018-094/2015 Elektro Primorska d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje naročila male vrednosti »VOZILO Z NIZKIMI EMISIJAMI OPREMLJENO ZA MERITVE NA KABLOVODIH« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj BELMET MI, d. o. o., Cesta Ljubljanske brigade 23A, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO PRIMORSKA, d. d., Erjavčeva ulica 22, Nova Gorica (v nadaljevanju: naročnik), dne 23. 6. 2015

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 6. 5. 2015 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta Obvestilo o oddaji javnega naročila, številka 06/1-249/4-15, z dne 24. 4. 2015.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 967,08 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 6. 1. 2015 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za nakup vozila z nizkimi emisijami, opremljenega za meritve na kablovodih (v nadaljevanju: naročilo). Obvestilo o naročilu male vrednosti za oddajo predmetnega naročila po postopku oddaje naročila male vrednosti je bilo dne 29. 1. 2015 (s številko objave NMV468/2015) objavljeno na Portalu javnih naročil.

Naročnik je vlagatelja z Obvestilom o oddaji javnega naročila, številka 06/1-249/4-15, z dne 24. 4. 2015 (v nadaljevanju: obvestilo o oddaji naročila), obvestil, da je kot najugodnejšega ponudnika za izvedbo zadevnega naročila male vrednosti izbral ponudnika Eltima, d. o. o., Komenda (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Obvestilo o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 28. 4. 2015, dne 6. 5. 2015 pa je na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo z dne 6. 5. 2015, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da
- Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi, da mu »dovoli vpogled v prospektno/kataloško dokumentacijo izbranega ponudnika«, pa tudi, da mu dovoli, da »dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo«;
- naročnik ali Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodita in razveljavita obvestilo o oddaji naročila.
Vlagatelj obenem zahteva tudi, da se mu povrnejo vsi stroški postopka, kakor so navedeni v stroškovniku.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje kršitev pravice do vpogleda, navaja pa tudi številne razloge, zaradi katerih meni, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in v posledici nepopolna. Vlagatelj zatrjuje tudi, da izbrani ponudnik ni registriran za dejavnost servisiranja, prav tako pa navaja kršitve, povezane z ocenjevanjem ponudb (glede na merilo za izbor).

Dne 13. 5. 2015 je naročnik prejel vlogo »Izjasnitev o navedbah vlagatelja revizije«, z dne 13. 5. 2015 (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V njej se izbrani ponudnik izjasnjuje o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, obenem pa zavrača vse očitke, kot jih v zahtevku za revizijo podaja vlagatelj.

Naročnik je dne 22. 5. 2015 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, pa ni ugodil (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik očitke vlagatelja, kot jih podaja v zahtevku za revizijo, zavrača, obenem pa ugotavlja, da je v nekaterih delih ponudbe izbrani ponudnik »ponudil opremo,« […] »kjer so manjša odstopanja,« a so »le-ta take narave, da bistveno ne vplivajo na samo delovanje opreme, je pa oprema bistveno cenejša«.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj (kot zatrjuje) prejel dne 26. 5. 2015, naročnik pa je z dopisom z dne 26. 5. 2015, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji naročila male vrednosti in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 28. 5. 2015 prejela vlagateljevo »OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA zaradi zavrnitve revizijskega zahtevka vlagatelja«, z dne 27. 5. 2015 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V njej se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in meni, da so njegove navedbe »utemeljene in je potrebno njegovemu revizijskemu zahtevku v celoti ugoditi«.

Državna revizijska komisija je vlagatelja s pozivom z dne 29. 5. 2015 pozvala na doplačilo takse, dne 3. 6. 2015 pa je prejela vlagateljevo vlogo »POTRDILO O PLAČILU« z dne 2. 6. 2015, skupaj s prilogo (v nadaljevanju: vloga z dne 2. 6. 2015).

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega naročila male vrednosti in predrevizijski postopek postopka oddaje naročila male vrednosti, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti naročnik pravočasno prejel dve ponudbi, to je ponudbo vlagatelja in ponudbo izbranega ponudnika. Omenjeni podatek izhaja iz Zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 10. 3. 2015, iz Obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika, ki je sestavni del obvestila o oddaji naročila, pa tudi iz pregleda ostale dokumentacije, odstopljene Državni revizijski komisiji.

Ob upoštevanju navedene uvodne ugotovitve je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo navedel številne razloge, zaradi katerih meni, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in v posledici nepopolna. Vlagatelj med drugim zatrjuje, da je izbrani ponudnik z dopolnitvijo svoje ponudbe nedopustno spremenil prvotno ponujen predmet, saj je namesto prvotno ponujenega generatorja proizvajalca P. I. (firmo proizvajalca je Državna revizijska komisija zapisala z okrajšavo) navedel, da ponuja agregat EU proizvajalca H. (firmo proizvajalca in tip ponujenega generatorja je Državna revizijska komisija zapisala z okrajšavo).

V navezavi na navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti. V posledici je ugotovila, da je naročnik v njej (v Mapi 1) gospodarske subjekte povabil, da podajo ponudbo na »razpis v skladu z navodili za izdelavo ponudbe« (prvi odstavek Povabila k oddaji ponudbe). Naročnik je ob tem v Splošnih navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila) določil, da bodo vse ponudbe, ki ne bodo v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo oziroma ne bodo izpolnjevale pogojev (in zaradi tega ne bodo popolne), izločene, razen če bo ponudba formalno nepopolna oziroma če razpisna dokumentacija ne določa drugače (točka 2.7.4. Navodil).

V točki 2.7.2. Navodil je naročnik določil, da »bo pri ocenjevanju upošteval popolnost ponudbe (točka 2.9.) glede na razpisne pogoje v razpisni dokumentaciji«, v točki 2.9.3. Navodil pa je določil, da mora ponudnik za popolnost ponudbe predložiti vse zahtevane dokumente iz točke 2.10. Navodil. V točki 2.10. Navodil je naročnik določil naslednje pogoje in dokazila, ki jih mora (kot »dokazila o sposobnosti«) predložiti ponudnik:
- pogoj »Ustreznost dobavljene opreme«, izpolnjevanje katerega ponudniki dokazujejo z dokazili »o ustreznosti, ki potrjujejo skladnost opreme ali izjava o skladnosti ponujene opreme (PRILOGA 6)« (12. točka točke 2.10. Navodil);
- pogoj »Ustreznost oziroma skladnost materialov in dimenzij s tehničnimi predpisi in specifikacijami podanih v Mapi 2«, izpolnjevanje katerega ponudniki dokazujejo z dokazili »o skladnosti opreme s tehničnimi zahtevami naročnika (merske skice, tehnični podatki, merske skice vgradnje opreme v vozilo…) (PRILOGA 7)« (13. točka točke 2.10. Navodil).

V Mapi 2 razpisne dokumentacije je naročnik v točki »2. Generator« predvidel črti za vpis proizvajalca in tipa ponujenega generatorja, ob tem pa je med drugim zapisal: »Bencinski z električnim zagonom ter vgrajenim 12 V akumulatorjem. Z protihrupno zaščito«. »Moč: min 3.5 kVA stalno«, »max. 6 kVA«.

V navezavi na omenjene tehnične zahteve za generator je naročnik na Portalu javnih naročil na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo »V točki 2 za generator zahtevate (izhodna napetost AC: 230V, frekvenca: 50 Hz in moč min 3.5 kVA stalno, max. 6 kVA), Ali je moč generatorja lahko manjša, v kolikor je poraba ponujenega merilnega sistema manjša, npr. 2,5 kVA kontinuirane moči?«, odgovoril: »Moč generatorja mora biti skladna s podanimi zahtevami naročnika« (glej »Odgovor[e] na vprašanja št. 1, Datum objave: 11.2.2015, 15:05«). Zadevne informacije se kot informacije, ki jih je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti, na podlagi tretje povedi drugega odstavka 74. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) štejejo za del razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz predstavljenih zahtev razpisne dokumentacije Mape 2 jasno razumeti, da v njih naročnik naroča bencinski generator z električnim zagonom, vgrajenim 12 V akumulatorjem, s protihrupno zaščito, minimalno močjo 3.5 kVA (stalno) in maksimalno močjo 6 kVA.

V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik v njej naročniku ponudil generator proizvajalca P. I., tip ES. (firmo proizvajalca in tip ponujenega generatorja je Državna revizijska komisija zapisala z okrajšavo na dve črki), za katerega je predložil tudi katalog (tehnično dokumentacijo). Omenjeno dejstvo je ugotovil tudi naročnik, saj v odločitvi o zahtevku za revizijo (1. točka na četrti strani) navaja, da je izbrani ponudnik »v mapi 2, točki 2. Generator« […] »zapisal, da ponuja generator proizvajalca« P. I., tip ES. Ker je naročnik ob pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da je iz »priložene dokumentacije« […] »ponudbe za generator« […] »razbrati, da je zagon generatorja samo ročni« (naročnik je, kot navaja, pri pregledu ponudbe ugotovil »določena neskladja z razpisno dokumentacijo, ki jih ne mor[e] razbrati iz priloženih prilog«), je izbranega ponudnika s pozivom z dne 27. 3. 2015 pozval, da mu odgovori na vprašanje, ali to drži.

Izbrani ponudnik je na zadevni poziv naročnika odgovoril z dopisom z dne 8. 4. 2015, priloga katerega je tudi dokument z dne 9. 3. 2015. V omenjenem dokumentu je glede zagona ponujenega generatorja zapisano, da proizvajalec P. I. v sklopu generatorja ES. nudi agregate H., iz njega pa izhaja tudi priznanje dejstva, da je v ponudbi priloženi prospekt »splošen in s tem formalno nepopoln« in »iz njega ni razvidno, da vsebuje agregat z električnim pogonom«. Iz dokumenta z dne 9. 3. 2015 nadalje izhaja potrditev dejstva, da je del ponudbe avtorja tega dokumenta »generator, ki vključuje« H. »bencinski agregat z električnim zagonom ter vgrajenim 12 V akumulatorjem z protihrupno zaščito«, to je H. agregat EU, s tehničnimi karakteristikami: »največja moč 6500 VA, nominalna moč 5500 VA, električni zagon«.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik z dopisom z dne 8. 4. 2015, priloga katerega je tudi dokument z dne 9. 3. 2015, spremenil svojo ponudbo v nasprotju z določbami ZJNVETPS, saj je v osnovni ponudbi ponudil generator proizvajalca P. I., tip ES., z modelom H. motorja G. Recoil (model v ponudbi ponujenega motorja generatorja je Državna revizijska komisija zapisala z okrajšavo), z dopisom z dne 8. 4. 2015, priloga katerega je tudi dokument z dne 9. 3. 2015, pa naročniku ponuja generator proizvajalca P. I. s H. agregatom EU. Izbrani ponudnik je s tem v nasprotju z drugo alineo tretjega odstavka 82. člena ZJNVETPS (v povezavi z uvodno povedjo istega odstavka) nedopustno spremenil tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja. V predstavljenem smislu je tako slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (na strani 9) zatrjuje, da je izbrani ponudnik »z dopolnitvijo ponudbe spremenil prvotno ponujen predmet, saj je namesto prvotno ponujenega generatorja proizvajalca« P. I. »navedel, da ponuja« H. agregat EU. Obenem iz razlogov, predstavljenih doslej, ni slediti izbranemu ponudniku, ki v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (zadnji stavek na prvi strani) navaja, da »[d]opolnitev ponudbe v zvezi z agregatom ni spreminjala predmeta ponudbe, temveč je zgolj potrdila, da gre za agregat z električnim zagonom«, prav tako pa iz razlogov, pojasnjenih doslej, ne gre slediti naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (1. točka na četrti strani) navaja, da
- »[i]zbrani ponudnik v svoji dopolnitvi ni spreminjal ponudbe, saj je samo pojasnil delovanje generatorjev proizvajalca« P. I., »med katerimi so tudi« H. agregati,
- »je izbrani ponudnik že v svoji prvotni ponudbi ponudil ustrezen generator«. Citirano zatrjevanje naročnika ni v skladu
(a) z vsebino poziva z dne 27. 3. 2015, iz katerega izhaja, da je naročnik ob pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da je iz »priložene dokumentacije« […] »ponudbe za generator« […] »razbrati, da je zagon generatorja samo ročni«,
(b) s priznanjem izbranega ponudnika v dopisu z dne 8. 4. 2015, priloga katerega je tudi dokument z dne 9. 3. 2015, da iz prospekta, priloženega v ponudbi, ni »razvidno, da vsebuje agregat z električnim pogonom«,
(c) s pričakovanjem, da bi, če bi bilo temu res tako (in bi bil v ponudbi izbranega ponudnika res ponujen generator z električnim zagonom), izbrani ponudnik v dopisu z dne 8. 4. 2015 (vključno s prilogo – dokumentom z dne 9. 3. 2015) to tudi navedel (poudaril), ne pa, da je (nasprotno od tega) naročniku ponudil generator proizvajalca P. I. s H. agregatom EU.

Ker je iz zahtev razpisne dokumentacije Mape 2 (kot je bilo to ugotovljeno že doslej) jasno razumeti, da v njih naročnik naroča bencinski generator z električnim zagonom, minimalno močjo 3.5 kVA (stalno) in maksimalno močjo 6 kVA, je vlagatelju nadalje v predstavljenem smislu pritrditi tudi v njegovem zatrjevanju (na strani 9 zahtevka za revizijo), da iz dopisa izbranega ponudnika z dne 8. 4. 2015, priloga katerega je tudi dokument z dne 9. 3. 2015, izhaja, da »je največja moč ponujenega generatorja 6500 VA oz. 6,5 kVA, kar ni skladno z zahtevami naročnika. Naročnik je izrecno zahteval, da je maksimalna moč ponujenega generatorja 6 kVA (oz. 6000 VA)«.

Na dosedanje zaključke v ničemer ne vpliva zatrjevanje izbranega ponudnika v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (zadnji stavek na prvi strani, ki se nadaljuje kot prvi stavek na drugi strani), da »moč agregata ni sporna saj je bila zahteva največja moč zapisana nejasno (nejasnosti ne smejo iti v škodo ponudnika) in sicer tako, da jo je bilo moč razumeti na način, da se nanaša na nominalno moč, torej tisto za katero proizvajalec generatorja jamči to pa je v primeru izbrane ponudbe 5500 VA«. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da je tehnična zahteva v točki »2. Generator« Mape 2 razpisne dokumentacije (v nasprotju s stališčem izbranega ponudnika) zapisana jasno in sicer »Moč: min 3.5 kVA stalno«, »max. 6 kVA«, ne pa na primer »Nominalna moč:« […] »max. 6 kVA« ali »Nominalna moč:« […] »max. 6000 VA«, kar bi govorilo v prid razumevanju tehnične zahteve točke »2. Generator« Mape 2 razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti v smislu, kot jo (sicer napačno) razume izbrani ponudnik.

V posledici navedenega je vlagatelj v zahtevku za revizijo dokazal, da je v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti izbrani ponudnik »z dopolnitvijo ponudbe spremenil prvotno ponujen predmet« v nasprotju z drugo alineo tretjega odstavka 82. člena ZJNVETPS (v povezavi z uvodno povedjo istega odstavka), saj je s tem, ko je na poziv naročnika z dne 27. 3. 2015 v sklopu generatorja proizvajalca P. I. ponudil H. agregat EU, ne pa agregata, ki je ponujen v prvotni ponudbi (tip ES. z modelom H. motorja G. Recoil), spremenil tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta zadevnega naročila male vrednosti v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo dokazal tudi, da »izbrani ponudnik ni ponudil generatorja, ki bi bil skladen z zahtevami naročnika« (prvi odstavek alinee b) na strani 8 zahtevka za revizijo).

Ob upoštevanju vseh doslej predstavljenih dejstev in ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo dokazal, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti ni izločil kot neprimerne in nepopolne, kršil prvi odstavek 82. člena in prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS, v povezavi z 21. in 17. točko 2. člena ZJNVETPS. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni oziroma spremeni, mora namreč naročnik tako ponudbo izločiti, naročnik pa mora po opravljenem pregledu in dopolnitvi oziroma spremembi ponudb v skladu z 82. členom ZJNVETPS izločiti tudi ponudbe, ki niso popolne. Naročnik je s predstavljenim ravnanjem kršil tudi določbo 2.7.4. točke Navodil, ki določa, da bodo vse ponudbe, ki ne bodo v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo oziroma ne bodo izpolnjevale pogojev (in zaradi tega ne bodo popolne), izločene.

Glede na doslej navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN (v povezavi z uvodno povedjo istega odstavka) ugodila in razveljavila odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta Obvestilo o oddaji javnega naročila, številka 06/1-249/4-15, z dne 24. 4. 2015.

V posledici dosedanjih ugotovitev in zaključkov Državna revizijska komisija v nadaljevanju (upoštevaje tudi načelo hitrosti in učinkovitosti – 9. člen ZPVPJN) ni odločala o preostalih delih vlagateljevega zahtevka za revizijo, v katerih vlagatelj zatrjuje kršitev pravice do vpogleda, dejstvo, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna tudi iz številnih drugih razlogov, dejstvo, da izbrani ponudnik ni registriran za dejavnost servisiranja, pa tudi kršitve, povezane z ocenjevanjem ponudb (glede na merilo za izbor). Odločitev o preostalih delih vlagateljevega zahtevka za revizijo namreč iz razlogov, predstavljenih doslej, v ničemer ne bi vplivala na predmetno odločitev Državne revizijske komisije, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa. Neodvisno od navedenega Državna revizijska komisija pripominja, da ob tem tudi sicer ne gre prezreti dejstva, da v navezavi na nekatere preostale v zahtevku za revizijo zatrjevane domnevne kršitve naročnika, ki naj bi jih ta storil s tem, ko je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika primerna (in popolna), v odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik sam ugotavlja, da je v nekaterih delih ponudbe izbrani ponudnik »ponudil opremo,« […] »kjer so manjša odstopanja,« a so »le-ta take narave, da bistveno ne vplivajo na samo delovanje opreme, je pa oprema bistveno cenejša«. V sodbi zadeve številka C 278/14, SC Enterprise Focused Solutions SRL proti Spitalul Județean de Urgență Alba Iulia, z dne 16. 4. 2015, je tako Sodišče Evropske unije poudarilo, da je namen zahteve po preglednosti zlasti zagotoviti neobstoj tveganja samovolje javnega naročnika, ta namen pa ne bi bil dosežen, če bi se lahko naročnik izognil pogojem, ki jih je sam določil. Tako je naročniku prepovedano med postopkom oddaje naročila spremeniti merila za oddajo, učinek načel enakega obravnavanja in nediskriminacije ter obveznosti preglednosti pa je v zvezi s tem enak glede tehničnih specifikacij. Zato naročnik po objavi obvestila o javnem naročilu ne sme spremeniti tehnične specifikacije v zvezi z elementom naročila, saj bi s tem kršil načeli enakega obravnavanja in nediskriminacije ter obveznost preglednosti (točke 26, 27 in 29 omenjene sodbe).

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil s tem sklepom razveljavljen, naročnika na podlagi druge povedi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v primeru, če bo s postopkom oddaje zadevnega naročila male vrednosti nadaljeval, sprejme katero od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva, da se mu povrnejo vsi stroški postopka, kakor so navedeni v stroškovniku, to je: »taksa po tar. št. 40« 1.700 točk, »izdatki po 11. členu OdvT« 50 točk in 22 % »DDV«. V opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva, da mu naročnik povrne tudi strošek odvetniške nagrade »za obrazložene vloge med postopkom po tar. št. 40«, povečan za 22 % davek na dodano vrednost.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 780,30 EUR, ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke Tarifne številke 40 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa),
- izdatke v pavšalnem znesku 12,39 EUR (20 točk + 7 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife,
- 22 % davek na dodano vrednost v znesku 174,39 EUR na strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo in na izdatke, izračunan na podlagi drugega odstavka 2. člena (v povezavi z drugim odstavkom 12. člena) Odvetniške tarife, ob upoštevanju prvega odstavka 62. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 101/2013 in sprem.). Iz »Seznam[a] davčnih zavezancev – pravne osebe«, dostopnega na spletni strani Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije, je namreč razbrati, da je pooblaščena odvetniška družba, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec,
skupaj torej 967,08 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ugotovila, da ostali stroški, za katere je vlagatelj v zadevnem postopku pravnega varstva zahteval povračilo, v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Vsebina opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo namreč ni bistvena in ni pripomogla ne k hitrejši in ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Dejstva, ki so narekovala ugoditev zahtevku za revizijo, tako v celoti izhajajo že iz dokumentacije, ki jo je Državni revizijski komisiji odstopil naročnik.

Državna revizijska komisija ni odločala o povračilu stroška dolžne plačane takse za postopek pravnega varstva, saj omenjenega stroška vlagatelj ni priglasil. Iz stroškovnika zahtevka za revizijo izhaja postavka »taksa po tar. št. 40« 1.700 točk, vendar pa je omenjeno postavko razumeti na način, da vlagatelj v njej zahteva povrnitev stroška odvetniške storitve (nagrade) za zahtevek za revizijo, ne pa stroška takse za postopek pravnega varstva. Navedeni zaključek potrjujejo zlasti naslednja dejstva:
- »po tar. št. 40« (Odvetniške tarife) se namreč uveljavlja strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo, ne pa taksa za postopek pravnega varstva;
- s točkami (1.700,00 točk) se po Odvetniški tarifi vrednoti strošek odvetniške storitve (v konkretnem primeru za zahtevek za revizijo), ne pa taksa za postopek pravnega varstva. Slednja se odmeri v nominalnem znesku (in ne v točkah), posledično pa se tudi njeno povračilo zahteva v nominalnem znesku;
- tudi iz stroškovnika opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, v katerem se v zahtevku za revizijo priglašeni seznam stroškov ponovi (pri čemer je dodana zgolj zahteva po povračilu stroška odvetniške nagrade »za obrazložene vloge med postopkom po tar. št. 40« z 22 % davkom na dodano vrednost), izhaja, da v njem povračilo stroškov dolžne plačane takse za postopek pravnega varstva ni zahtevano, pač pa je zahtevan strošek odvetniške storitve (nagrade) za zahtevek za revizijo »po tar. št. 40«, »1.700 točk po OT«.

V vlogi z dne 2. 6. 2015 pa vlagatelj navaja, da je znesek takse, na doplačilo katerega ga je pozvala Državna revizijska komisija, plačal in prilaga potrdilo o plačilu. Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedena vsebina vloge (v povezavi z njegovo prilogo, poimenovano »POTRDILO O PLAČILU«) predstavlja zgolj zapis dejstva (obvestilo) o doplačilu takse za postopek pravnega varstva, ne predstavlja pa zahteve za povračilo (do)plačanega zneska.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 967,08 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 23. 6. 2015


Predsednica senata
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
– ELEKTRO PRIMORSKA, d. d., Erjavčeva ulica 22, 5000 Nova Gorica
– Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana
– ELTIMA, d. o. o., Poslovna cona Žeje pri Komendi, Pod brezami 3, 1218 Komenda
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spis zadeve, tu

Natisni stran