (prim. sodbo Sodišča ES v zadevi C-450/06, Varec SA proti Državi Belgiji).

Z vpogledom v spisovno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik ponudbo in njeni dopolnitvi označil z žigom »POSLOVNA TAJNOST«, ponudba pa je vsebovala tudi sklep o določitvi poslovne skrivnosti, v katerem je ponudnik kot poslovno skrivnost označil celotno ponudbeno dokumentacijo (1.člen), z izjemo tistih podatkov, ki jih kot javne določata zakon, ki ureja javna naročila in zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja (2. člen). Pri tem je med strankama nesporno, enako pa izhaja tudi iz naročnikovega dokumenta »Zapisnik o vpogledu – SKLOP 6« (št. 430-12/2014/469 z dne 14. 5. 2015), da je predstavnik izbranega ponudnika na vpogledu v ponudbe na poziv naročnika umaknil oznako poslovne skrivnosti (»poslovna tajna«), s katero so označeni proizvajalec, tip ponujene opreme (tj. izpolnjen obrazec »Opis opreme«), priloženi javno dostopni katalogi (z obarvanimi kataloškimi številkami nekaterih sestavnih delov operacijske mize in nekaterimi drugimi podatki), certifikati in reference, v kar vse je vlagatelj posledično lahko vpogledal.

Vlagatelj kot problematično izpostavlja, da mu ni bil omogočen vpogled tudi v preostale kataloge v ponudbi izbranega ponudnika, iz katerih naj bi bilo mogoče ugotoviti vse lastnosti ponujenih operacijskih miz, ter v dopolnitve (pojasnila) ponudbe, kot jih je izbrani ponudnik posredoval na dva poziva naročnika. Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo ugotavlja, da za z oznako poslovne skrivnosti označene dokumente ponudbe izbranega ponudnika, v katere je bil vlagatelju onemogočen vpogled, ni mogoče ugotoviti, da gre za podatke, ki so javni že po zakonu in kar bi predstavljalo podlago za spregled oznake poslovne skrivnosti. Vlagatelj v revizijskem zahtevku ni pojasnil ali zatrjeval, da se dokumenti, ki jih je izbrani ponudnik označil kot poslovno skrivnost, za takšne po subjektivnem kriteriju ne morejo določiti, ker bi šlo npr. za podatke, ki so po zakonu javni, ali za podatke, ki kažejo na kršitev zakona ali dobrih poslovnih običajev. Vlagateljeve navedbe v zvezi s tem, kateri podatki ne bi smeli biti varovani kot poslovna skrivnost in vplivu obstoja poslovnih skrivnosti na učinkovitost pravnega varstva, gre razumeti bolj v smeri, da se ne strinja z zakonsko ureditvijo o tem, kateri podatki po ZJN-2 so javni, kar pa ne more biti predmet obravnave v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo.

Glede na vse navedeno zatrjevanim domnevnim kršitvam naročnika v zvezi z vpogledom utemeljenosti ne gre priznati in je potrebno ugotoviti, da naročnik pri tem ni ravnal v nasprotju z zakonom, navedbe vlagatelja v tem delu pa je treba označiti za neutemeljene in zavrniti zahtevek za revizijo v primarnem delu. Vendar pa Državna revizijska komisija pripominja, da je z namenom, da se vlagatelju zagotovi hitro in učinkovito pravno varstvo, v sporne dele ponudbe in njene dopolnitve, ob upoštevanju vlagateljevih navedb, vpogledala sama.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljev očitek, ki se nanaša na domnevno naročnikovo dvakratno pozivanje k odpravi iste formalne nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika in zatrjevano nedovoljeno spremembo predmeta ponudbe. Formalno nepopolna ponudba je ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudbe v tem delu ni treba dopolniti oziroma spremeniti (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Ravnanje s formalno nepopolno ponudbo je določeno v 78. členu ZJN-2, ki v prvem odstavku določa, da naročnik v primeru, če je ponudba formalno nepopolna, zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev ali spremembo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni oziroma spremeni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Tretji odstavek 78. člena ZJN-2 ob tem določa, da ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati: 1. svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, 2. tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja in 3. tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Iz spisovne dokumentacije je razvidno, kar med strankama niti ni sporno, da je naročnik izbranega ponudnika z dopisoma z dne 18. 3. 2015 in 27. 3. 2015 pozval na »dodatna pojasnila« ponudbene vsebine ter da se je izbrani ponudnik odzval v zahtevanih rokih. Med strankama pa je sporna narava naročnikovega poziva izbranemu ponudniku. Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru ponudba izbranega ponudnika ni bila formalno nepopolna v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, saj je izbrani ponudnik že v ponudbo predložil vse dokumente, ki jih je zahteval naročnik. Tudi iz obeh pozivov naročnika izbranemu ponudniku ne izhaja, da bi naročnik to ponudbo označil kot formalno nepopolno. V obravnavanem primeru gre naročnikov poziv šteti za pojasnjevanje ponudbe, s čimer je naročnik poskušal preveriti, ali je ponudba izbranega ponudnika primerna in popolna. V zvezi z institutom pojasnjevanja ponudbe je Državna revizijska komisija v svojih odločitvah že večkrat zapisala (prim. odločitve v zadevah 018-045/2013, 018-358/2013 in 018-005/2015), da ZJN-2 navedenega instituta sicer ne predvideva, vendar ni najti razlogov, ki bi izključevali možnost njegove uporabe. Pojasnjevanje je zato potrebno načeloma šteti kot dopustno, v kolikor naročnik pri tem upošteva temeljna načela in omejitve iz zakona. S pojasnjevanjem ponudbe naročnik ne sme dopustiti spremembe ponudbene vsebine ali celo preiti v pogajanja (tako tudi sodna praksa Sodišča Evropske Unije, npr. v zadevi C-599/10) ali neenakopravno obravnavati ponudnikov. Pri pojasnjevanju ponudb, za razliko od dopolnjevanja formalno nepopolnih ponudb, ne gre za dopolnjevanje ponudbe z manjkajočimi zahtevanimi dokumenti, temveč za pojasnjevanje vsebine obstoječih ponudbenih dokumentov, tj. dokumentov, ki so v ponudbi že predloženi, v primeru, da je ta sporna ali nejasna. Naročnik ima torej vselej možnost, da od ponudnika zahteva dodatna pojasnila, pri čemer mora biti pojasnjevanje ponudb izvedeno na način, da naročnik spoštuje temeljna načela in omejitve iz ZJN-2. Navedeno pomeni tudi, da se takšno pojasnjevanje lahko izvrši le na podlagi zahtev iz obstoječe razpisne dokumentacije.

Vendar pa tudi v primeru, ko bi bilo mogoče naročnikove pozive obravnavati kot zahtevo po dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe, v obravnavanem primeru ni mogoče pritrditi vlagatelju, da je naročnik dvakrat pozival na »dopolnitev za isto stvar«. Vlagatelj pri tem še posebej izpostavlja poziv naročnika v delu, ki se nanaša na število kovinskih segmentov in blazin ponujenih operacijskih miz (poziciji 6.4. in 6.5.). Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da naročnik v prvem pozivu od izbranega ponudnika ni zahteval pojasnil v zvezi s številom blazin, pač pa je to vprašanje izpostavil le v drugem pozivu, sklicujoč se pri tem na prvotna pojasnila izbranega ponudnika. Glede na vso tehnično dokumentacijo je mogoče slediti tudi drugemu pojasnilu izbranega ponudnika v tem, da splošni katalog (na podlagi katerega je naročnik zastavil vprašanje glede števila blazin) predstavlja število segmentov operacijske mize – na kar se je tudi nanašala prvotna zahteva za pojasnilo – in le simbolen prikaz blazin, pri čemer zahtevano število blazin v razpisni dokumentaciji sploh ni bilo opredeljeno. Tudi iz preostalih delov obeh pozivov naročnika ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik dvakrat pozival na isto pojasnilo: v zvezi z vprašanjem o materialu transporterjev za OP plošče (poziciji 6.4. in 6.5.) se je naročnikovo vprašanje v prvem pozivu nanašalo na podatek o materialu, v drugem pozivu pa podatek o odpornosti transporterja na pranje in strojno čiščenje v dezinfekcijski komori (zadevna zahteva iz razpisne dokumentacije sicer ni omenjala strojnega čiščenja v dezinfekcijski komori, pač pa le odpornost na pranje z dezinfekcijskimi sredstvi in enostavno čiščenje), vprašanje o možnosti nadgradnje za nastavke/noge za ekstenzijski položaj (poziciji 6.4. in 6.5.) pa v prvem pozivu sploh ni bilo izpostavljeno.

Po pregledu ponudbe in obeh pojasnil izbranega ponudnika Državna revizijska komisija še ugotavlja, da naročnik ni v nasprotju z drugim odstavkom 78. člena ZJN-2 dopustil ali sprejel spremembe predmeta ponudbe, kot to izhaja iz vlagateljevih navedb. Vsa pojasnila izbranega ponudnika, tako v prvem kot v drugem pojasnilu, se namreč nanašajo le na že v prvotni ponudbeni dokumentaciji navedeno in (s kataloškimi številkami) opredeljeno opremo – tj. sestavne dele in dodatke operacijskih miz iz pozicij 6.4. in 6.5., izbrani ponudnik pa pri tem ni spreminjal specifikacij.

Vlagatelj še meni, da ponujena oprema proizvajalca TRUMPF ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, saj se je ta oprema izkazala kot neustrezna v že prej izvedenih podobnih postopkih oddaje javnega naročila z identičnim predmetom, pri čemer izrecno omenja sklep Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-034/2011. Državna revizijska komisija v zvezi s tem pojasnjuje, da zgolj na podlagi ugotovljene neustreznosti v drugem (predhodnem) postopku oddaje javnega naročila še ni mogoče zaključiti, da je ponujena oprema neustrezna tudi v tem postopku oddaje javnega naročila. Pri tem je pomembno, da zahteve v teh dveh javnih naročilih niso identične (vlagatelj se do teh razlik ni opredelil), razlika pa je očitno bila tudi v ponujeni opremi: v zadevi, na katero se sklicuje vlagatelj, so bile s strani (takratnega in zdajšnjega) izbranega ponudnika ponujene operacijske mize »TRUMPF_JUPITER System«, v obravnavani zadevi pa so ponujene operacijske mize »TRUMPF TruSystem 7500« (pozicije 6.1., 6.2., 6.4. ter 6.5.) in »TRUMPF SATURN SELECT 3.01« (pozicija 6.3.).

Ob upoštevanju že prej navedenih zaključkov o pojasnjevanju ponudbene vsebine Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagatelju niti v tem, da izbrani ponudnik na naročnikova vprašanja ni dal jasnih odgovorov in se je »izmikal«. Po oceni Državne revizijske komisije je izbrani ponudnik na vprašanja naročnika odgovarjal jasno, saj je odgovoril na vsa zastavljena vprašanja, naročnik pa po prvem prejetem pojasnilu ni vnovič pozival na pojasnila v enaki vsebini oz. glede izpolnjevanja istih zahtev.

Vlagatelj navaja, da razpolaga s konkretnimi informacijami »o točno določnem (domnevnem) nezakonitem ravnanju naročnika«, pri čemer v obrazložitvi dvoma v pravilnost ponujenih artiklov navaja, da ima proizvajalec TRUMPF v svojem programu tako plošče, ki so pralne, kot tudi plošče, ki niso pralne na zahtevani način v razpisni dokumentaciji. V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija ne more očitati naročniku da tega podatka ni preveril oz. da je sprejel neprimerno ponudbo – iz prvega poziva izbranemu ponudniku izhaja, da je zahteval pojasnila v zvezi s pogoji pranja OP plošč, segmentov in blazin, na kar je dobil tudi ustrezna tozadevna pojasnila izbranega ponudnika, ki so se nanašala na že v ponudbi (s kataloškimi številkami) opredeljene dele oz. dodatke operacijskih miz.

V zvezi z vlagateljevim zatrjevanjem, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje tehničnih zahtev, ker naj artikli proizvajalca TRUMPF ne bi vsebovali vseh zahtevanih elementov (modulov), navedenih v tehničnih specifikacijah razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija po pregledu in primerjavi te ponudbe z zahtevanimi elementi oz. dodatki artiklov v izpodbijanem sklopu navedbam vlagatelja ne more pritrditi. Ponudba izbranega ponudnika vsebuje navedbo vseh zahtevanih elementov, za vsako od operacijskih miz iz pozicij od 6.1. do 6.5. posebej, v vrstnem redu, kot so bile te zahteve navedene v naročnikovem dokumentu »Opisi opreme« (tj. ponudbenem predračunu s tehničnimi zahtevami). Pri tem je vsak od teh elementov opredeljen z nazivom, kataloško številko in opisom s tehničnimi podatki, večina pa tudi s skico ali sliko. Ob upoštevanju, da je naročnik v zvezi z vprašanjem izpolnjevanja nekaterih zahtev od izbranega ponudnika zahteval (in pridobil) dodatna pojasnila, po oceni Državne revizijske komisije naročniku ni mogoče očitati niti neskrbnosti pri pregledovanju ponudbe.

Državna revizijska komisija povzema, da ni našla razlogov za morebitno ugotovitev, da je naročnik neupravičeno označil ponudbo izbranega ponudnika za primerno in s tem popolno, zato tudi ni mogla ugotoviti kršitve prvega odstavka 80. člena ZJN-2. Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija tudi vlagateljev podredni zahtevek v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen, saj ni ugotovila kršitev naročnika, zaradi katerih bi naročnik moral, na podlagi določil razpisne dokumentacije in ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo, sprejeti drugačno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi določbe tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.




V Ljubljani, 7. 7. 2015

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- MEDICOENGINEERING d.o.o., Prevale 1, 1236 Trzin
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana
- MOLLIER d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 3, 3000 Celje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran