018-098/2015 Občina Škofja Loka

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Zakup medijskega prostora za občino Škofja Loka v reviji«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika FREISING, d. o. o., Mestni trg 20, Škofja Loka, ki ga zastopa odvetnik Aleš Paulin, Kotnikova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Škofja Loka, Mestni trg 15, Škofja Loka (v nadaljevanju: naročnik), dne 24. 6. 2015

odločila:

1. Zahtevek za revizijo je utemeljen. Postopek oddaje javnega naročila »Zakup medijskega prostora za občino Škofja Loka v reviji«, ki je bil dne 13. 2. 2015 objavljen na portalu javnih naročil pod številko objave NMV808/2015, se v celoti razveljavi.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.064,01 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja v postopku naročila male vrednosti, dne 13. 2. 2015 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave NMV808/2015. Dne 5. 5. 2015 je naročnik izdal dokument »Obvestilo o oddaji naročila«, iz katerega je razvidno, da je predmetno naročilo dodelil ponudniku Gorenjski Glas, d. o. o., Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 11. 5. 2015, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da se opis merila »regionalna pokritost in kakovost ter ciljna usmerjenost« nanaša na že izdane revije oz. revije, ki se že izdajajo. Iz opisa meril po mnenju vlagatelja izhaja, da je naročnik postavil pogoje, da lahko na razpisu sodelujejo le revije, ki so v preteklosti že izhajale oz. še izhajajo. Zahteval namreč je:

- da medij izbranega ponudnika kakovostno, objektivno in skladno s profesionalnimi novinarskimi standardi pokriva celotno geografsko območje Občine Škofja Loka s stalno prisotnostjo na tem območju;
- da je zagotovljeno redno, profesionalno, objektivno in nepristransko obveščanje prebivalcev Občine Škofja Loka ter objektivno predstavljanje različnih mnenj in stališč o različnih (političnih, kulturnih, verskih, gospodarskih in drugih) družbeno relevantnih vprašanjih, pomembnih za njihovo življenje in delo in da programski okvir zajema različne zahtevnejše oz. poglobljene novinarske zvrsti, vključno z intervjuji, reportažami, poročili z različnih dogodkov, dnevnimi in tedenskimi pregledi dogajanj ter relevantnimi servisnimi informacijami,
- da so prevladujoče programske vsebine medija pretežno lokalnega in regionalnega pomena in značaja in jih lahko (skozi različne možnosti aktivne (interaktivne) participacije) sooblikujejo prebivalci Občine Škofja Loka,
- da je zagotovljena družbena odgovornost medija, ki pomeni v preteklosti že izvajano podporo in organizacijo humanitarnih in drugih družbeno odgovornih akcij.

Naročnik je z neustreznim točkovanjem oz. neupoštevanjem predpisanih meril kršil predpise, kar je bistveno vplivalo na oddajo predmetnega naročila, zatrjuje vlagatelj. Izbrani ponudnik ne izpolnjuje vseh obvezni meril in ob njihovem pravilnem upoštevanju ne bi smel biti izbran kot najugodnejši ponudnik. Izbrani ponudnik je pri vseh merilih prejel najvišje možno število točk, čeprav meril ne izpolnjuje v celoti in bi mu morale biti točke delno ali v celoti odštete. Vsebina predmetnega naročila predstavlja zagotovitev določenega medijskega prostora v reviji, ki bo namenjen dogajanju v Občini Škofja Loka. Naročnik od izvajalca storitve pričakuje obstoj in izdajanje medija (revije), ki lahko naročniku zagotovi medijski prostor. Vlagatelj poudarja, da je naročnik pri merilih jasno določil, da zahteva storitev oz. revijo, ki že oz. še obstaja. Podlage za razlago, da se lahko ponudnik prijavi s povsem novo revijo, po mnenju vlagatelja ni. Izbrani ponudnik je prijavil novo revijo, z novim imenom in novim konceptom, zato je bil izbran kljub neizpolnjevanju meril, saj revije, s katero se je prijavil, do objave razpisa ni nikoli izdal, kljub temu pa je pri točkovanju prejel najvišje možno število točk. Ponudba izbranega ponudnika je zato po mnenju vlagatelja neprimerna in nepopolna in bi jo naročnik moral izločiti.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 15. 5. 2015 opredelil do vlagateljevih revizijskih navedb. V vlogi navaja, da že vrsto let izdaja revijo Ločanka, ki izhaja redno in ki objektivno in uravnoteženo poroča o pomembnih dogodkih, ki so pomembni za življenje prebivalcev Občina Škofja Loka. Izbrani ponudnik je pojasnil, da bo obstoječo revijo Ločanka le preimenoval v revijo Loške novice, ker bo dan večji poudarek na tematiko lokalnega dogajanja. Tisk bo podoben, revija pa bo tudi v prihodnje priloga časopisa Gorenjski glas. Izbrani ponudnik zato meni, da je njegova ponudba primerna, pravilna in popolna in da je naročnikova odločitev o dodelitvi naročila pravilna in zakonita.

Naročnik je dne 28. 5. 2015 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji določil, da predmetno naročilo obsega zagotovitev medijskega prostora v obsegu 6 strani na mesec v reviji za potrebe objavljanja vsebin, ki jih želi naročnik. Naročilo zajema tudi lektoriranje, pripravo revije za objavo na spletnih straneh, objavo pisem bralcev, brezplačno distribucijo in pripravo predloga letne programske zasnove. Naročnik je najugodnejšo ponudbo izbral na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe. Prvo merilo se nanaša na ceno, drugo na regionalno pokritost in kakovost ter ciljno usmerjenost, tretje pa na specifičnost posameznega medija. Izbrani ponudnik je na pogajanjih predstavil koncept revije Loške novice. Poudaril je, da trenutno izdaja revijo Ločanka, revija Loške novice pa bo zasnovana na podoben način. Gre zgolj za to, da bo obstoječa revija dobila novo ime. Naročnik se zato ne more strinjati, da revija še ne obstaja in da zato izbrani ponudnik ne izpolnjuje vseh pogojev. Na podlagi ponudbe in navedb izbranega ponudnika v pogajanjih je naročnik upošteval, da je revija Loške novice le zamenjava za revijo Ločanka. Naročnik meni, da je pravilno upošteval merila, tako kot so bila določena v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 1. 6. 2015 opredelil do trditev naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi vlagatelj navaja, da na pogajanjih ni bilo govora o preimenovanju obstoječe revije. Revija Ločanka je v letu 2015 izšla le enkrat in v letu 2014 štirikrat, trenutno pa ne izhaja. Vlagatelj poudarja, da sta obe ponudbi dobili enako število točk pri vseh merilih, razen pri ceni, čeprav v Ločanki ni bil objavljen niti en intervju z županom, v Loškem utripu pa je bil intervju v vsaki številki. Po mnenju vlagatelja zato ponudbi nista bili obravnavani enakopravno, saj ponudba izbranega ponudnika pri merilu »regionalna pokritost in kakovost ter ciljna usmerjenost« ne bi smela dobiti enakega števila točk kot ponudba vlagatelja. Naročnik po mnenju vlagatelja s tem, ko referenčnemu pogoju oz. vsebini meril po poteku roka daje vsebino, ki iz nje ne izhaja na jasen način, ravna v nasprotju z načelom transparentnosti.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 2. 6. 2015 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je med vlagateljem in naročnikom spor glede vprašanja, ali je naročnik ponudbo izbranega ponudnika ocenil in ovrednotil na način, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji. Medtem ko naročnik trdi, da je ponudbo izbranega ponudnika ocenil tako, kot je to vnaprej določil v razpisni dokumentaciji, vlagatelj zatrjuje, da naročnik izbranemu ponudniku pri vseh merilih ne bi smel dodeliti najvišjega števila točk.

Uvodoma je treba pojasniti, da Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2) od naročnika zahteva, da mora v objavi javnega naročila oz. razpisni dokumentaciji vnaprej določiti pogoje za priznanje sposobnosti, specificirati predmet naročila ter opisati in ovrednotiti posamezna merila za izbiro najugodnejšega ponudnika. Pogoji in tehnične specifikacije predstavljajo podlago za presojo popolnosti ponudb, merila pa podlago za razvrščanje ponudb od najbolj do najmanj ugodne. Presoja popolnosti ponudbe lahko temelji le na pogojih in zahtevah, določenih v razpisni dokumentaciji.
Naročnik ugotavlja usposobljenost ponudnikov na podlagi osnovnih, ekonomsko-finančnih in tehnično-kadrovskih pogojev, predmet naročila pa opiše s tehničnimi zahtevami. Tako pogoji za priznanje usposobljenosti kot tudi zahteve oz. pogoji, povezani s predmetom javnega naročila, za vsakega ponudnika predstavljajo kvalifikacijski prag, saj jih mora v celoti izpolniti, če hoče konkurirati za pridobitev naročila. Merila, ki jih mora naročnik določiti v skladu z 48. členom ZJN-2, pa so elementi za ugotavljanje ekonomske ugodnosti in medsebojno primerjavo ponudb. Naročnik z njimi ugotavlja, kdo izmed ponudnikov mu zagotavlja največjo možno ekonomsko korist, ki jo zasleduje z izvedbo naročila.

Merila so element za vrednotenje in medsebojno primerjavo ponudb. Gre za razlikovalne znake med (popolnimi) ponudbami, katerih izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. Naročnik je avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, kakšne vrednostne uteži jim bo pripisal in na kakšen način jih bo uporabil, pri čemer mora upoštevati določila ZJN-2. V zvezi z oblikovanjem meril ZJN-2 v 48. členu (merila za izbiro ponudbe) določa, da lahko naročnik odda naročilo bodisi na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, in sicer z uporabo različnih meril v povezavi s predmetom naročila (npr. kakovost, cena, tehnične prednosti, estetske in funkcionalne lastnosti, okoljske lastnosti, stroški poslovanja, stroškovna učinkovitost, poprodajne storitve in tehnična pomoč, datum dobave ter roka za dobavo ali dokončanje del), bodisi na podlagi najnižje cene. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila. V primeru oddaje naročila na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji vnaprej opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naročila. Merila, določena v obvestilu o javnem naročilu, morajo biti enaka tistim, opisanim v razpisni dokumentaciji. Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji, in sicer na način, kot so bila opisana in ovrednotena. Ocenjevanje in vrednotenje ponudb mora biti transparentno in nediskriminatorno, odločitev o dodelitvi točk pa objektivno preverljiva in razvidna iz dokumentacije o oddaji javnega naročila. Ob tem mora biti zagotovljena medsebojna primerljivost ponudb – iz dokumentacije mora biti jasno razvidno, v čem je ekonomska korist ponudbe, ki prejme več točk v primerjavi z ostalimi ponudbami. Namen zahteve po vnaprejšnji (objektivni) določitvi meril v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji je preprečiti naročnikovo subjektivno oz. arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na izbiro najugodnejše ponudbe. Le na ta način lahko ponudniki pripravijo ne samo popolno, temveč tudi konkurenčno ponudbo, ki jo bodo lahko (tudi naknadno) primerjali s ponudbami drugih ponudnikov.

Naročnik je merila določil v poglavju »Merila za izbor najugodnejše ponudbe«. Kot prvo izmed meril je naročnik določil ceno, ki ji je določil utež 20 točk, in sicer tako, da je ponudba, ki je bila cenovno najugodnejša, prejela 20 točk, ostale ponudbe pa sorazmerno nižje število točk, glede na v razpisni dokumentaciji določeno formulo. Kot drugo merilo je naročnik določil »Regionalna pokritost in kakovost ter ciljna usmerjenost«. To merilo je naročnik opisal in ovrednotil na naslednji način:

- Medij kakovostno, objektivno in skladno s profesionalnimi novinarskimi standardi pokriva celotno geografsko območje Občine Škofja Loka s stalno prisotnostjo na tem območju – možno število točk 15.
- Programska oz. vsebinska orientiranost in ciljna populacija (lokalna oz. regionalna informativna naravnanost, vključujoč širok spekter različnih socialnih in starostnih skupin) je v celoti pokrita – možno število točk 10.
- Zagotovljeno je redno, profesionalno, objektivno in nepristransko obveščanje prebivalcev Občine Škofja Loka ter objektivno predstavljanje različnih mnenj in stališč o različnih (političnih, kulturnih, verskih, gospodarskih in drugih) družbeno relevantnih vprašanjih, pomembnih za njihovo življenje in delo. Programski okvir zajema različne zahtevnejše oz. poglobljene novinarske zvrsti, vključno z intervjuji, reportažami, poročili z različnih dogodkov, dnevnimi in tedenskimi pregledi dogajanj ter relevantnimi servisnimi informacijami – možno število točk 3.
- Prevladujoče programske vsebine medija so pretežno lokalnega in regionalnega pomena in značaja in jih lahko (skozi različne možnosti aktivne (interaktivne) participacije) sooblikujejo prebivalci Občine Škofja Loka – možno število točk 20.
- Zagotovljena je družbena odgovornost medija, ki pomeni v preteklosti že izvajano podporo in organizacijo humanitarnih in drugih družbeno odgovornih akcij – možno število točk 2.

Kot tretje merilo je naročnik določil »Specifičnost posameznega medija«, ki ga je opisal in ovrednotil na naslednji način:

- Medij je tiskan na A4 (revijskem) formatu z obsegom najmanj 44 strani in izhaja mesečno, vendar najmanj 11 x na leto – možno število točk 10.
- Zagotovljen je ustrezen uredniški koncept, osredotočen na lokalno oz. regionalno raven širšega Škofjeloškega območja, ki zagotavlja redni profesionalni in kakovostni informativni servis naročniku, ta poleg aktualnih novic prinaša tudi bolj poglobljene novinarske vsebine, namenjene (kompleksnejšim) aktualnim temam, intervjuje, kolumne, reportaže, predstavitve ipd. Poleg tega medij omogoča tudi napovedi in najave aktualnih dogodkov ter objavo obvestil, informacij javnega pomena, napovedi, vabil itd. – možno število točk 12.
- Zagotovljen je ustrezen odstotek (v višini najmanj 50%) medijskega prostora, namenjen izključno dogajanju v Občini Škofja Loka in v zvezi z njo – možno število točk 8.

Po pregledu in preučitvi meril »Regionalna pokritost in kakovost ter ciljna usmerjenost« ter »Specifičnost posameznega medija« Državna revizijska komisija ugotavlja, da ju je naročnik določil nejasno in na način, ki ni pregleden in ne zagotavlja objektivnega ocenjevanja, ocenjevanje samo pa je bilo v tem delu izvedeno na način, ki ni objektivno preverljiv in ki ne zagotavlja medsebojne primerljivosti ekonomske ugodnosti prejetih ponudb.

Najprej je treba ugotoviti, da je povsem nejasno, ali naročnik v okviru meril ocenjuje že obstoječo revijo (torej revijo, ki jo določen ponudnik že izdaja na območju naročnika), ali pa je dopuščeno tudi ocenjevanje koncepta revije, ki bi jo ponudnik začel izdajati šele v primeru pridobitve predmetnega naročila. Iz dela merila »Regionalna pokritost in kakovost ter ciljna usmerjenost«, ki se nanaša na zagotovitev družbene odgovornosti medija, »ki pomeni v preteklosti že izvajano podporo in organizacijo humanitarnih in drugih družbeno odgovornih akcij«, bi bilo sicer mogoče sklepati, da naročnik ocenjuje revijo, ki mora na njegovem območju že obstajati. Čeprav tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da se je merilo nanašalo na že obstoječo revijo oz. revijo, ki jo ponudnik že izdaja, bi bilo takšno razumevanje neskladno z določili ZJN-2. Razlaga, da lahko v postopku sodeluje izključno le ponudnik, ki na geografskem območju naročnika že izdaja ustrezno revijo, bi namreč popolnoma izključila konkurenco oz. bi jo nedopustno omejila. To bi pomenilo, da bi v predmetnem postopku oddaje javnega naročila lahko sodelovala le vlagatelj in izbrani ponudnik, ki na območju naročnika že izdajata revijo z lokalnimi vsebinami, medtem ko ostali ponudniki, ki na geografskem območju naročnika še niso prisotni, v postopku ne bi mogli sodelovati, čeprav bi morda lahko izkazali izkušnje z izdajo lokalnih revij in časopisov na drugih geografskih območjih, ustrezno kadrovsko in tehnično usposobljenost ter koncept izdajanja revije, ki bi v celoti izpolnjeval naročnikove zahteve.

Razlaga, da je naročnik predvidel le ocenjevanje obstoječih revij oz. revij, ki jih ponudnik že izdaja, bi bila tudi v nasprotju z 48. členom ZJN-2. Kot je bilo že zapisano, morajo biti merila kot elementi za vrednotenje, primerjanje in presojanje ponudb določena tako, da so smiselno povezana s predmetom javnega naročila. Merilo je vnaprej podan razlikovalni znak med ponudbami, katerega izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. Kdaj je merilo smiselno povezano z vsebino javnega naročila oziroma kdaj naj naročnik določen element opredeli kot merilo, je odvisno od presoje vprašanja, ali bo razlikovanje po določenem elementu tudi resnično zagotavljalo prednost pred ostalimi ponudbami pri dejanski in konkretni izvedbi naročila. Pomembno je poudariti, da mora biti merilo povezano z neko okoliščino, katere večje ali manjše izpolnjevanje se mora odražati pri večji ali manjši ekonomski koristi oziroma prednosti za naročnika pri izvedbi predmeta javnega naročila. Navedeno pomeni, da mora biti merilo komercialne narave in povezano s konkretno ponudbo oziroma izvedbo javnega naročila. Merilo, s katerim bi naročnik ocenjeval zgolj že izdane revije, se ne bi nanašalo na predmet naročila, torej na medijski prostor, ki bi bil naročniku zagotovljen po tem, ko bi sklenil pogodbo z najugodnejšim ponudnikom, temveč bi šlo za ocenjevanje preteklih storitev ponudnika in njegovih izdelkov oz. revij. V tem smislu bi šlo za ocenjevanje preteklih izkušenj oz. referenc, kar pa mora biti praviloma predmet ugotavljanja tehnične usposobljenosti ponudnika. Z drugimi besedami: naročnik bi lahko upošteval že izdane revije posameznega ponudnika (ne le na njegovem geografskem območju) in njihovo kvaliteto oz. vsebine kot pogoj za priznanje tehnične in kadrovske usposobljenosti ponudnika, ocenjevanja ponudb na podlagi meril pa ne bi smel omejiti na že izdane revije, saj bi bilo to v nasprotju z namenom meril in bi tudi nedopustno omejevalo konkurenco. Merili »Regionalna pokritost in kakovost ter ciljna usmerjenost« ter »Specifičnost posameznega medija« je zato treba razlagati na način, da je naročnik ocenjeval kvaliteto storitve oz. medijske vsebine, ki jih bo najugodnejši ponudnik zagotovil po sklenitvi pogodbe. Navedbam vlagatelja, da naročnik ne bi smel ocenjevati revije Loške novice, saj naj bi ta obstajala zgolj kot koncept izbranega ponudnika, zato ni mogoče slediti.

Ne glede na navedeno pa je treba tudi ugotoviti, da je naročnik merili »Regionalna pokritost in kakovost ter ciljna usmerjenost« ter »Specifičnost posameznega medija« opisal na način, ki ne omogoča objektivnega ocenjevanja in medsebojne primerljivosti ponudb in tudi ne omogoča naknadne preverljivosti ocenjevanja. Iz opisov posameznih elementov obeh meril ni razvidno, ali naročnik zahteva izpolnjevanje kriterija v celoti ali dopušča tudi sorazmerno odstopanje oz. izpolnjevanje v manjši meri, kar je bistvo merila oz. ocenjevanja ponudb. Naročnik je npr. pri merilu »Regionalna pokritost in kakovost ter ciljna usmerjenost« kot enega izmed elementov določil, da bo ocenjeval, ali medij kakovostno, objektivno in skladno s profesionalnimi novinarskimi standardi pokriva celotno geografsko območje Občine Škofja Loka s stalno prisotnostjo na tem območju. Niti iz opisa merila niti iz dokumentacije, ki se nanaša na ocenjevanje prispelih ponudb, ni razvidno, kako in na podlagi katerih kriterijev je naročnik ugotavljal kakovost, objektivnost poročanja ali profesionalnost novinarskih standardov. Prav tako ni razvidno, kako je naročnik npr. ugotavljal oz. ocenjeval redno, profesionalno, objektivno in nepristransko obveščanje, objektivnost predstavljanja različnih mnenj in stališč o različnih družbeno relevantnih vprašanjih, ustreznost uredniškega koncepta, osredotočenost na lokalno oz. regionalno raven, profesionalnost in informativnost servisa, poglobljenost novinarskih vsebin, kompleksnost aktualnih tem itd. Naročnik je v poročilu o izbiri najugodnejšega ponudnika (dokument z dne 21. 4. 2015) in v odločitvi o oddaji naročila (dokument z dne 5. 5. 2015) v preglednicah predstavil le, koliko točk je posamezen ponudnik prejel pri posameznih elementih meril, ne da bi ob tem pojasnil metodologijo ocenjevanja in razloge, zaradi katerih je pri obeh ponudnikih v največji možni meril ugotovil izpolnjevanje posameznih elementov meril in jima posledično dodelil najvišje število točk.

Ob navedenem je treba tudi dodati, da iz opisa meril ni razvidno, ali kriteriji, ki so vsebovani v posameznih elementih meril, predstavljajo pogoj ali merilo. Z drugimi besedami: ni jasno, kako bi naročnik obravnaval ponudbo ponudnika, ki bi npr. lahko zagotovil manj kakovostno ali objektivno poročanje, ki bi obveščal na manj profesionalen ali nepristranski način, ki bi zagotovil predstavljanje le nekaterih vsebin in ne vseh zahtevanih, ki ne bi zajel vseh zahtevnejših in poglobljenih novinarskih zvrsti, ki bi zagotovil manj poglobljene novinarske vsebine in manj kompleksne aktualne teme ali ki bi zagotovil, da bi bile programske vsebine medija lokalnega in regionalnega pomena le v manjšem (in ne pretežnem) delu. Če bi jo izločil kot nepopolno, bi navedeni elementi posameznih meril predstavljali pogoj in ne merilo. Če pa bi taki ponudbi dodelil nižje število točk, iz razpisne dokumentacije oz. opisa meril ni razvidna metodologija sorazmernega dodeljevanja točk. V primeru, če bi naročnik posameznemu ponudniku dodelil nižje število točk, bi bilo torej takšno ocenjevanje povsem arbitrarno in neobjektivno.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik merili »Regionalna pokritost in kakovost ter ciljna usmerjenost« ter »Specifičnost posameznega medija« opisal na nejasen način, ki ne omogoča objektivnega ocenjevanja, medsebojne primerljivosti vseh ponudb in naknadne preverljivosti izvedenega ocenjevanja. Državna revizijska komisija v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN sicer ne more več presojati kršitev, ki se nanašajo na fazo objave oz. razpisne dokumentacije. V tej fazi postopka, po izdaji odločitve o oddaji naročila, bi lahko Državna revizijska komisija (tudi upoštevajoč revizijske navedbe) zgolj preverila, ali je naročnik obe prejeti ponudbi ocenil na način, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji. Vendar glede na dejstvo, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila niti iz opisa merila niti iz dokumentacije, ki se nanaša na ocenjevanje prispelih ponudb, ni bilo razvidno, kako in na podlagi katerih kriterijev je naročnik obema ponudnikoma dodeljeval točke, Državna revizijska komisija sploh ni mogla preveriti, ali je naročnik ocenjevanje izvedel na način, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija torej, glede na nejasen in pomanjkljiv opis meril, ni mogla niti presojati revizijskih navedb in ugotavljati, ali je bil izbrani ponudnik pri merilu »Regionalna pokritost in kakovost ter ciljna usmerjenost« dejansko upravičen do dodelitve najvišjega števila točk ali pa bi mu bil naročnik dolžan dodeliti sorazmerno manjše število točk. Kot je bilo zapisano, naročnik v nobenem dokumentu ni predstavil metodologije ocenjevanja in ugotavljanja izpolnjevanja posameznih kriterijev iz opisa meril, temveč je predstavil le preglednico, iz katere je razvidno, da je obema ponudnikoma dodelil najvišje možno število točk. Tudi sicer pa bi bilo naročnikovo ocenjevanje ali dodeljevanje sorazmerno nižjega števila točk posamezni ponudbi arbitrarno in bi pomenilo naknadno spremembo vsebine razpisne dokumentacije, ker v opisu meril sploh ni kriterijev za vrednotenje oz. podlage za sorazmerno točkovanje.

Naročnik je z opisom meril, ki ne omogočajo niti medsebojne primerljivosti ponudb niti naknadne preverljivosti njegovega ocenjevanja, kršil 48. člen ZJN-2 ter načelo preglednosti in enakopravne obravnave ponudnikov. Navedena kršitev na eni strani onemogoča vsebinsko presojo zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na vprašanje pravilnosti ocenjevanja ponudb, na drugi strani pa pomeni hujšo kršitev v smislu 3. točke drugega odstavka 39. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija se je zato kljub dejstvu, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo predlagal razveljavitev odločitve o oddaji naročila, na podlagi 3. točke drugega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila razveljaviti predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti. Ugotovljenih kršitev, ki se nanašajo na nezmožnost objektivnega ocenjevanja in njegove naknadne preverljivosti, namreč ni mogoče sanirati drugače kot z razveljavitvijo celotnega postopka.

Državna revizijska komisija naročniku na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN nalaga, da v primeru ponovitve postopka oddaje predmetnega javnega naročila v obvestilu o oddaji naročila oz. razpisni dokumentaciji jasno navede pogoje za ugotavljanje sposobnosti, zahteve, ki se nanašajo na predmet naročila, ter merila, na podlagi katerih bo ocenjeval ponudbe. Pri tem naj upošteva, da so pogoji, ki se nanašajo na usposobljenost ponudnika, in zahteve, ki se nanašajo na predmet naročila, izključne narave in jih morajo vsi ponudniki v celoti izpolniti na enak način. Po drugi strani so merila razlikovalni znaki med posameznimi ponudbami, kjer naročnik vrednoti in primerja določene elemente, neposredno povezane s predmetom javnega naročila, te elemente pa lahko posamezni ponudniki izpolnijo v večji ali manjši meril, kar je tudi podlaga za njihovo razlikovanje in razvrstitev ponudb od najbolj do najmanj ugodne. Elementi, ki so absolutne narave in ki jih naročnik zahteva od vseh ponudnikov na enak način, morajo biti torej določeni bodisi kot pogoji za priznanje usposobljenosti bodisi kot zahteve, ki se nanašajo na predmet naročila. Elementi, ki se nanašajo na ekonomske vidike predmeta naročila, pri katerih naročnik dopušča in pričakuje razlikovanje med posameznimi ponudniki, pa so lahko določeni kot merila. V primeru, če se bo naročnik (ponovno) odločil za določitev več meril v okviru ekonomsko najugodnejše ponudbe, pa mora upoštevati, da morajo biti merila določena objektivno, da mora biti ob tem določena tudi metodologija sorazmernega točkovanja in da mora biti ocenjevanje izvedeno na način, ki ga je mogoče naknadno preveriti. Pravila javnega naročanja, kot jih vsebuje ZJN-2, naročniku omogočajo, da v skladu s svojimi pričakovanji določi takšne pogoje za priznanje sposobnosti, ki bodo zagotavljali, da bodo za naročilo lahko konkurirali le ustrezno usposobljeni ponudniki, ki so ustrezno tehnično in kadrovsko usposobljeni in ki imajo ustrezne izkušnje pri izdaji lokalnih revij oz. zagotavljanju medijskega prostora. Prav tako mu pravila javnega naročanja omogočajo, da določi strokovne zahteve glede samega predmeta javnega naročila (ki jih je naročnik v predmetnem postopku sicer opisal v okviru meril). 48. člen ZJN-2 naročniku tudi omogoča, da v okviru ekonomsko najugodnejše ponudbe ocenjuje različne vidike ugodnosti in kvalitete ponudbe, ne pa samo najnižje cene. Vsi našteti elementi javnega naročila, pogoji, tehnične specifikacije in merila, pa morajo biti vnaprej objavljeni v obvestilu o naročilu in natančno opisani v razpisni dokumentaciji na način, ki omogoča objektivno, nediskriminatorno in preverljivo ugotavljanje usposobljenosti ponudnikov ter primernosti in ugodnosti njihovih ponudb.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN odločila, da mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Državna revizijska komisija je skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške:

- strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 607,07 EUR (vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v navedeni višini priložil zahtevku za revizijo),
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 800 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti spora, vrednosti točke in 22 % DDV znaša 447,98 EUR,
- izdatke po 11. členu Odvetniške tarife (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1000 točk) v višini 16 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 8,96 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 1.064,01 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški, saj priglašeni strošek odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlagateljevi vlogi z dne 1. 6. 2015, v kateri vlagatelj zgolj ponavlja navedbe iz zahtevka za revizijo, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.






V Ljubljani, dne 24. 6. 2015


predsednica senata
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije














Vročiti:

- Občina Škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka
- Odvetnik Aleš Paulin, Kotnikova 12, 1000 Ljubljana
- Gorenjski Glas, d. o. o., Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve

Natisni stran