018-078/2015 Zdravstveni dom Ptuj

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in Tadeje Pušnar kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Najem ali brezplačna uporaba biokemijskega analizatorja z vsemi potrošnimi materiali in vzdrževanjem«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika ROCHE Farmacevtska družba, d. o. o., Vodovodna cesta 109, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Gregor Zupančič, Mala ulica 5/VII, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom Ptuj, Potrčeva cesta 19a, Ptuj (v nadaljevanju: naročnik), dne 10. 6. 2015

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta št. JR/B-1/15 z dne 16. 3. 2015.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 3.457,63 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 6. 2. 2015 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN823/2015. Dne 16. 3. 2015 je naročnik izdal odločitev o oddaji naročila (št. dokumenta JR/B-1/15) in kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Hermes Analitica, d. o. o., Verovškova 58, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 30. 3. 2015, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da naročnik predmetnega naročila ne bi smel dodeliti izbranemu ponudniku, saj ta ni izpolnil vseh naročnikovih strokovnih zahtev. Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora ponudnik zagotoviti potrdilo, da je v Republiki Sloveniji inštaliranih in delujočih vsaj pet analizatorjev, ki so vključeni v SNEQAS zunanjo kontrolo kakovosti. Potrdilo, ki ga je predložil izbrani ponudnik, ne ustreza naročnikovim zahtevam, saj izbrani ponudnik ni predložil potrdila o petih inštaliranih in delujočih analizatorjih AU 480, temveč je predložil le potrdilo, ki se nanaša na AU sisteme proizvajalca Beckman Coulter. Naročnik bi moral preveriti, ali imajo uporabniki, kot izhaja iz potrdil, tudi dejansko inštalirane in delujoče sisteme AU 480. Vlagatelj nadaljuje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval tudi, da morajo biti vsi reagenti pripravljeni za uporabo brez predhodne manualne priprave, steklenička oz. kaseta pa mora vsebovati vsaj 100 testov (izjema je suha kemija). Iz spremnega lista za reagent LIP Lipase proizvajalca Beckman Coulter izhaja, da reagent ni pripravljen za uporabo, zato ne ustreza zahtevi naročnika. Vlagatelj naročniku očita tudi kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo, saj meni, da mu je neupravičeno zakril nekatere podatke iz ponudbe izbranega ponudnika. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 3. 4. 2015 opredelil do revizijskih navedb. V vlogi navaja, da so vsi AU analizatorji poenoteni in da uporabljajo isto metodo, razlikujejo pa se le v kapaciteti. Potrdilo, ki ga je predložil izbrani ponudnik, se nanaša na AU sisteme. Pri vseh AU sistemih, ki so vključeni v SNEQAS, gre za takšne, kot je AU 480, zato naročniku ni bilo treba iskati dodatnih pojasnil. V zvezi z reagentom LIP Lipase izbrani ponudnik pojasnjuje, da sistem AU 480 uporablja že pripravljene reagente. Pri LIP Lipase, ki ga tvorita R1 in R2, gre pri R1 le za združitev puferja z liofilizatom in ne za klasično pripravo reagenta. Naročniku ta združitev (samo pri R1 in ne tudi R2) ne pomeni nobenega dodatnega stroška ali zamude pri njegovem delu in proizvajalcu ne pomeni ovire za predstavljanje sistema AU 480 kot sistema, ki v celoti uporablja pripravljene reagente.

Naročnik je dne 20. 4. 2015 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik v zvezi s potrdilom o delujočih analizatorjih navaja, da v razpisni dokumentaciji ni bilo izrecno določeno, da se mora potrdilo nanašati izključno na ponujen analizator. Ker se laboratoriji prijavljajo v SNEQAS glede na metodo, ki jo izvajajo, in ne glede na analizator, naročnik meni, da ni kršil zakona, ko je upošteval potrdilo za analizatorje, ki uporabljajo enako metodo in se razlikujejo samo v zmogljivosti. V zvezi z očitkom o reagentu LIP Lipase, ki naj ne bi izpolnjeval zahteve glede predhodne priprave, naročnik zgolj citira opredelitev izbranega ponudnika, v zvezi z očitkom vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika pa naročnik navaja, da je vlagatelju dovolil vpogled v javne podatke, ne pa tudi v podatke, ki so predstavljali poslovno skrivnost izbranega ponudnika. Tudi sicer pa naročnik meni, da je vlagatelj potrebne podatke o kataloških številkah in ponujenih artiklih dobil na spletu, zato ni bila kršena javnost podatkov.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 22. 4. 2015 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 24. 4. 2015 opredelil do trditev naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi vlagatelj odgovarja na posamezne naročnikove navedbe in ponavlja očitane kršitve iz zahtevka za revizijo.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V predmetnem postopku pravnega varstva je med vlagateljem in naročnikom najprej spor o tem, ali je ponudba izbranega ponudnika primerna oz. pravilna in (posledično) popolna v smislu 16., 19. in 20. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2).

Neprimerna ponudba je v skladu z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolnjuje vseh naročnikovih zahtev, ki so določene v razpisni dokumentaciji. Nepravilna ponudba pa je v skladu z 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 (med drugim) tista, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2. Neprimerna in nepravilna ponudba glede na definicijo iz 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 nista popolni, nepopolne ponudbe pa mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka. V primeru torej, kadar ponudnik ne ponudi predmeta naročila s takimi lastnostmi, kot jih naročnik zahteva v razpisni dokumentaciji, ali kadar ne izpolni pogojev, ki jih naročnik določi v skladu z 41. do 47. členom ZJN-2, njegove ponudbe ni mogoče označiti kot primerne oz. pravilne in posledično popolne, naročnik pa jo mora izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik predmet javnega naročila oziroma pogoje, vezane na vsebino javnega naročila, opredeli s tehničnimi specifikacijami, ki morajo biti oblikovane v skladu s 37. členom ZJN-2. Naročnik mora tehnične specifikacije oziroma lastnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila, opredeliti v razpisni dokumentaciji, način in obseg opisa predmeta javnega naročila pa je odvisen od lastnosti in kompleksnosti samega predmeta. Naročnik mora način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga določiti v razpisni dokumentaciji (npr. z opisom tehničnih lastnosti, predložitvijo skic, prospektov, izjav, potrdil in druge tehnične dokumentacije), ponudnik pa mora na način, kot ga je določil naročnik, v ponudbi dokazati, da ponuja blago z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi. ZJN-2 v okviru ugotavljanja tehnične sposobnosti ponudnika naročniku dopušča, da lahko od ponudnika zahteva tudi predložitev seznama najpomembnejših dobav blaga v zadnjih treh letih (2. alineja točke a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2) ali (v zvezi s proizvodi, ki jih je potrebno dobaviti) predložitev certifikatov, ki jih izdajajo pooblaščene ustanove ali pristojne agencije za nadzor kakovosti, s katerimi se potrdi skladnost izdelkov s tehničnimi specifikacijami ali veljavnimi standardi (2. alineja točke j) drugega odstavka 45. člena ZJN-2).

Naročnik je v poglavju 2.2 razpisne dokumentacije zapisal, da morajo ponudniki za popolnost ponudbe (med drugim) podrobno opisati predmet ponudbe oz. ponujeno opremo skupaj s potrošno opremo, v skladu s strokovnimi zahtevami naročnika. Ob tem je zahteval tudi predložitev katalogov, prospektnega materiala ali prospektno tehnično dokumentacijo. Iz te dokumentacije so morale biti jasno razvidne vse strokovno tehnične značilnosti ponujenega aparata, ponudniki pa so bili v skladu z naročnikovimi zahtevami dolžni pri vsaki strokovni zahtevi navesti stran v priloženi tehnični dokumentaciji, iz katere je moralo biti razvidno izpolnjevanje določenega pogoja. Prav tako sta morala biti pri vsaki postavki navedena proizvajalec in kataloška številka. Za ponudbo, ki ne bo ustrezala vsem strokovnim zahtevam, navedenim v specifikacijah strokovnih zahtev, je naročnik izrecno zapisal, da jo bo zavrnil kot nepopolno.

Strokovne zahteve je naročnik določil v poglavju C razpisne dokumentacije, in sicer v obrazcu OBR-7 »Specifikacija strokovnih zahtev naročnika«, kjer je v 25-ih točkah naštel strokovne zahteve za biokemijski analizator. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da naj ponudba izbranega ponudnika ne bi izpolnjevala dveh zahtev, ki ju je naročnik določil v obrazcu OBR-7, in sicer zahtev, ki sta bili določeni v točkah 5 in 15:

»5. Ponudnik naj zagotovi potrdilo da je v Republiki Sloveniji inštaliranih in delujočih vsaj pet takšnih analizatorjev, ki so vključeni v SNEQAS zunanjo kontrolo kakovosti.
15. Vsi reagenti morajo biti pripravljeni za uporabo (brez predhodne manualne priprave), steklenička/kaseta pa naj vsebuje vsaj 100 testov (izjema je suha kemija).«

V zvezi z revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na zahtevo, da morajo biti vsi reagenti pripravljeni za uporabo (brez predhodne manualne priprave), je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil obrazec OBR-7, na katerem je bila specifikacija strokovnih zahtev naročnika. V obrazcu je izbrani ponudnik pri zaporedni številki 15, kjer je navedena zahteva v zvezi s predpripravo reagentov, navedel: »DOKAZILO: AU Family of Chemistry Systems stran 3 in CD BR-13843C AU Reagent QRG«.

Na 3. strani prospekta »AU Family of Chemistry Systems«, s katerim je izbrani ponudnik dokazoval izpolnjevanje zahteve iz 15. točke specifikacije strokovnih zahtev naročnika, je navedena tabela, iz katere je razvidno, da analizatorji AU uporabljajo pripravljene reagente. Pod tabelo je navedeno tudi, da je AU testni meni sestavljen iz 125-ih priročnih tekočih reagentov, ki so pripravljeni za uporabo in so standardizirani za celo skupino AU sistemov, pri čemer je navedena tudi opomba, da vsi produkti niso dostopni v vseh državah. Na priloženem CD-ju, s katerim je izbrani ponudnik prav tako dokazoval izpolnjevanje zahteve iz 15. točke specifikacije strokovnih zahtev naročnika, pa je v dokumentu pod oznako »BR-13843C« v pdf formatu prospekt z naslovom »AU REAGENT QUICK REFERENCE GUIDE«, v katerem je na 13. strani opisan reagent LIP Lipase oz. so zanj navedene tehnične specifikacije. Ob tem je v komentarju tega reagenta navedeno: »Dissolve contents of 1 vial of R1 with the contents of 1 vial of R1 buffer«.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je v spremnem listu za reagent LIP Lipase v poglavju »Preparation of Reagents« navedeno, da reagent ni pripravljen za uporabo. Izbrani ponudnik v vlogi z dne 3. 4. 2015, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, navaja, da AU sistemi uporabljajo že pripravljene reagente, kar naj bi bilo razvidno tako iz dokumenta »AU Family of Chemistry Systems« kot tudi iz dokumenta »AU REAGENT QUICK REFERENCE GUIDE«. V slednjem naj bi bilo na strani 13 navedeno le, da reagent LIP Lipase tvorita R1 in R2 in da gre pri R1 le za združitev puferja z liofilizatom.

Po pregledu navedb izbranega ponudnika in dokumentacije, ki jo je izbrani ponudnik predložil v ponudbi in v vlogi z dne 3. 4. 2015, Državna revizijska komisija ugotavlja, da reagent LIP Lipase ni pripravljen za uporabo oz. da je potrebna predhodna ročna priprava tega reagenta, česar pa naročnik v razpisni dokumentaciji ni dopustil. Kot navaja že sam ponudnik, je treba sestavino R1 reagenta LIP Lipase pripraviti tako, da je treba združiti pufer z liofilizatom. To je razvidno tudi iz (v ponudbi priloženega) dokumenta AU REAGENT QUICK REFERENCE GUIDE«, v katerem je, kot je bilo že ugotovljeno, na 13. strani navedeno, da je pri sestavini R1 potrebno sestavine raztopiti. Enako izhaja tudi iz dodatnega dokumenta, ki ga je izbrani ponudnik priložil vlogi z dne 3. 4. 2015 in v katerem je opisan reagent Lipase. V poglavju, ki se nanaša na pripravo reagenta, je za sestavino R2 navedeno, da je že pripravljena za uporabo in da ni potrebna nobena priprava (»Ready for use. No preparation is required.«). Za sestavino R1 pa je navedeno, da je treba počasi dodati vsebino puferja v stekleničko z liofilizatom ter mešati, dokler liofilizat ni povsem raztopljen, zatem pa je treba delovno raztopino vrniti v stekleničko s puferjem (»Slowly add the contents of R1 buffer to the bottle containing R1 lyophilisate. Mix until lyophilisate is completely dissolved. Return the working solution to the R1 buffer bottle.«).

Čeprav bi Državna revizijska komisija lahko sprejela pojasnilo izbranega ponudnika, da gre pri opisani pripravi reagenta le za preprosto laboratorijsko opravilo (na tem mestu je treba opozoriti, da se naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo ni opredelil do revizijskih navedb, ki se nanašajo na vprašanje predpriprave reagentov, temveč je izključno povzel le navedbe izbranega ponudnika), pa je treba ugotoviti, da je bila določba naročnika iz 15. točke specifikacij strokovnih zahtev jasna in je nedvoumno zahtevala, da morajo biti vsi reagenti pripravljeni za uporabo brez predhodne ročne priprave. Pri tem naročnik ni dopustil, da bi posamezni reagenti lahko predstavljali izjemo ali pa da bi bila izjemoma dopuščena takšna predpriprava reagentov, ki predstavlja preprosto opravilo. Reagent LIP Lipase, ki ga v okviru svojega biokemijskega analizatorja ponuja izbrani ponudnik, nesporno zahteva ročno predpripravo, kar priznava tudi izbrani ponudnik (čeprav je ta lahko tudi preprosta). To pomeni, da izbrani ponudnik ni ponudil takšnega predmeta, ki bi izpolnjeval vse naročnikove tehnične zahteve. Naročnik je s tem, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika, kršil določila lastne razpisne dokumentacije, saj je v poglavju 2.2 razpisne dokumentacije izrecno zapisal, da bo ponudbo, ki ne bo ustrezala vsem strokovnim zahtevam, navedenim v specifikacijah strokovnih zahtev, zavrnil kot nepopolno. S tem je kršil tudi prvi odstavek 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi oziroma spremembi ponudb (če je to dopustno) izločiti ponudbe, ki niso popolne. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na predmet javnega naročila, je neprimerna in posledično nepopolna, zaradi česar jo mora naročnik izločiti iz postopka.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da je naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb kršil določbe lastne razpisne dokumentacije in prvi odstavek 80. člena ZJN-2, zato je zahtevku za revizijo na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javna naročila, kot izhaja iz dokumenta št. JR/B-1/15 z dne 16. 3. 2015. Ker je Državna revizijska komisija že pri presoji izpolnjevanja tehnične zahteve, ki se nanaša na pripravo reagentov, ugotovila kršitev prvega odstavka 80. člena ZJN-2, preostalih revizijskih navedb, ki se nanašajo na potrdilo o nameščenih analizatorjih ter vpogled v dokumentacijo, ni obravnavala. Njihova vsebinska presoja namreč ne bi več mogla vplivati na ugotovitev o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika in s tem na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz 1. točke izreka tega sklepa.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ravnati skladno z ZJN-2 in izbrati ponudbo, ki je popolna. Ponudba, ki ne izpolnjuje vseh naročnikovih pogojev, ki se nanašajo na predmet naročila, ni primerna in posledično tudi ni popolna, zato je naročnik ne sme izbrati kot najugodnejšo, temveč jo mora izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) vlagatelju kot potrebne stroške priznala naslednje stroške:

- strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 2.603,67 EUR (vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v navedeni višini priložil zahtevku za revizijo),
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.500 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti spora, vrednosti točke in 22 % DDV znaša 839,97 EUR,
- izdatke po 11. členu Odvetniške tarife (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1000 točk in 1 % od presežka nad 1000 točk, tj. 500 točk) v višini 25 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 13,99 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 3.457,63 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški, saj glede na vrednost spora (ponudbena cena sporne ponudbe izbranega ponudnika v konkretnem primeru znaša 130.183,44 EUR brez DDV) za njegovo priznanje ni podlage v Odvetniški tarifi, priglašeni strošek odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika pa v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlagateljevi vlogi z dne 24. 4. 2015, v kateri vlagatelj zgolj ponavlja navedbe iz zahtevka za revizijo, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 10. 6. 2015

predsednica senata
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije













Vročiti:

- Zdravstveni dom Ptuj, Potrčeva cesta 19a, 2250 Ptuj
- Odvetnik Gregor Zupančič, Mala ulica 5/VII, 1000 Ljubljana
- Hermes Analitica, d. o. o., Verovškova 58, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve

Natisni stran