018-093/2015 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava, montaža in vzdrževanje medicinske opreme za potrebe sedmih urgentnih centrov«, v sklopu 3 »MONITORING PACIENTOV«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj RAM 2, d.o.o., Bratislavska cesta 7, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna RAZDEVŠEK, d.o.o., Dalmatinova ulica 11, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) ter sklopu 13 »APARAT ZA ZUNANJO MASAŽO SRCA«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je jih vložil vlagatelj AMS MEDING d.o.o., Trnovec pri Dramljah 54A, Dramlje, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik mag. Janez Ahlin, Kolodvorska ulica 7, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 19. 6. 2015

odločila:

1. Obravnavanje zahtevkov prvega in drugega vlagatelja se združi v en postopek.

2. Revizijskemu zahtevku prvega vlagatelja z dne 28. 4. 2015 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Dobava, montaža in vzdrževanje medicinske opreme za potrebe sedmih urgentnih centrov« v sklopu 3 »MONITORING PACIENTOV«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA ZA SKLOP 3«, št. 430-12/2014/294, z dne 3. 4. 2015.

3. Revizijskemu zahtevku drugega vlagatelja z dne 28. 4. 2015 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Dobava, montaža in vzdrževanje medicinske opreme za potrebe sedmih urgentnih centrov« v sklopu 13 »APARAT ZA ZUNANJO MASAŽO SRCA«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA ZA SKLOP 13«, št. 430-12/2014/304, z dne 3. 4. 2015.

4. Pritožba prvega vlagatelja zoper odločitev naročnika o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku, se zavrže.

5. Zahtevi prvega vlagatelja za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v višini 19.841,24 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

6. Zahtevi drugega vlagatelja za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.967,43 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 15. 12. 2014 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 430-12/2014-38. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 23. 12. 2014, pod št. objave JN11760/2014 (s popravki pod št. JN590/2015 z dne 28. 1. 2015, JN696/2015 z dne 2. 2. 2015 in JN877/2015 z dne 10. 2. 2015), dne 27. 12. 2014 pa pod oznako 2014/S 249-441080 tudi v Uradnem listu Evropske unije. Javno naročilo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega regionalnega sklada in se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Gospodarsko razvojna infrastruktura, prednostne usmeritve Mreža urgentnih centrov.

Naročnik je dne 3. 4. 2015 sprejel dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA ZA SKLOP 3«, št. 430-12/2014/294, s katerim je javno naročilo v sklopu 3 oddal ponudniku GORENJE GTI, d.o.o., Partizanska cesta 12, Velenje (v nadaljevanju: prvi izbrani ponudnik). Prvemu vlagatelju je bila odločitev vročena dne 15. 4. 2015.

Naročnik je dne 3. 4. 2015 sprejel dokument »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA ZA SKLOP 13«, št. 430-12/2014/304, s katerim je javno naročilo v sklopu 13 oddal ponudniku MOLLIER d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 3, Celje (v nadaljevanju: drugi izbrani ponudnik). Drugemu vlagatelju je bila odločitev vročena dne 15. 4. 2015.

Vlagatelja sta z vlogama zahtevala vpogled v ponudbe izbranih ponudnikov. Naročnik je vpoglede omogočil dne 20. 4. 2015 (za sklop 3) in 22. 4. 2015 (za sklop 13), potek pa dokumentiral z zapisnikoma o vpogledu.

Prvi vlagatelj je dne 28. 4. 2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika v sklopu 3 in v katerem zatrjuje, da ponudba prvega izbranega ponudnika ni formalno popolna, sprejemljiva in primerna. Meni, da naročnik ne bi smel pozivati tega ponudnika na dopolnitev ponudbe s parafiranimi vzorci zavarovanj za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in odpravo napak v garancijskem roku. Naročnik bi moral izločiti to ponudbo, ker prvi izbrani ponudnik niti v ponudbi niti v dodatnih pojasnilih ni navedel cen delovnih ur z vključenim DDV, ni priložil v zadnjem letu veljavnih pisnih pooblastil proizvajalcev ponujene opreme in potrdila proizvajalca opreme o pooblaščenem servisu, prav tako ni pripravil posebne preglednice z navedenimi proizvajalci in izvajalci servisiranja opreme. Ugotavlja, da ponudnik ni sledil zahtevam naročnika in ni pregledno predložil dokazil za vsako postavko popisa, kot je to zahteval naročnik, temveč je k ponudbi priložil kataloge oz. prospektno gradivo brez navedenih označb/postavk, katero opremo ponuja. Naročnik je s pozivom po dodatnih pojasnilih in dokazilih dopustil dopolnjevanje in spreminjanje ponudbe v tistem delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, kar pa Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) prepoveduje. Vlagatelj v prid utemeljitve neprimernosti ponudbe zatrjuje še, da ponujeni aparat iz podsklopa 3.5. uporablja kable, nekompatibilne s priborom v ostalih podsklopih, kar je v nasprotju z zahtevo naročnika. Ponujena ekrana v podsklopu 3.1. nimata zahtevane lučke za alarm, ki bi bila vidna iz vseh strani, s centralno postajo pa bolnika ni mogoče ponovno sprejeti (t.i. Readmit). Izbrani ponudnik sploh ni ponudil čitalca črtne kode. Iz ponudbe prvega izbranega ponudnika naj ne bi bilo razvidno, da je v podsklopu 4.3. ponujen dodatni LCD prikazovalnik z vgrajenim računalnikom (iPC opcija), saj ga proizvajalec ponuja opcijsko in ne v standardni opremi; samo ponudba s takim monitorjem pa bi bila skladna z zahtevo po dostopu do bolnišničnega informacijskega sistema in sobivanjem z drugimi aplikacijami. Tudi sicer monitorji proizvajalca Philips ne dopuščajo sprejema in odpusta preko monitorja, preko centralne postaje in preko bolnišničnega informacijskega sistema. Ponudba prvega izbranega ponudnika ne zagotavlja sočasnega izpolnjevanja tehničnih zahtev v zvezi s težo transportnih monitorjev iz podsklopov 3.2. in 3.3. do 1,5 kg +/- 5% ter določenih ostalih funkcionalnosti (merjenje in prikaz nekaterih lastnosti, kontinuiteta merjenja med transportom, ohranjanje nastavitev, prenos parametrov v monitor oz. centralno postajo). Ponujeni monitor v podsklopu 3.3. nima enote za dodatne module, saj je že ponujen opcijski dodatek, ki zapolni prosto mesto, monitor pa posledično dodatnih modulov ne more sprejeti. Ponujeni defibrilator v podsklopu 3.5. nima ustreznih prilagoditev časovnih sekvenc za TPO. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev priglašenih stroškov.

Drugi vlagatelj je dne 28. 4. 2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika v sklopu 13, v katerem zatrjuje, da je ponudba drugega izbranega ponudnika nepravilna in neprimerna, naročniku pa očita kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov in načela transparentnosti. Izbrani ponudnik naj ne bi izkazoval ustrezne reference, saj je predložil referenčno potrdilo za aparat drugega proizvajalca, kot ga sedaj ponuja, dokument »Seznam referenc« (ki je bil prav tako priložen ponudbi) pa se nanaša na podjetje Medicop d.o.o., ki v predmetni ponudbi ne nastopa kot partner drugemu izbranemu ponudniku ali njegov podizvajalec. Izbrani ponudnik ni predložil potrdila proizvajalca opreme, da je pooblaščen in usposobljen za servisiranje ponujene opreme, izjave o zagotavljanju kakovostnih pooblaščenih servisov v RS ali eni od članic EU in dobavi rezervnih delov, iz previdnosti pa drugi vlagatelj izbranemu ponudniku očita še neizpolnjevanje zahteve po usposobljenih serviserjih, manjko dokazil o tem, kje so zaposleni ali kako naj bi s ponudnikom sodelovali. Zatrjuje še neustreznost izjave o skladnosti, saj priloženi dokument ni od proizvajalca Physio-Control, pa tudi kataloške številke se ne ujemajo. V utemeljitev neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika navaja, da ponujena naprava ne ustreza strokovnim zahtevam iz tehničnih specifikacij, saj nima polnilne postaje za dve bateriji (pač pa le eno baterijo), nima LCD ekrana, ki bi prikazoval vse zahtevane podatke in nima možnosti prenosa podatkov v PC ali centralno monitorsko postajo, saj niti nima izhoda za komunikacijo in programske opreme. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev priglašenih stroškov, naročnika oz. Državno revizijsko komisijo pa poziva tudi, naj mu omogoči vpogled v celotno dokumentacijo izbranega ponudnika.

Prvi izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 8. 5. 2015. Meni, da je pri dopolnitvi ponudbe z vzorci zavarovanj šlo za dopustno dopolnitev ponudbe, ponudba pa je vsebovala preglednico z navedbo proizvajalca in serviserja opreme ter vse zahtevane izjave, pooblastila in potrdila. Zavrača navedbe o nedovoljenem spreminjanju ponudbe v smislu 78. člena ZJN-2, dodatna pojasnila pa niso bila zavajajoča. V nadaljevanju prvi izbrani ponudnik nasprotuje vsem razlogov, ki jih prvi vlagatelj navaja kot razlog za neprimernost ponudbe in s tem v zvezi pojasnjuje ustreznost ponujenih izdelkov zahtevam naročnika.

Drugi izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 8. 5. 2015. Vezano na referenco pojasnjuje, da naročnik ni zahteval aparata istega proizvajalca in tipa, kot je naveden na referenčnem potrdilu. Pojasnjuje, da imajo s podjetjem Medicop d.o.o. sklenjeno pogodbo o dolgoročnem sodelovanju, zato se ta družba ne obravnava kot podizvajalec. Medicop d.o.o. zagotavlja kvaliteten servis in preskrbo z rezervnimi deli v Republiki Sloveniji. Že v ponudbi je bila predložena izjava proizvajalca/lastnika Physio-Control o servisu in usposobljenih serviserjih pri tej družbi. Izbrani ponudnik podaja pojasnilo glede izjave o skladnosti: proizvajalec naprave je AB JoLife s sedežem na Švedskem, katerega lastnik je Physio-Control. AB JoLife je dokumente o ustreznosti aparatur pridobilo še v času, ko je delovalo kot samostojno podjetje in je šele kasneje prišlo v last Physio-Control, kar pa ne pomeni, da prej pridobljeni dokumenti o ustreznosti opreme niso veljavni. V zvezi z očitki o neprimernosti ponudbe pa drugi izbrani ponudnik pojasnjuje, da njegova ponudba vključuje dve polnilni postaji, kar naročniku omogoča večjo avtonomijo razporeditve polnilcev, s tem tudi polnilnih postaj, v prostorih UKC. Ponujeni aparat prikazuje polnost baterije in s signalnimi lučkami in zvokom opozarja na vse možne napake v delovanju. Prikazuje tudi način delovanja, kar zadeva pomembnost prikazovanja časa vklopa aparata, pa drugi izbrani ponudnik meni, da se v tem kaže vlagateljevo nepoznavanje poteka oživljanja: vsako oživljanje se začne z ABC pristopom, pri odsotnosti dihanja in srčnega utripa se začne z ročno zunanjo masažo srca, na pacienta se namesti defibrilator in šele nato naprava za zunanjo masažo srca. Glede možnosti prenosa podatkov v PC ali monitorsko postajo pojasnjuje, da je glede na to, da je defibrilator vedno nameščen na pacienta prej kot mehanska naprava za zunanjo masažo srca, z defibrilatorja lahko preberemo (odčitamo) podatke o času trajanja in kvaliteti masaže zunanje mehanske naprave. Prav vsi defibrilatorji imajo možnost prenosa podatkov v PC. Prav tako ponujena naprava omogoča komunikacijo med utility-servisnim modulom in PC, kar omogoča prenos podatkov o delovanju aparata v času oživljanja oz. delovanju aparature. Samo delovanje aparatur za zunanjo masažo srca v smislu kvalitete masaže in delovanja na pacienta je najbolj vidno na defibrilatorju/monitorju. Podatki, ki jih shranjujejo aparati za zunanjo masažo srca, so omejeni na dolžino delovanja, globino in frekvenco masaže, kar je med celotnim potekom oživljanja enako.

Naročnik je dne 18. 5. 2015 sprejel sklep, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja kot neutemeljen. Ne strinja se z navedbo vlagatelja o nedopustni dopolnitvi ponudbe z vzorci zavarovanj; tudi praksa Državne revizijske komisije naj bi pritrjevala pravilnosti takemu ravnanju. Zavrača vlagateljeve očitke o tem, da je omogočil izbranemu ponudniku s pojasnjevanjem spreminjati ponudbo v nasprotju z zakonom. Navaja, da je izbrani ponudnik predložil izjavo o zagotavljanju servisa za sklop 3 (iz katere izhaja podatek o ceni servisne ure), izjavo z navedbo serviserjev (iz katere izhaja tudi podatek o proizvajalcu ponujene opreme) in »Letter of authorization« proizvajalca Philips, kar je vlagatelj očitno spregledal. Izbrani ponudnik res ni označil zaporednih števil, ki so navedene v preglednici popisa opreme, vendar pa razpisna dokumentacija ni predvidevala sankcije oz. izločitve take ponudbe. Izbrani ponudnik s pojasnilom ni spreminjal tehničnih specifikacij oz. ponujene opreme. V nadaljevanju naročnik nasprotuje vsem razlogom, ki jih v prid utemeljitve neprimernosti ponudbe navaja vlagatelj in se pri tem sklicuje na izjasnitev izbranega ponudnika. Vezano na očitek iz podsklopa 3.1., ki se nanaša na odsotnost lučke za alarm, vidne z vseh strani obeh monitorjev, se naročnik sklicuje na odgovor na vprašanje št. 107, kot ga je dne 10. 2. 2015 podal na Portalu javnih naročil in s katerim je črtal to zahtevo. Žal pa se je pri vnašanju oz. upoštevanju objavljenih odgovorov pripetila napaka, saj naročnik te zahteve ni črtal iz čistopisa razpisne dokumentacije. Če bi pritrdili trditvi, da je veljaven čistopis, bi to pomenilo neskladje ravnanja naročnika, ki je najprej na podlagi pobude omilil pogoj, nato pa ga samovoljno ponovno zaostril. Naročnik žal ugotavlja, da v tem delu obstaja verjeten dvom v (ne)jasnost določil razpisne dokumentacije, česar pa ni dopustno interpretirati v škodo ponudnikom. Podobno ugotavlja naročnik tudi v zvezi z očitki, ki se nanašajo na defibrilator (podsklop 3.5.): tudi v tem primeru je bil dne 26. 1. 2015 na Portalu javnih naročil objavljen odgovor na vprašanje št. 193, s katerim je naročnik kot sprejemljiv določil (tudi) aparat, ki ustreza trenutnim ERC smernicam in se ob morebitni spremembi smernic s strani proizvajalca posodobi. Tudi ta odgovor pomotoma ni bil vključen v čistopis, zaradi česar to ne more iti v škodo ponudnika, ki se je po tem odgovoru ravnal.

Naročnik je dne 19. 5. 2015 sprejel sklep, s katerim je kot neutemeljen zavrnil zahtevek za revizijo drugega vlagatelja. Pojasnjuje, da z referenčnim pogojem ni zahteval izkazovanja reference z aparatom istega tipa in proizvajalca, kot ga ponujajo, pri čemer se sklicuje na odgovor na Portalu javni naročil na vprašanje št. 268. V zvezi s statusom družbe Medicop d.o.o. v ponudbi drugega izbranega ponudnika opozarja na odgovor na Portalu javnih naročil na vprašanje št. 169, s katerim je potrdil pravilnost primera, da servis, s katerim ima ponudnik sklenjeno redno poslovno razmerje, ki presega okvir predmetnega javnega naročila, ni potrebno navajati kot podizvajalca. Drugi izbrani ponudnik je predložil vsa zahtevana dokazila glede servisiranja opreme, ponudba pa vsebuje vse pogoje glede servisa. Naročnik pritrjuje tudi navedbam drugega izbranega ponudnika v navedbah glede izjave o skladnosti in citira izjasnitev drugega izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na vprašanje primernosti njegove ponudbe.

Naročnik je z vlogo z dne 25. 5. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Prvi vlagatelj je na Državno revizijsko komisijo z vlogo z dne 25. 5. 2015 naslovil pritožbo zoper odločitev naročnika v stroškovnem delu. Ugotavlja, da je naročnik zahtevek za revizijo glede vsebinskih navedb zavrnil kot neutemeljen, zato je zavrnil tudi zahtevo za povračilo stroškov. Prvi vlagatelj poudarja, da je dejstvo, da je plačal takso v višini 18.142,94 EUR in priglasil nagrado za postopek skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), zato je naročnik v celoti neutemeljeno zavrnil stroške. Utemeljenost odločitve iz izreka odločitve ne izhaja. Naročnikovo v celoti nezakonito odločitev je potrebno v postopku pritožbe odpraviti in ugoditi vlagateljevi zahtevi po povrnitvi stroškov, tako po temelju, kot po višini.

Prvi vlagatelj se je z vlogo z dne 25. 5. 2015 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri svojih navedbah in ugotovitvah. Navedbe naročnika glede nedopustne dopolnitve ponudbe in pojasnjevanja ponudbe prvega izbranega ponudnika naj se sploh ne bi dale preizkusiti. Poudarja, da je bil čistopis razpisne dokumentacije objavljen dne 10. 2. 2015. Glede na objavljen čistopis torej ni bilo nikakršnega dvoma o tem, kakšne so zahteve naročnika, pa tudi rok za postavitev vprašanj se je pred tem že iztekel (dne 6. 2. 2015). Vlagatelj je sledil zahtevam iz čistopisa in pripravil ponudbo z zahtevano opremo, kar nesporno vpliva na ceno. V kolikor čistopis ne bi bil objavljen, bi tudi sam sledil odgovorom na vprašanja in pripravil cenovno ugodnejšo ponudbo. Meni, da je prvi izbrani ponudnik z izjasnitvijo spreminjal svojo ponudbo v podsklopih 3.2. in 3.3. in jo iz nepopolne poizkušal narediti popolno, saj je predložil strani, ki niso bile podane ne v ponudbi, ne v kasnejših dodatnih pojasnilih. Izbrani ponudnik naj bi šele v izjasnitvi ponudil opcijo »Battery extension«. Tudi modul za merjenje CO2 je bil ponujen le za podsklop 3.3., ne pa tudi za podsklop 3.2. Izbrani ponudnik naj bi zavajal z dvojno definicijo naziva »transportni monitor«: enkrat pod ta naziv uvršča zgolj monitor (ki ne izpolnjuje zahteve po merjenih parametrih), drugič pa v ta pojem uvršča še »Capnography extension« in »Battery extension« (s čimer potem ne izpolnjuje zahteve po teži). Zahteva iz podsklopa 3.5. v zvezi z možnostjo prilagoditve TPO časovnih sekvenc vključuje dve zahtevi, ki morata biti izpolnjeni kumulativno.

Drugi vlagatelj se je z vlogo z dne 26. 5. 2015 opredelil do navedb naročnika. Meni, da drugi izbrani ponudnik nikjer v svoji ponudbi ne omenja dobave dveh polnilnih postaj. Dopustnost take spremembe zahteve je razlog za neenakopravno obravnavo ponudnikov – ponudbe ostalih ponudnikov bi bile lahko cenejše, če bi lahko ponudili tako rešitev, enako pa velja tudi za zahtevo glede LCD ekrana in podatkov, ki jih mora ta prikazovati. Trditve drugega izbranega ponudnika o funkcionalni enakovrednosti prižiganja LED lučk in zvočnih piskov namesto prikaza na LCD ekranu so popolnoma neverodostojne, zavajajoč pa je poskus prikaza nepomembnosti prikazovanja časa vklopa aparata. Možnost komunikacije aparata s PC preko utility-servisnega modula ni navedena v navodilih za uporabo in sploh ni postopek za uporabnika – najverjetneje gre za kakšno servisno opravilo pri razdrtem aparatu, pri čemer ni jasno niti to, kateri podatki se sploh prenašajo (vsekakor pa to niso vsi podatki o preteklih oživljanjih). Drugi vlagatelj poudarja pomembnost podatkov o masaži srca in dodaja, da defibrilatorji ne shranjujejo teh podatkov, kot to zatrjuje drugi izbrani ponudnik, pa tudi ni jih vedno zraven pri masaži srca. V zvezi z zahtevano referenco drugi vlagatelj opozarja, da se je naročnikov odgovor na vprašanje št. 268 nanašal na sklop 11 in ne na sklop 13. Izjava podjetja Medicop d.o.o. o sklenitvi pogodbe o zagotavljanju kvalitetnega servisa in rezervnih delov z drugim izbranim ponudnikom v primeru pridobitve posla kaže na neobstoj pogodbe o dolgoročnem poslovnem razmerju med tema dvema subjektoma. Serviser bi moral biti posledično angažiran kot podizvajalec. Zaradi zakritosti servisnih certifikatov drugi vlagatelj prepušča Državni revizijski komisiji, da ugotovi ustreznost predloženih dokazil. Strinja se s naročnikovim pojasnilom različnega imena proizvajalca na izjavi o skladnosti in v predračunu, predlaga pa Državni revizijski komisiji, naj preveri še ustreznost (skladnost) kataloških številk na obeh dokumentih.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb obeh vlagateljev, naročnika in izbranih ponudnikov je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej odločila, da obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja združi v en revizijski postopek.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/19999 s sprem.), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta vlagatelja vložila zahtevka za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila. Zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo obeh vlagateljev združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim sklepom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Med prvim vlagateljem in naročnikom je sporna popolnost ponudbe prvega izbranega ponudnika v sklopu 3 »MONITORING PACIENTOV« – prvi vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika v tem sklopu izločiti kot nepopolno. Določba prvega odstavka 80. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.

Naročnik mora pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2, iz katerih izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak).

Državna revizijska komisija se je najprej opredelila do dopustnosti dopolnitve ponudbe prvega izbranega ponudnika z naknadno predložitvijo parafiranih obrazcev z vzorci zavarovanj za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in odpravo napak v garancijski dobi.

Tozadevne navedbe prvega vlagatelja je potrebno presojati z vidika 17. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da je formalno nepopolna tista ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudbe v tem delu ni treba dopolniti oziroma spremeniti. Ravnanje s formalno nepopolno ponudbo je določeno v prvem odstavku 78. člena ZJN-2. Če je ponudba formalno nepopolna, naročnik zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev ali spremembo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni oziroma spremeni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik pri tem ne sme dopolnjevati ali spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja ali tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (tretji odstavek 78. člena ZJN-2). Ker se v skladu z določbo prvega odstavka 78. člena ZJN-2 odpravljajo (le) tiste pomanjkljivosti ponudbe, ki jih je mogoče označiti za formalne, navedeno v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pomeni, da vse tiste formalne pomanjkljivosti, ki niso bistvene, niso več upoštevane, ponudniku jih ni treba odpravljati, naročnik pa jih lahko v celoti prezre. ZJN-2 sicer ne definira, katere pomanjkljivosti je mogoče uvrstiti med nebistvene, zato je treba (ne)bistvenost ugotavljati v vsakem postopku posebej, upoštevajoč konkretne okoliščine posameznega primera.

Naročnik je v točkah 19.2. in 19.3 razpisne dokumentacije navedel, da sta vzorca navedenih zavarovanj del razpisne dokumentacije, ponudnik pa ju mora samo parafirati in priložiti v ponudbi. S predložitvijo parafiranega obrazca vzorca zavarovanja v ponudbeno dokumentacijo ponudniki praviloma ne dokazujejo izpolnjevanja katerega izmed pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 ali izpolnjevanja drugih zahtev iz razpisne dokumentacije. Tudi v predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik razpisne dokumentacije ni oblikoval na način, da bi ponudnik z izpolnitvijo vzorca pogodbe izpolnjeval kakršenkoli pogoj za priznanje osnovne, ekonomsko – finančne ali tehnično – kadrovske usposobljenosti ali da bi z njim izkazoval ustreznost ponujenega predmeta naročila. Dejstvo, da prvi izbrani ponudnik vzorcev v ponudbi ni priložil, zato v ničemer ne vpliva na vprašanje izpolnjevanja pogojev za priznanje sposobnosti oz. na izkazovanje tehnične ustreznosti predmeta ponudbe. Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ocenjuje, da je mogoče nepredložitev parafiranega vzorca obeh navedenih zavarovanj označiti za formalno nepopolnost, ki je glede na okoliščine danega primera nebistvena. Ob tem je treba tudi ugotoviti, da prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo ni utemeljil, na kakšen način naj bi ta formalna pomanjkljivost oz. njena odprava vplivala na popolnost oz. veljavnost ponudbe.

V zvezi z očitki prvega vlagatelja, ki se nanašajo na odsotnost nekaterih dokazil oz. podatkov (cena servisne ure z DDV, pooblastila oz. potrdila proizvajalcev opreme, preglednica z navedbo proizvajalcev in izvajalcev servisiranja opreme) v ponudbi prvega izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija po pregledu dokumentacije pritrjuje naročniku v tem, da sporna ponudba vsebuje:
- dokument »IZJAVA O ZAGOTAVLJANJU SERVISA Sklop 3«, v katerem je izrecno navedena cena servisne ure za sklop 3;
- dokument »LETTER OF AUTHORIZATION« (z veljavnostjo do 31. 12. 2015) kot veljavno pisno pooblastilo (potrdilo) proizvajalca ponujene opreme prvemu izbranemu ponudniku, glede na zahteve iz razpisne dokumentacije;
- dokument »NAVEDBA SERVISERJEV Sklop 3«, v katerem je naveden proizvajalec ponujene opreme in izvajalci servisiranja opreme ter
- certifikate proizvajalca ponujene opreme o usposobljenosti teh serviserjev.

Glede na navedeno in ob upoštevanju, da se prvi vlagatelj v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, do teh enakih ugotovitev naročnika niti ni več opredelil oz. jim ni nasprotoval, prav tako pa ni izpostavil morebitne vsebinske neustreznosti katerega od dokazil, Državna revizijska komisija zavrača navedbe prvega vlagatelja o nepopolnosti ponudbe prvega izbranega ponudnika iz obravnavanih razlogov.

Prvi vlagatelj opozarja še na kršitev tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, saj naj bi prvi izbrani ponudnik s podanimi pojasnili in dopolnitvijo ponudbe spreminjal tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja. Navedenemu očitku ni mogoče pritrditi. Prvi izbrani ponudnik je že v ponudbenem predračunu za vse pozicije sklopa 3 (poleg količine in cene na enoto) navedel proizvajalca, tip in kataloško številko ponujene opreme, za to opremo pa je v ponudbi priložil tudi dokazila o lastnostih opreme. Državna revizijska komisija pri tem opozarja, da je naročnik sicer zahteval, naj ponudnik »v dokazilu na jasno viden način za vsak element opreme s prosto roko ali drugače označi zaporedno številko, ki je navedena v preglednici s popisi opreme«, vendar je hkrati navedel tudi, da bo v primeru, ko dokazila ne bodo priložena ali ne bodo izkazovala tehničnih lastnosti opreme ali pa bodo v njih nejasnosti, takega ponudnika pozval k dopolnitvi oz. pojasnilu. V primeru, da ponudnik v dopolnitvi oz. pojasnilu ne bo izkazal zahtevanih tehničnih lastnosti ponujene opreme, bo naročnik njegovo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka.

Naročnik je na prvega izbranega ponudnika dne 9. 3. 2015 naslovil prošnjo za »Dodatna pojasnila v zvezi s predloženo ponudbo […]«, ki jih je prvi izbrani ponudnik naročniku v postavljenem roku nato posredoval dne 13. 3. 2015. Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah, pojasnjevanja ponudbe ZJN-2 izrecno ne predvideva, vendar ga hkrati tudi ne prepoveduje. Dodatnega pojasnjevanja obstoječe ponudbene vsebine torej ZJN-2 ne prepoveduje in ga je zato (v kolikor naročnik s takšnim ravnanjem ne prekrši drugih kogentnih pravil zakona) načeloma šteti kot dopustno. Naročnik ima vselej možnost, da od ponudnika (ali od subjekta, na katerega se pojasnilo neposredno nanaša) zahteva dodatna pojasnila, pri čemer mora biti pojasnjevanje ponudb izvedeno na način, da naročnik spoštuje temeljna načela in omejitve iz ZJN-2. Ne glede na to, da prvi vlagatelj niti ni navedel konkretno, katere specifikacije ali predmet naj bi prvi izbrani ponudnik sploh spremenil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi izbrani ponudnik s pojasnili tehničnih specifikacij predmeta naročila v teku postopka oddaje javnega naročila ni spreminjal in ni zamenjal prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja. Pojasnila ponudnika se namreč nanašajo na že v prvotni ponudbe vsebovane izdelke.

Prvi vlagatelj v nadaljevanju navaja več razlogov za neprimernost ponudbe prvega izbranega ponudnika. Neprimerna je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Kot razlog za neprimernost obravnavane ponudbe tako prvi vlagatelj med drugim navaja, da ponujena ekrana v podsklopu 3.1. »Centralna monitorska postaja brez monitorjev« nimata lučke za alarm, ki bi bila vidna z vseh strani, česar niti naročnik niti prvi izbrani ponudnik ne prerekata, pač pa se sklicujeta na to, da je bila tozadevna zahteva s pojasnilom naročnika preko Portala javnih naročil črtana. Skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 se kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila. Informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na ali preko portala javnih naročil, se štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo razpisne dokumentacije, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje razpisna dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v razpisni dokumentaciji.

Prvotna naročnikova zahteva, vsebovana v dokumentu »Opisi opreme« (oz. ponudbenem predračunu s tehničnimi zahtevami), se je glasila: »Vsaka centralna nadzorna delovna postaja mora omogočati vsaj: […] S predpisi in standardi dovoljene posege na monitorjih (vsaj upravljanje z alarmi, aktiviranje neinvazivne meritve krvnega tlaka pri izbranem pacientu, potrditev nekritičnih alarmov). Lučka za alarm naj bo vidna iz vseh strani obeh monitorjev.«

Naročnik je na vprašanje št. 107 enega od gospodarskih subjektov:
»Sklop 3
3.1. Centralna monitorska cenrala bez monitorjev.
Prosim, da vašo zahtevo lučko za alarm naj bo vidna iz vseh strani obeh monitorjev brišete, ker jo lahko ponuja samo en proizvajalec medicinske opreme in je takšna zahteva diskriminatorna.«
na Portalu javnih naročil dne 22. 1. 2015, pod št. objave JN11760/2014, odgovoril: »Naročnik se strinja s predlogom, zahteva se briše.«

Državna revizijska komisija pritrjuje prvemu vlagatelju v tem, da je naročnik zatem na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN877/2015, dne 10. 2. 2015 objavil še popravek, katerega del je bil tudi popravljen oz. spremenjen opis opreme oz. ponudbeni predračun s tehničnimi zahtevami, ki pa je v spornem podsklopu ponovno (oz. še vedno) vključeval zahtevo »Lučka za alarm naj bo vidna z vseh strani obeh monitorjev«. Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da je naročnik popravek, ki je vseboval enako zahtevo po vidnosti lučke za alarm, objavil tudi že dne 2. 2. 2015 (torej pred potekom roka za postavitev vprašanj), pod št. objave JN696/2015, ob upoštevanju česar ni mogoče pritrditi navedbam naročnika o tem, da bi z upoštevanjem zgoraj navedene zahteve samovoljno ponovno zaostril zahteve potem, ko se je že iztekel rok za zastavljanje vprašanj.

Prvi vlagatelj kot razlog za neprimernost ponudbe prvega izbranega ponudnika navaja tudi neizpolnjevanje zahteve glede prilagoditve TPO časovnih sekvenc ponujenih defibrilatorjev v podsklopu 3.5. Med strankama sicer ni sporno, da v ponudbi prvega izbranega ponudnika navedeni defibrilatorji ne omogočajo prilagoditve časovne sekvence TPO na 30 s.

Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da se je prvotna s tem povezana naročnikova zahteva v opisu opreme glasila: »možnost prilagoditve časovnih sekvenc za TPO na 30, 45, 60, 90, 120, 180 s in možnost prilagoditve protokola na nove ERC smernice.« Naročnik je nato dne 26. 1. 2015 na Portalu javnih naročil pod objavo JN11760/2014 pritrdilno odgovoril na vprašanje gospodarskega subjekta:
»[…] Zahteve po prilagoditvi TPO časovnih sekvenc (poz 3.4. in 3.5.) ne razumemo najbolje, saj je po ERC2010 trenutno interval "kroženja" nastavljen na 120 sek.
1. Ali je za vas sprejemljiv aparat, ki ustreza treutnim ERC smernicam in se ob morebitni spremembi smernic s strani proizvajalca posodobi? […]«.
Ne glede na to, ali je mogoče pritrdilni odgovor naročnika (»Da.«) razumeti na način, da je s tem odstopil od zahteve po »možnost[i] prilagoditve časovnih sekvenc na 30, 45, 60, 90, 120, 180 s«, pa Državna revizijska komisija tudi glede te zahteve ugotavlja, da je naročnik dne 2. 2. 2015, pod št. objave JN696/2015, in dne 10. 2. 2015, pod št. objave JN877/2015, objavil popravka, katerih del je bil tudi popravljen oz. spremenjen opis opreme (ponudbeni predračun s tehničnimi zahtevami), ki pa je v obeh primerih vključeval (nekoliko spremenjeno) zahtevo »možnost prilagoditve časovnih sekvenc za TPO na 30, 60, 90, 120, 180 s in možnost prilagoditve protokola na nove ERC smernice«, torej, glede na prvotno zahtevo, brez zahtevane časovne sekvence 45 s.

Iz vsega opisanega izhaja, da je naročnik po eni strani s pojasnili spreminjal prvotne zahteve, po drugi strani pa teh sprememb v taki vsebini ni upošteval v naknadno objavljenih čistopisih razpisne dokumentacije. Razumljivo je, da lahko pri vnašanju popravkov v čistopis pride do napak, sploh ob upoštevanju obsežnosti predmetnega javnega naročila in velikega števila vprašanj gospodarskih subjektov ter odgovorov na ta vprašanja. Državna revizijska komisija se sicer z naročnikom strinja, da nejasna razpisna dokumentacija ne sme iti v škodo ponudnikov, vendar pa ima takšna nejasnost, kot je ugotovljena v obravnavanem primeru, po oceni Državne revizijske komisije za posledico medsebojno neprimerljivost ponudb. Na eni strani so ponudniki, ki so sporni zahtevi v vsebini iz zadnjega čistopisa razumeli kot obvezni, kot je to v obravnavanem primeru razumel vlagatelj, in so pri pripravi svoje ponudbe to tudi upoštevali (pri čemer prvi vlagatelj izrecno zatrjuje, da bi v primeru neobjave čistopisa tudi sam sledil odgovorom naročnika in pripravil cenovno ugodnejšo ponudbo), na drugi strani pa tisti ponudniki, ki so razpisne zahteve glede na objavljena naročnikova pojasnila razumeli na način, da ti zahtevi sploh nista več upoštevni, kot je to razumel izbrani ponudnik. Takšno naročnikovo ravnanje pa je po oceni Državne revizijske komisije v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN 2. Naročnik je namreč dolžan zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja. Glede na to, da je naročnik v obravnavanem primeru z nejasno razpisno dokumentacijo povzročil neprimerljivost ponudb in s tem nezmožnost enakopravne obravnave ponudnikov, je Državna revizijska komisija vlagateljevemu revizijskemu zahtevku na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila »Dobava, montaža in vzdrževanje medicinske opreme za potrebe sedmih urgentnih centrov« v sklopu 3 »MONITORING PACIENTOV«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA ZA SKLOP 3«, št. 430-12/2014/294, z dne 3. 4. 2015.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da pri ponovnem pregledu in ocenjevanju ponudb upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije in sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2. Pri tem naročnika še posebej opozarja, naj preuči, ali je na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije sploh še mogoče oddati javno naročilo ob hkratni enakopravni obravnavi ponudnikov. Če bo naročnik ugotovil, da tega ni mogoče storiti, mora prav tako ravnati v skladu z ZJN-2, zlasti pa upoštevati obveznosti iz 80. člena ZJN-2, ki naročniku omogočajo zaključek postopka oddaje javnega naročila brez izbire ponudb.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnave predstavljenih revizijskih navedb razveljavila odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, preostalih revizijskih navedb iz vlagateljevega revizijskega zahtevka, ki se nanašajo na druge zatrjevane kršitve v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, ni obravnavala. Obravnava teh navedb namreč na vlagateljev položaj v predmetnem postopku ne bi mogla v ničemer vplivati.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Med drugim vlagateljem in naročnikom je sporna popolnost ponudbe drugega izbranega ponudnika v sklopu 13 »APARAT ZA ZUNANJO MASAŽO SRCA« – drugi vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika v tem sklopu izločiti kot nepopolno.

Pri tem kot razlog za nepravilnost te ponudbe najprej navaja, da drugi izbrani ponudnik ne izkazuje zahtevane reference, ker se ta ne nanaša na enak aparat (Physio-Control Lucas 2), kot ga ponuja v tem postopku, pač pa na aparat proizvajalca ZOLL. Naročnik je v razpisni dokumentaciji referenčno zahtevo opredelil v točki 8.3.1. poglavja »POVABILO K ODDAJI PONUDBE IN SPLOŠNA NAVODILA PONUDNIKU ZA PRIPRAVO PONUDBE«: »Ponudnik je v zadnjih petih letih, šteto od dneva objave obvestila o tem naročilu na portalu javnih naročil, uspešno izvedel (kar pomeni količinsko in kakovostno v skladu z naročilom) naslednje: […] SKLOP 13: vsaj 1 dobavo aparata za masažo srca«. Naročnik je dne 22. 1. 2015 na Portalu javnih naročil (pod št. objave št. JN11760/2014) objavil še odgovor na vprašanje št. 76, v katerem je ponovil zahtevo, da mora ponudnik, ki oddaja ponudbo za sklop 13, predložiti dokazilo, da je v zadnjih petih letih uspešno izvedel vsaj 1 dobavo aparata masaže srca v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Glede na navedeno naročnik ni zahteval reference za dobavo enakega aparata, kot je ponujen, ponudba drugega izbranega ponudnika pa iz tega razloga ni nepravilna.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da za drugega vlagatelja (glede na njegove navedbe v vlogi z dne 26. 5. 2015) ni več sporna razlika v imenih proizvajalcev na izjavi o skladnosti in navedbi proizvajalca v predračunu. Ker obenem ugotavlja, da se izjava »DECLARATION OF CONFORMITY« nanaša na ponujeni izdelek »LUCAS 2 Chest Compression System« – torej konkretno opredeljen model ponujene opreme – zavrača tudi navedbe drugega vlagatelja o neustreznosti te izjave.

Drugi vlagatelj v nadaljevanju izpostavlja več razlogov v prid utemeljitve zatrjevane neprimernosti ponudbe drugega izbranega ponudnika zaradi neskladnosti s tehničnimi specifikacijami, s tem v zvezi pa naročniku očita še neenakopravno obravnavo ponudnikov.

Glede očitka, ki se nanaša na polnilno postajo za baterije aparatov, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je naročnikova zahteva, vsebovana v dokumentu »Opisi opreme« (oz. ponudbenem predračunu s tehničnimi zahtevami) glasila: »vključiti je potrebno 3 kose baterije in polnilno postajo za 2 bateriji«, vztrajanje naročnika pri taki zahtevi pa izhaja tudi iz njegovega odgovora na vprašanje št. 298, objavljenega dne 6. 2. 2015 na Portalu javnih naročil (pod objavo JN11760/2014).

Med strankama ni sporno, da ponudba drugega izbranega ponudnika ne obsega tudi zahtevane polnilne postaje za dve bateriji. Naročnik (oz. drugi izbrani ponudnik) pa se sklicuje na to, da naj bi bili v ponudbo vključeni dve polnilni postaji (za eno baterijo) – Državna revizijska komisija na tem mestu dodaja, da se naročnik do očitkov drugega vlagatelja o tehnični neustreznosti ponujene opreme niti ni opredeljeval, ampak je zgolj citiral pojasnila drugega izbranega ponudnika iz vloge z dne 8. 5. 2015. Ne glede na okoliščino (ne)ustreznosti tako ponujene rešitve pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz ponudbe drugega izbranega ponudnika ni razvidno, ali v takem primeru vključuje ustrezno število polnilcev za eno baterijo. Naročnik v konkretnem primeru namreč nabavlja 7 aparatov za zunanjo masažo srca, iz ponudbenega predračuna pa je razvidno le to, da drugi izbrani ponudnik ponuja 7 kompletov aparatov, pri čemer iz ponudbenega predračuna in priložene tehnične dokumentacije ni razvidno, ali del enega kompleta predstavljata dva polnilca baterij. Naročnik navedenega ni preverjal, niti ne navaja, iz katerega dela ponudbe naj bi bilo to sploh razvidno. Upoštevaje navedeno je naročniku mogoče očitati, da ni imel podlage za ugotovitev primernosti ponudbe, bodisi iz vidika neustreznosti polnilnih postaj izrecni zahtevi iz razpisne dokumentacije bodisi iz vidika nejasnosti glede števila ponujenih polnilnih postaj (za eno baterijo).

V zvezi z očitkom, ki se nanaša na prikaz podatkov na LCD ekranu, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je naročnikova zahteva, vsebovana v dokumentu »Opisi opreme« (oz. ponudbenem predračunu s tehničnimi zahtevami) glasila: »LCD ekran mora prikazovati : pretečeni čas od vklopa aparata,stanje polnosti baterije,način masaže,sporočila o napakah, alarmi«.

Ponujena naprava v ponudbi drugega izbranega ponudnika LCD ekrana nesporno nima, naročnik (oz. drugi izbrani ponudnik) pa se sklicuje na to, da aparat omogoča drugačen način prikaza (nekaterih) od teh podatkov. Tudi ob upoštevanju okoliščine, da ponujeni aparati omogočajo prikaz podatkov o stanju polnosti baterije in načinu masaže na drugačen način (ne preko LCD ekrana), pa je že ob upoštevanju sklicevanja naročnika na pojasnila drugega izbranega ponudnika na mestu zaključek, da ponujeni aparati ne preko LCD ekrana ne na kak drugačen način ne prikazujejo podatka o pretečenem času od vklopa aparata ter o alarmih. Pri tem za rešitev obravnavane zadeve ne more biti bistveno sklicevanje naročnika oz. drugega izbranega ponudnika na nepomembnost prikazovanja teh podatkov – zahteve so bile v tem delu jasne in nedvoumne, noben od morebitnih ponudnikov pa jih pred potekom roka za oddajo ponudb v tem delu ni izpodbijal z zahtevkom za revizijo. V povezavi (tudi) s to zahtevo je bilo na Portalu javnih naročil sicer zastavljeno vprašanje, ali se lahko ponudi aparat, ki v določenih lastnosti odstopa od zahtevanega (pri čemer je bila namesto obstoječe izrecno predlagana zahteva »prikazuje način masaže in polnost baterije«), vendar je naročnik na to dne 19. 1. 2015 (Odgovor na vprašanje št. 42) odgovoril, da morajo ponujeni aparati izpolnjevati razpisane zahteve – spremenil je le zahtevo glede števila stiskov v minuti, kar pa v konkretnem primeru ni relevantno. Naročnik torej niti na izrecno vprašanje gospodarskega subjekta od te zahteve ni odstopil.

Upoštevaje navedeno je naročnik po oceni Državne revizijske komisije ravnal v nasprotju z lastnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije in v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. in 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, s tem, ko je ponudbo drugega izbranega ponudnika ocenil kot primerno in popolno. Državna revizijska komisija je zato na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo drugega vlagatelja ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila v izpodbijanem sklopu 13, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA ZA SKLOP 13«, št. 430-12/2014/304, z dne 3. 4. 2015.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen) napotuje, da v primeru nameravane izdaje nove odločitve o oddaji javnega naročila ponudbo drugega izbranega ponudnika ponovno preveri z upoštevanjem ugotovitev Državne revizijske komisije iz tega sklepa in skladno z določili ZJN 2. V kolikor pa bo naročnik ugotovil, da mu vsebina razpisne dokumentacije, kot je sedaj določena, ne omogoča oddaje javnega naročila na način, da bi lahko uresničil namen, zaradi katerega naroča predmetne aparate za zunanjo masažo srca, bo moral ponoviti postopek javnega naročanja in pri tem pripraviti razpisno dokumentacijo tako, da bo ponudnike jasno, natančno in nedvoumno seznanil z vsemi zahtevami, na podlagi katerih bo presojal primernost ponudb.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnave predstavljenih revizijskih navedb razveljavila odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, preostalih revizijskih navedb iz revizijskega zahtevka drugega vlagatelja ni obravnavala. Obravnava teh navedb namreč na vlagateljev položaj v predmetnem postopku ne bi mogla v ničemer vplivati.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 25. 5. 2015 vložil tudi pritožbo zoper odločitev naročnika o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku. Skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN se revizijski postopek začne, ko Državna revizijska komisija od naročnika prejme zahtevek za revizijo. Če se vlagatelj ne strinja z začetkom revizijskega postopka, Državni revizijski komisiji poda predlog za umik zahtevka. Državna revizijska komisija v revizijskem postopku odloča o utemeljenosti zahtevka za revizijo. Povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku in revizijskem postopku, je skladno s 70. členom ZPVPJN odvisna od (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo (načelo uspeha), iz česar izhaja, da je odločitev o stroških akcesorne narave, saj je odvisna od odločitve o glavni stvari (zahtevku za revizijo).

Če se torej začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, to, glede na akcesorno naravo stroškov, vključuje tudi odločanje o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku. Vlagatelju zoper odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka ni treba vložiti (posebne) pritožbe oziroma je le-ta brezpredmetna. Državna revizijska komisija bo namreč v tem primeru odločala o zahtevku za revizijo in posledično tudi o stroških, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Pritožba zoper odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka je dopustna v primerih, ko se revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo ne začne, vlagatelj pa se ne strinja (zgolj) s stroškovno odločitvijo naročnika. Ker se je v konkretnem primeru, skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN, začel revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, ki vključuje tudi odločanje o vseh stroških, ki so bili priglašeni v predrevizijskem postopku, je bilo potrebno pritožbo zavreči.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva in sicer 1.377,00 EUR za odvetniške stroške za sestavo zahtevka, 27,54 EUR za materialne stroške, oboje povečano za 22% DDV, ter 18.142,94 EUR za vplačano takso, v vlogi z dne 25. 5. 2015 688,50 EUR za odvetniške stroške za sestavo te vloge in 13,77 EUR za materialne stroške, oboje povečano za 22% DDV, ter v pritožbi z dne 25. 5. 2015 še 1.377,00 EUR in 27,54 EUR, oboje povečano za 22% DDV, za sestavo pritožbe.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je prvi vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je skladno z Odvetniško tarifo prvemu vlagatelju kot potrebne stroške priznala naslednje stroške:
- strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 18.142,94 EUR,
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti spora, vrednosti točke in 22% DDV znaša 1679,94 EUR,
- izdatke po 11. členu Odvetniške tarife (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 2.000 točk) v višini 40 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 18,36 EUR.

Državna revizijska komisija je tako prvemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 19.841,24 EUR. Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški, saj glede na vrednost spora (ponudbena cena sporne ponudbe prvega izbranega ponudnika v konkretnem primeru znaša 907.146,88 EUR z DDV) za njegovo priznanje ni podlage v Odvetniški tarifi, priglašeni strošek odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika pa v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlagateljevi vlogi z dne 25. 5. 2015, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Prvi vlagatelj je priglasil tudi stroške za sestavo pritožbe, vendar ti niso bili potrebni, saj je Državna revizijska komisija pritožbo zavrgla.

Naročnik je prvemu vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.


Drugi vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva, in sicer skupno 1.790,10 EUR za stroške odvetniškega zastopanja ter pripravo in vložitev revizijskega zahtevka po Odvetniški tarifi, 12,85 EUR za materialne stroške, oboje povečano za 22% DDV ter 1.341,81 EUR za plačilo takse, v vlogi z dne 26. 5. 2015 pa še 596,70 EUR za sestavo te vloge in 9,18 EUR za materialne stroške, oboje povečano za 22% DDV.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je drugi vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je skladno z Odvetniško tarifo drugemu vlagatelju kot potrebne stroške priznala naslednje stroške:
- strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 1.341,81 EUR,
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.100 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti spora, vrednosti točke in 22% DDV znaša 615,98 EUR,
- izdatke po 11. členu Odvetniške tarife (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 100 točk) v višini 21 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 9,64 EUR.

Državna revizijska komisija je tako drugemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 1.967,43 EUR. Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški, saj glede na vrednost spora (ponudbena cena sporne ponudbe drugega izbranega ponudnika v konkretnem primeru znaša 67.090,24 EUR z DDV) za njegovo priznanje ni podlage v Odvetniški tarifi, priglašeni strošek odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika pa v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlagateljevi vlogi z dne 26. 5. 2015, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 19. 6. 2015

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
Članica Državne revizijske komisije






 
Vročiti:
- Odvetniška pisarna RAZDEVŠEK, d.o.o., Dalmatinova ulica 11, 1000 Ljubljana
- mag. Janez Ahlin – odvetnik, Kolodvorska ulica 7, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana
- GORENJE GTI, d.o.o., Partizanska cesta 12, 3320 Velenje
- MOLLIER d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 3, 3000 Celje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran