018-079/2015 Dom Dr. Jožeta Potrča Poljčane

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter mag. Mateje Škabar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »TEKSTIL IN DELOVNA OBLEKA« (v sklopu 1: »POSTELJNO PERILO«), začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj BTT TEKSTIL d.o.o., Zgornja Kungota 73, Zgornja Kungota (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DOM DR. JOŽETA POTRČA POLJČANE, Zgornje Poljčane, Potrčeva ulica 1, Poljčane (v nadaljevanju: naročnik), dne 2. 6. 2015

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o sklenitvi okvirnega sporazuma za sklop 1 »POSTELJNO PERILO«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 1/9-4301/1/25-2015, z dne 18. 3. 2015.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v višini 500,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 21. 1. 2015 sprejel sklep št. 1/9-4301/1/1-2015 o začetku postopka javnega naročanja. Obvestilo o javnem naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 27. 1. 2015, pod št. objave NMV429/2015, dne 30. 1. 2015 in 16. 2. 2015 pa še popravka oz. dodatne informacije, pod št. objav NMV522/2015 in NMV830/2015.

Naročnik je dne 18. 3. 2015 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 1/9-4301/1/25-2015, s katerim je vse sodelujoče ponudnike obvestil, da je za sklenitelja okvirnega sporazuma v sklopu 1 »POSTELJNO PERILO« izbral ponudnika POSREDNIŠTVO IN TRGOVINA ''DABRA TRADE'', BRANKO MAK S.P., Ob potoku 8, 3313 Polzela (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je odločitev prejel dne 20. 3. 2015.

Vlagatelj je po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika dne 1. 4. 2015 pravočasno (skladno s pravnim poukom naročnika) vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da mu je bil onemogočen vpogled v tehnično specifikacijo izdelka izbranega ponudnika, kljub temu, da ponudnik z njo dokazuje izpolnjevanje zahtevanih tehničnih lastnosti. Po že znanih mnenjih Urada informacijske pooblaščenke dokazila o izpolnjevanju tehničnih lastnosti ne morejo biti poslovna skrivnost. Ne glede na to pa na osnovi videnega izdelka vlagatelj ugotavlja, da vpojna obračalka, kot jo ponuja izbrani ponudnik, ne izpolnjuje teh lastnosti, ne po tehničnih lastnostih, ne po namenu uporabe. Po tehničnih lastnostih gre za dve do ti sloje prešitega (torej ne laminiranega) materiala – po vsej verjetnosti so to tanko poliestrno pletivo, lahka poliestrna plast in gosta poliestrna plast, ki so prilepljeni na pletivo (verjetno iz poliestra) z membrano ali premazom, kar pa je neskladno z zahtevami. Po namenu razpisani izdelek ščiti tako posteljo pred tekočino kot negovanca pred preležaninami, izdelek izbranega ponudnika pa ščiti le posteljo. Vlagatelj naročniku očita tudi fingiranje razpisa. Naročnik naj bi vedel, da je razpisana obračalka okrog trikrat dražja od podloge izbranega ponudnika. Ker pa je vseeno sprejel tak izdelek, je to očitno naredil z namenom, da vlagatelj na razpisu ne bi bil uspešen. Če bi naročnik razpisal tak izdelek, kot ga je sprejel, bi lahko tudi vlagatelj ponudil tak izdelek. K takemu stališču vlagatelja napeljuje tudi izjava predstavnice naročnika, da tudi če bo vlagatelj uspel z revizijo, naročnik z njim pogodbe ne bo sklenil. Vlagatelj predlaga in zahteva, da naročnik oz. Državna revizijska komisija razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, ter da se naročilo dodeli vlagatelju oz. se z izbranim ponudnikom pogodba ne sklene. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev nastalih stroškov v višini 500,00 EUR.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 10. 4. 2015. Poudarja, da so sestavni deli ponudbe tudi vzorci ponujenega blaga. Ti morajo biti po sestavi, kroju, načinu šivanja in robljenja, kvaliteti sukanca, videzu, barvi in kvaliteti najmanj enakovredni blagu, ki ga naročnik že uporablja. Poudarja, da je ponudil kvalitetnejšo (štirislojno) vpojno obračalko od zahtevane, pri čemer ta izdelek ščiti tako posteljo kot negovanca. Izbrani ponudnik navaja sestavo vpojne obračalke po posameznih plasteh in dodaja, da navedeni izdelek prodaja po več domovih in bolnicah po Sloveniji, brez pritožb. Meni, da je cena stvar njegove poslovne politike. Dodaja, da je tudi sam vlagatelj pri posteljnini damast ponudil drugačno kvaliteto in vzorec, kot je bilo zahtevano, pa ga to očitno ne moti.

Naročnik je revizijski zahtevek zavrnil kot neutemeljen s sklepom št. 1/9-4301/1/36-2015 z dne 24. 4. 2015. Zatrjuje, da je vlagatelju omogočil vpogled v vse javne podatke, kot jih opredeljuje 22. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), prav tako so bili vlagatelju predloženi vzorci blaga. Naročnik poudarja, da v razpisni dokumentaciji ni eksplicitno zahteval izpolnjevanja vseh določenih tehničnih karakteristik, ampak je dopustil ponudbo enakovrednega oz. kvalitetnejšega blaga od tega, ki ga že uporablja. Za izdelek je dejansko navedel tri sloje, pri tem pa ni opredelil triplastnega, ampak večplastni laminat, ki je torej lahko več kot triplastni. Izbrani ponudnik je ponudil vpojno obračalko (štiriplastni laminat) in podal njene tehnične karakteristike, ki jih je opredelil kot poslovno skrivnost. Naročnik je vpojno obračalko testiral (petkratno pranje v Tehnični službi in uporaba v Službi zdravstvene nege in oskrbe) in ugotovil, da ustreza potrebam. Dodaja, da bi bila tudi ob izločitvi cene vpojne obračalke iz predračunov vlagateljeva ponudba še vedno bistveno višja, glede na ocenjeno vrednost in zagotovljena sredstva celo nesprejemljiva, in je dejansko ne bi mogel v nobenem primeru izbrati. Naročniku se poraja sum, da je vlagatelj želel s tako ceno izigrati naročnika, saj sicer obračalko prodaja po nižji ceni.

Naročnik je z vlogo z dne 30. 4. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 6. 5. 2015 opredelil do navedb naročnika. Meni, da ker naročnik ni določil nobenega drugega kriterija za ocenjevanje enakovrednosti ponujenega blaga, so razpisane tehnične karakteristike edini kriterij razsojanja. V teh tehničnih karakteristikah pa je bil jasno naveden trislojni laminat točno določene sestave. Pojem enakovreden ali kvalitetnejši se nanaša tudi vzdrževanje in nego izdelka. Podloga izbranega ponudnika je verjetno težja od 680 g/m2 (razpisana obračalka pa 400 g/m2), kar na koncu pomeni višjo ceno pranja. Vlagatelj kot absurdno označuje trditev, da naj bi več slojev pomenilo večjo kvaliteto, saj bi tako bil desetslojni papir kvalitetnejši. Kot eklatantno laž označuje trditev naročnika o ceni obračalke vlagatelja: cena 12,99 EUR, ki jo navaja naročnik, se namreč nanaša na manjšo obračalko, cena za ponujeno velikost na spletu pa je 23,99 EUR.

Vlagatelj je, po pozivu Državne revizijske komisije, dne 22. 5. 2015 doplačal takso za predrevizijski in revizijski postopek v znesku 500,00 EUR in istega dne Državni revizijski komisiji predložil potrdilo o doplačilu.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V povezavi z vlagateljevim pravovarstvenim predlogom Državna revizijska komisija najprej opozarja, da ima v reviziji postopkov javnega naročanja pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična pooblastila (torej lahko le razveljavi naročnikove odločitve v postopku javnega naročanja), ne pa tudi reformatoričnih pooblastil. To pomeni, da lahko Državna revizijska komisija na podlagi 31. in 39. člena ZPVPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da bodisi zahtevek za revizijo zavrže, zavrne ali zahtevku ugodi tako, da postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Državna revizijska komisija s svojim sklepom ne more nadomestiti naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ali druge odločitev v postopku oddaje javnega naročila. Revizija postopka namreč zgolj preprečuje nezakonito izbiro pogodbene stranke, medtem ko odločitev o izbiri še vedno ostaja v rokah naročnika.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja še, da je naročnik za sklop 1 prejel tri pravočasne ponudbe, pri čemer je bila vlagateljeva ponudba skladno z merilom najnižje cene uvrščena na tretje, ponudba izbranega ponudnika pa na prvo mesto. Naročnik je ponudbo drugouvrščenega ponudnika, skladno z določbo tretjega odstavka 42. ZJN-2, izločil iz postopka javnega naročanja. Državna revizijska komisija se do vprašanja (ne)sprejemljivosti ponudbe vlagatelja ni posebej opredeljevala, saj iz odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma ne izhaja, da bi naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nesprejemljivo – nasprotno: tudi vlagateljevo ponudbo je označil kot popolno. Naročnikove navedbe (v sklepu z dne 24. 4. 2015) o nesprejemljivosti vlagateljeve ponudbe predstavljajo zgolj pojasnilo izjave predstavnice naročnika, ki jo kot sporno izpostavlja vlagatelj, predmet presoje v tem postopku pravnega varstva pa ne morejo biti ravnanja naročnika, do katerih sploh (še) ni prišlo.

Vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na naročnikovo ravnanje v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, je potrebno presojati z vidika 8. in 22. člena ZJN-2. V skladu s 8. členom ZJN-2 mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Šesti odstavek 22. člena ZJN-2 določa, da je načeloma celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu javna. Vendar pa se načelo transparentnosti ter javnosti dokumentacije postopka oddaje javnega naročila nanaša zlasti na sam postopek oddaje javnega naročila kot celoto in znotraj tega zlasti na objave javnih naročil, razpisno dokumentacijo, postopek odpiranja ponudb in dokumentacijo v zvezi z ocenjevanjem in pregledovanjem ponudb, medtem ko ima ponudbena dokumentacija posameznih ponudnikov drugačen status. Zanjo veljajo številne omejitve, povezane z vprašanjem varovanja poslovnih skrivnosti in drugih podatkov (npr. osebnih), ki so v skladu z zakonom tajni. ZJN-2 naročnika na več mestih zavezuje, da varuje poslovne skrivnosti ponudnikov. V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZJN-2 mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost. Tudi že citirani šesti odstavek 22. člena ZJN-2 določa, da dokumentacija o oddanem javnem naročilu ne more biti javna, če vsebuje poslovne skrivnosti ali tajne podatke iz tega člena. To velja tudi v primeru uveljavljanja pravice do vpogleda v ponudbe, saj sedmi odstavek 22. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke. Navedeno med drugim pomeni, da naročnik konkurenčnim ponudnikom ne sme dovoliti vpogleda v tiste dele ponudbene dokumentacije, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, vsebujejo poslovne skrivnosti, razen če presodi, da gre za podatke, ki so po zakonu javni.

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivna poslovna skrivnost), ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivna poslovna skrivnost). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti le tisti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. V primeru, kadar gre za vprašanje obstoja objektivnih poslovnih skrivnosti, mora naročnik v vsakem konkretnem primeru, ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, presojati, ali je podatek tak, da bi ponudniku z njegovim razkritjem nastala občutna škoda. Kadar pa gre za subjektivne poslovne skrivnosti, zadostuje, da ponudnik vnaprej in pisno označi dele, ki so po njegovem mnenju zaupni. Naročnik je na ponudnikovo subjektivno oznako poslovnih skrivnosti, s katero so lahko po ponudnikovi presoji označeni tudi manj pomembni podatki, vezan, vendar mora takšno oznako zaupnosti presojati glede na navedene zakonske določbe ZJN-2 in ZGD-1. ZJN 2 v drugem odstavku 22. člena izrecno določa, da je javen podatek količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Po ZJN-2 so torej, ne glede na morebitno drugačno označbo s strani ponudnika, javni tisti podatki, na podlagi katerih naročnik ponudbe ocenjuje in jih razvršča v skladu z vnaprej določenimi merili.

Z vpogledom v spisovno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik s sklepom o varstvu podatkov podatke dopolnitev ponudbe, ki opredeljujejo tehnične karakteristike materialov in izdelkov, označil kot poslovno skrivnost, na samem dokumentu pa te podatke navedel pod »ZAUPNO«. Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo ugotavlja, da za podatke, v katere je bil vlagatelju onemogočen vpogled, ni mogoče ugotoviti, da gre za podatke, ki so javni že po zakonu in kar bi predstavljalo podlago za spregled oznake poslovne skrivnosti. Tudi vlagatelj pri tem ne pojasni, v skladu s katerim zakonskim določilom naj bi bili podatki, v katere mu je bil onemogočen vpogled in ki jih je izbrani ponudnik označil kot poslovna skrivnost, javni, oziroma ne zatrjuje, da bi ti podatki predstavljali kršitev zakona ali dobrih poslovnih običajev. Glede na vse navedeno zatrjevanim domnevnim kršitvam naročnika v zvezi z vpogledom utemeljenosti ne gre priznati in je potrebno ugotoviti, da naročnik pri tem ni ravnal v nasprotju z zakonom. Vendar pa Državna revizijska komisija pripominja, da je z namenom, da se vlagatelju zagotovi hitro in učinkovito pravno varstvo, v sporne dele ponudbe in njene dopolnitve vpogledala sama.

Vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje neprimernost in s tem nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika iz razloga, ker ponujene vpojne obračalke ne izpolnjujejo zahtevanih tehničnih lastnosti. Popolna ponudba je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna, neprimerna ponudba pa je tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (16. in 20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). V skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb skladno z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne.

Naročnik je opis in tehnične specifikacije blaga opredelil v točki 2.5.5. razpisne dokumentacije:
»Dobavitelj mora ponuditi blago, ki je po sestavi in vrsti tkanine, kroju, gostoti in vrsti šiva, načinu šivanja in robljenja, kvaliteti sukanca, videzu, barvi in kvaliteti najmanj enakovredno blagu ali kvalitetnejše od blaga, ki ga naročnik že uporablja.
Fotografije v nadaljevanju so informativnega pomena, ponudniki so vabljeni, da si blago ogledajo pri naročniku. Za najavo ogleda je potrebna predhodna uskladitev termina s kontaktno osebo naročnika.« V isti točki je za vpojne obračalke v tabeli pod točko 1.4 navedel naslednje zahteve:
• »dim. 75 x 150 cm
• večplastni laminat
• 70% poliester, 20% bombaž, 10% poliuretan
• 450 g/m2
• belo/modra barva«,
ki pa jih je v tretji in četrti alineji s popravkom razpisne dokumentacije, objavljenim na Portalu javnih naročil dne 16. 2. 2015, pod št. objave NMV830/2015, spremenil tako, da je kot zahtevano sestavo laminata opredelil
»večplastni laminat:
(1) pletenina: 60% poliester, 40% bombaž,
bombaž, 10% poliuretan
(2) membrana: 100% poliuretan,
(3) tkanina: 70% bombaž, 30% poliester
400 g/m2«.

Enake zahteve po enakovrednosti oz. kvaliteti blaga in navedba razlogov za take zahteve so vsebovane tudi v točki 2.5.3. »Vzorci in dokazila tehnične ustreznosti ponujenega blaga« razpisne dokumentacije.

Vlagatelju zaradi varovanja poslovnih skrivnosti vpogled v tehnično specifikacijo ponujenih vpojnih obračalk v dopolnitvi ponudbe izbranega ponudnika ni bil omogočen in neskladnost ponujenega blaga z zahtevami utemeljuje z ugotovitvami, do katerih je prišel na podlagi ogleda vzorcev ponujenega blaga. Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v tehnične podatke ponujenega blaga, označene kot »ZAUPNO«, ugotavlja, da je za ponujene vpojne obračalke navedena sestava štirislojni laminat z navedbo sestave posameznih plasti. Pri tem se je sicer mogoče strinjati z naročnikom v tem, da z razpisno dokumentacijo ni zahteval izključno treh slojev, pač pa »večplastni laminat« (glede na to lahko torej tudi štirislojni), vendar pa je obenem potrebno ugotoviti, da je naročnik za (najmanj) 3 plasti laminata opredelil tudi surovinsko sestavo teh posameznih plasti. Iz tehničnih podatkov vpojne obračalke izbranega ponudnika pa izhaja, da surovinski sestav plasti odstopa od zahtev naročnika (v nobeni plasti ni vsebovan bombaž).

Ne glede na to, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo kot neustrezno izpostavil tehnične lastnosti ponujenega blaga izbranega ponudnika »tako po številu in vrsti funkcionalnih plasti, kot po njihovem spajanju«, se naročnik v sklepu z dne 24. 4. 2015 ni opredelil do vprašanja sestave posameznih plasti laminata, ki odstopa od zahtevane. Naročnik zgolj navaja, da je vpojno obračalko testiral in ugotovil, da ustreza njegovim potrebam, ni pa navedel razlogov ali pojasnil v prid trditvi, da ponujeni izdelek ustreza tudi zahtevam, kot jih je opredelil v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da iz odstopljene dokumentacije postopek testiranja vpojne obračalke ni razviden, prav tako ne rezultati testiranja. V nobenem od obeh dokumentov »PREGLED PONUDBE: BRANKO MAK S.P.« (z dne 10. 3. 2015 in 17. 3. 2015) ni navedeno, da bi naročnik testiral vpojne obračalke, ki jih zajema sporna ponudba – so pa v teh dokumentih pod »Ugotovitve pregleda in testiranja vzorcev« navedene ugotovitve v zvezi z nekaterimi drugimi izdelki. V končni posledici zato ni mogoče preizkusiti naročnikove trditve, da je ponujeno blago (vpojne obračalke) z drugačno surovinsko sestavo od zahtevane »kvalitetnejše od zahtevanega«.

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da je »podloga izbranega ponudnika po vsej verjetnosti težja od 680 g/m2« pa Državna revizijska komisija pristavlja, da iz tehničnih podatkov izhaja ustrezna gostota izdelka. Ob upoštevanju navedenega so zato nerelevantne navedbe vlagatelja o višji ceni pranja teh izdelkov v primerjavi z razpisanimi (in vlagateljevimi).

V povzetku predstavljenih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja neizpolnjevanje zahtevanih tehničnih lastnosti predmeta javnega naročila, da naročnik ni izkazal, na kakšni podlagi je prišel do zaključka o ustreznosti ponujenih vpojnih obračalk ter posledično, da (še) ni imel podlage za ugotovitev, da je ponudba izbranega ponudnika v tem oziru primerna. Državna revizijska komisija posledično ugotavlja, da je naročnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. in 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ker je izbral ponudbo, za katero ni pravilno ugotovil izpolnjevanja zahtev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila. S tem povezani revizijski očitki vlagatelja o kršitvah naročnika so zato utemeljeni.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo vlagatelja ugodila in je razveljavila odločitev o sklenitvi okvirnega sporazuma v sklopu 1, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 1/9-4301/1/25-2015, z dne 18. 3. 2015.

Ker se z razveljavitvijo odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2), Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da ponudbo izbranega ponudnika v izpostavljenem delu ponovno preveri ter v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. V primeru, če na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije oceni, da je mogoče nadaljevati in zaključiti postopek oddaje javnega naročila z izbiro stranke okvirnega sporazuma, mora naročnik ravnati tako, da bo ponudnike enakopravno obravnaval (9. člen ZJN-2). Naročnik mora pri svojih ravnanjih tudi upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2), kar med drugim zahteva tudi, da so naročnikova dejanja v postopku oddaje javnega naročila dokumentirana tako, da jih je mogoče tudi naknadno objektivno preveriti. V primeru, če se naročnik odloči, da javnega naročila ne bo oddal, mora prav tako ravnati v skladu z ZJN-2, zlasti pa upoštevati obveznosti iz 80. člena ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


V skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN mora naročnik, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. V zahtevku za revizijo je vlagatelj zahteval povrnitev stroškov v višini 500,00 EUR. Vlagatelj drugih stroškov ni priglasil niti v zahtevku za revizijo niti v kateri od kasnejših vlog.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju kot potreben in opredeljeno naveden strošek, nastal v zadevnem postopku pravnega varstva (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN), priznala strošek plačane takse v znesku 500,00 EUR. O morebitnih ostalih stroških revizijskega postopka (npr. o stroških doplačila takse za revizijski postopek) Državna revizijska komisija ni odločala, saj vlagatelj povrnitve teh stroškov ni zahteval. Peti odstavek 70. člena ZPVPJN določa, da lahko vlagatelj zahteva povrnitev stroškov nastalih v revizijskem postopku do odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Vlagatelj mora v svoji zahtevi za povračilo stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteve povračilo. Naročnik je tako dolžan povrniti vlagatelju stroške v znesku 500,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 2. 6. 2015
Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije





 
Vročiti:
- BTT TEKSTIL d.o.o., Zgornja Kungota 73, 2201 Zgornja Kungota
- DOM DR. JOŽETA POTRČA POLJČANE, Zgornje Poljčane, Potrčeva ulica 1, 2319 Poljčane
- POSREDNIŠTVO IN TRGOVINA ''DABRA TRADE'', BRANKO MAK S.P., Ob potoku 8, 3313 Polzela
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran