Na vsebino
EN

018-113/2012 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Številka: 018-113/2012-4
Datum sprejema: 14. 5. 2012

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Miriam Ravnikar Šurk, kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek Šinko, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Čiščenje poslovnih prostorov MORS za sklope II, IV, V in VI«, in na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika CELOVITE STORITVE d.o.o., Puhova ulica 15, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.05.2012

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi Odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-560/2011-36, z dne 23.02.2012.

2. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o ponovljenem delu postopka oddaje javnega naročila »Čiščenje poslovnih prostorov MORS za sklope II, IV, V in VI«, ki je bil razveljavljen v prejšnji točki izreka tega sklepa.

3. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v znesku 10.000,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 19.12.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi (dokument št. 430-560/2011-3). Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil, dne 23.12.2011, pod št. objave JN 14719/2011 in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti dne 28.12.2011, pod št. objave 2011/S 249-406499.

Naročnik je dne 23.02.2012 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-560/2011-36, s katero je vse ponudnike obvestil, da je javno naročilo v II., V. in VI. sklopu oddal v izvedbo družbi ISS FACILITY SERVICES d.o.o., Tržaška 37 A, Maribor, v IV. sklopu pa družbi MANICOM d.o.o., Letališka cesta 5, Ljubljana.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 09.03.2012 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je naročnik v točki I.1 Povabila k oddaji ponudbe navedel, da se javno naročilo oddaja po postopku s pogajanji po predhodni objavi, v točki I.7 pa je navedel, da si pridržuje pravico do izvedbe pogajanj o vseh elementih ponudbe, da so pogajanja predvidena na sedežu naročnika ter da bodo ponudniki o terminu pogajanj pisno obveščeni.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik kršil določila 2., 28., 88. in 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) ter lastno razpisno dokumentacijo, saj ponudnikov ni pozval k pogajanjem, pač pa je prejete ponudbe ocenil in izdal izpodbijano odločitev.

Vlagatelj pojasnjuje, da ZJN-2 v 25. točki prvega odstavka 2. člena opredeljuje postopek s pogajanji kot tisti postopek, ki vključuje pogajanja z namenom oddaje javnega naročila. Naročnik v takšnem postopku povabi gospodarske subjekte in se z njimi pogaja o vseh pogojih za naročilo. Skladno z drugim odstavkom 28. člena ZJN-2, navaja vlagatelj, se naročnik pogaja s ponudniki o predloženih ponudbah, da bi jih ti prilagodili zahtevam, ki jih je naročnik navedel v objavi oziroma v razpisni dokumentaciji, in sicer z namenom izbire najugodnejšega ponudnika, ob uporabi vnaprej določenih meril. Naročnik mora, skladno s tretjim odstavkom 28. člena ZJN-2, med pogajanji zagotoviti enakopravno obravnavo ponudnikov, zlasti ne sme posredovati udeležencem pogajanj informacij na diskriminatoren način, pred pogajanji pa mora ponudnike seznaniti s pravili, po katerih bodo pogajanja potekala.

Vlagatelj citira določila 89. člena ZJN-2 in poudarja, da ima postopek s pogajanji praviloma več faz in da naročnik ponudnikom, ki izpolnjujejo pogoje, prizna status kandidata in jih povabi k pogajanjem. Vlagatelj se v nadaljevanju sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-019/2011 in 018-386/2011 ter ju citira. Kot poudarja vlagatelj, iz navedenih odločitev in iz določil 89. člena ZJN-2 izhaja, da se naročnik mora pogajati. Naročnik pa tega ni storil, temveč je prispele ponudbe ocenil in izbral najugodnejše ponudnike.

Vlagatelj predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi in zahteva povrnitev stroškov.

Ponudnik ISS FACILITY SERVICES d.o.o., Maribor (ki je bil izbran v II., V. in VI. sklopu) se je dne 20.03.2012 opredelil do vlagateljevih navedb. Ponudnik navaja, da postopek s poganji po predhodni objavi ni nujno večfazen. Dejstvo je, da je naročnik v postopkih pogajanj, ki so rezultat neuspešno končanega odprtega postopka, omejen, saj razpisne dokumentacije (in pogojev v njej) ne sme bistveno spremeniti.

Ponudnik navaja, da vlagatelj napačno razume pogajanja, ki so lahko pisna, ustna ali kombinacija obeh. V konkretnem primeru je naročnik zahteval pisne ponudbe, ki vsebujejo izkazovanje sposobnosti, prav tako pa tudi predmet, cene in ostale elemente meril.

Ponudnik navaja, da je vlagatelj v vseh sklopih podal bistveno višje cene od ostalih ponudnikov in da je zahtevek za revizijo vložil iz špekulativnih razlogov.

Ponudnik navaja, da bi moral vlagatelj, v kolikor je menil, da so določila o poteku pogajanj podnormirana, zahtevek za revizijo vložiti pred potekom roka za oddajo ponudb.

Ponudnik MANICOM d.o.o. Ljubljana (ki je bil izbran v IV. sklopu) se je dne 21.03.2012 opredelil do vlagateljevih navedb. Ponudnik navaja, da je naročnik zagotovil enakopravno obravnave ponudnikov, prav tako pa je ponudnike seznanil s potekom pogajanj.

Ponudnik navaja, da naročnik ni predvidel pogajanj v več krogih in da si je pridržal pravico do izvedbe pogajanj le v primeru, če nobena ponudba ne bi bila sprejemljiva.

Ponudnik še navaja, da bi moral vlagatelj zahtevek za revizijo vložiti pred rokom za oddajo ponudbe, saj se navedene kršitve nanašajo na razpisno dokumentacijo.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (dokument št. 430-92/2012-6, z dne 30.03.2012). Naročnik navaja, da je po prejemu ponudb izvedel pregled ponudb in odpravil formalne nepopolnosti ter pridobil potrebna pojasnila. Naročnik navaja, da ni izkoristil svoje pravice do izvedbe pogajanj, saj je prejel pet petih popolnih ponudb, ponudbene cene pa so (od 5,1 - 5,7 %) nižje od najnižjih predloženih cen v predhodnem odprtem postopku. Naročnik navaja, da je zato vseh 5 popolnih ponudb sprejel kot končne ponudbe. Naročnik pojasnjuje, da je tako lahko odločitev o izbiri sprejel nemudoma in skladno s predvidenim načinom izvedbe postopka, o čemer je obvestil vse ponudnike. Vsi ponudniki so prejeli po dveh merilih vse možne točke, kar pomeni, da so na vrstni red med ponudniki vplivale le ponujene cene.

Naročnik pojasnjuje, da so vsi ponudniki, ki so sodelovali v predhodnem postopku, ponudili nižje cene od cen, ki so jih ponudili v predhodnem odprtem postopku. Vlagatelj v predhodnem postopku v obravnavanih sklopih ni predložil ponudbe, kljub temu pa se je seznanil s cenami ostalih ponudnikov, saj je prejel zapisnik o odpiranju ponudb.

Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji, in sicer v poglavju III. (Navodila o načinu dokazovanja ponudnikove sposobnosti) ter v poglavju II.7 ( Način ocenjevanja ponudb), jasno napovedal, kako bo potekal postopek izbire, pri čemer si je pridržal pravico do pogajanj, ki jih bo po potrebi uporabil in v tem primeru pisno obvestil vse ponudnike.

Naročnik zatrjuje, da je bilo vlagatelju vse navedeno znano že pred oddajo ponudb ter bi zato moral, v kolikor je menil, da naročnik krši zakon, zahtevek za revizijo vložiti v roku, ki ga določa zakon in ne šele po opravljeni izbiri.

Naročnik še navaja, da mu glede na njegove dolgoletne izkušnje, nadaljnje barantanje o ponujenih cenah dolgoročno ne bi zagotavljalo nemotenega izvajanja pogodb. Naročnik se v zvezi s tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-19/2011.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 20.03.2012, opredelil do naročnikovih navedb. Vlagatelj navaja, da se kršitev ne nanaša na vsebino razpisne dokumentacije, pač pa na dejstvo, da naročnik pogajanj ni opravil. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik uporabil postopek s pogajanji in v razpisno dokumentacijo zapisal, da so pogajanja predvidena na sedežu naročnika ter da bodo ponudniki o času izvedbe pogajanj pisno obveščeni. Iz navedenega jasno izhaja, zatrjuje vlagatelj, da je imel naročnik namen izvesti pogajanja na način, kot to določa ZJN-2. Naročnik si je pridržal pravico, ugotavlja vlagatelj, da izvede pogajanja o vseh elementih ponudbe in ne le o ceni.

Vlagatelj še navaja, da naročnik ne razume pomena postopka s pogajanji. Izvedba pogajanj, zatrjuje vlagatelj, ni naročnikova pravica, temveč je njegova obveznost. Naročnik se tako ne more samovoljno odločiti, da se ne bo pogajal in da bo prejete ponudbe sprejel kot končne.

Državna revizijska komisija je dne 30.04.2012 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila naročnika, vlagatelja in oba izbrana ponudnika.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da se s ponudniki ni pogajal kljub temu, da je predmetno javno naročilo oddal po postopku s pogajanji oziroma zatrjuje, da je naročnik kršil ZJN-2 in lastno razpisno dokumentacijo, ker ni ravnal v skladu z vnaprej napovedanim protokolom pogajanj.

V konkretnem primeru je naročnik (predhodno vodeni) odprti postopek zaključil z Odločitvijo o oddaji javnega naročila št. 430-51/2011-69, z dne 19.09.2011, iz katere izhaja, da je javno naročilo v I. in III. sklopu oddal v izvedbo vlagatelju. Naročnik je tudi navedel, da v II., IV., V. in VI. sklopu javnega naročila ni oddal iz razloga, ker so bile vse prejete ponudbe v navedenih sklopih nepravilne. Zoper navedeno odločitev sta dva ponudnika vložila zahtevka za revizijo, ki pa ju je zavrnil tako naročnik kot tudi Državna revizijska komisija (sklep Državne revizijske komisije št. 018-366/2011, z dne 09.12.2011).

Naročnik je nato vse ponudnike, ki so sodelovali v predhodno neuspešno končanem odprtem postopku, obvestil, da bo javno naročilo v neizbranih sklopih izvedel po postopku s pogajanji po predhodni objavi (obvestilo naročnika št. 430-560/2011-2, z dne 15.12.2011). Naročnik je (kot že izhaja iz te obrazložitve) dne 19.12.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi, javno naročilo pa je objavil na Portalu javnih naročil, dne 23.12.2011, pod št. objave JN 14719/2011 in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti dne 28.12.2011, pod št. objave 2011/S 249-406499. Naročnik je pripravil razpisno dokumentacijo (Povabilo k oddaji ponudbe za oddajo javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi za čiščenje poslovnih prostorov MORS (MORS 353/2011-PSPS).

1. točka prvega odstavka 28. člena ZJN-2, ki je podlaga za izvedbo predmetnega postopka oddaje javnega naročila, določa, da sme naročnik oddati svoje javno naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi, »če v postopku oddaje naročila male vrednosti, postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali v konkurenčnem dialogu ne dobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe, pri čemer pa se prvotno določene zahteve iz razpisne dokumentacije ne smejo bistveno spremeniti. Naročniku pa ni treba objaviti obvestila o javnem naročilu, če v postopek s pogajanji vključi vse tiste ponudnike, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 42. do 47. člena tega zakona in so v prejšnjem odprtem postopku ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali konkurenčnem dialogu predložili ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami, vezanimi na postopek oddaje ponudb«.

Postopek s pogajanji (po predhodni objavi ali brez nje) ni postopek, ki bi ga lahko naročnik prosto izbiral. V skladu s točko c) drugega odstavka 24. člena ZJN-2 mora naročnik v primeru, kadar je vrednost javnega naročila blaga in storitev višja od 125.000,00 EUR, naročilo oddati po postopkih iz 1. do 5. točke prvega odstavka 24. člena ZJN-2 (odprti postopek, postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, konkurenčni dialog, postopek s pogajanji brez predhodne objave in postopek s pogajanji s predhodno objavo), pri čemer lahko prosto izbira le med odprtim postopkom in postopkom s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, medtem ko lahko ostale postopke izvede le v primeru, kadar so za to izpolnjeni v zakonu določeni pogoji.

Postopek s pogajanji je v 25. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 definiran kot tisti postopek, ki vključuje pogajanja z namenom oddaje javnega naročila, v katerem naročnik povabi gospodarske subjekte in se z njimi pogaja o vseh pogojih za naročilo. Izvedba postopka s pogajanji je določena v 89. členu ZJN-2, ki v prvem odstavku določa, da naročnik ponudnike, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, po pregledu ponudb povabi k pogajanjem. Naročnik se, skladno z določilom drugega odstavka 89. člena ZJN-2, s ponudniki pogaja o vseh pogojih za izvedbo naročila, opredeljenih v ponudbah, ki so jih slednji predložili, da bi jih prilagodili zahtevam, ki jih je navedel že v objavi oziroma v razpisni dokumentaciji, z namenom izbire najugodnejšega ponudbe, ob uporabi vnaprej določenih meril. ZJN-2 v tretjem odstavku 89. člena določa, da mora naročnik med pogajanji zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov, zlasti ne sme posredovati udeležencem pogajanj informacij na diskriminatoren način, zaradi katerega bi lahko bili nekateri ponudniki v prednosti pred drugimi. Naročnik po zaključenih pogajanjih od ponudnikov zahteva predložitev končne ponudbe, v skladu z doseženim na pogajanjih (četrti odstavek 89. člena ZJN-2).

Glede na zakonska izhodišča je postopek s pogajanji postopek, v katerem lahko naročnik s ponudniki razpravlja o različnih (npr. tehničnih ali finančnih) vidikih ponudbe, kar daje naročniku in ponudnikom možnost, da med samim postopkom prilagajajo in modificirajo določen del ponudbene vsebine. Nujen element postopka s pogajanji je torej razprava s kvalificiranimi ponudniki, pri čemer se pogajanja izvajajo z namenom prilagoditve ponudbe naročnikovim vnaprej določenim zahtevam. Cilj pogajanj je poiskati najugodnejšo ponudbo na podlagi vnaprej določenih meril, pogajanja pa morajo biti izvedena tako, da so spoštovana temeljna načela javnega naročanja, zlasti načelo enakopravne in nediskriminatorne obravnave ponudnikov. Prav z namenom zagotovitve spoštovanja temeljnih načel javnega naročanja mora biti način pogajanj določen vnaprej. Skladno s tretjim odstavkom 28. člena ZJN-2 mora naročnik ponudnike, ki jih namerava povabiti k pogajanjem, seznaniti s pravili, po katerih bodo pogajanja potekala. Naročnik mora že v razpisni dokumentaciji natančno opredeliti, katere zahteve morajo ponudniki izpolnjevati za kvalifikacijo in kateri so tisti elementi, glede katerih bo v postopku mogoča razprava z namenom prilagajanja ponudbene vsebine.

Naročnik je v točki I.7 Povabila k oddaji ponudbe za oddajo javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave (Pogajanja) zapisal:

»Naročnik si pridržuje pravico do izvedbe pogajanj o vseh elementih ponudbe. Pogajanja so predvidena na sedežu naročnika, o terminu bodo ponudniki pisno obveščeni.«

Naročnik zatrjuje, da je pogajanja predvidel zgolj kot možnost oziroma, da je vnaprej napovedal, kako bo potekal postopek izbire najugodnejših ponudnikov, pri čemer si je pridržal tudi pravico do izvedbe pogajanj. Naročnik je navedel, da te možnosti ni izkoristil, saj je prejel pet popolnih ponudb, katerih ponujene cene so bile nižje od cen iz predhodno neuspešno končanega odprtega postopka. Naročnik je tudi zapisal, da mu nadaljnje barantanje o ponujenih cenah dolgoročno ne bi zagotovilo nemotenega izvajanja pogodb.

Z naročnikovim stališčem se ni mogoče strinjati. Naročnik je namreč v konkretnem primeru izbral postopek s pogajanji (po predhodni objavi), pri čemer je zapisal, da si pridržuje pravico, da bodo pogajanja izvedena o vseh elementih ponudbe. Čeprav je razpisna dokumentacija strukturirana tako, da si je v resnici težko zamisliti, kateri elementi ponudbe naj bi bili predmet pogajanj (naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji jasno zapisal vse pogoje, ki jih morajo v zvezi s predmetnim javnim naročilom izpolniti ponudniki, da bi se njihove ponudbe štele kot pravilne in primerne v smislu 19. in 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ravno tako pa je naročnik, tekom pregleda ponudb, vse ponudnike že pozval k odpravi vseh formalnih pomanjkljivosti), pa ostaja dejstvo, da so ponudniki glede na izbran postopek in zgoraj citirano navodilo (v katerem je naročnik celo zapisal, da se bo lahko pogajal o vseh elementih ponudbe) upravičeno pričakovali, da bodo pozvani k pogajanjem. Čeprav je naročniku v zvezi z izvedbo pogajanj očitno ostalo le malo manevrskega prostora, pa so vlagatelj in ostali ponudniki upravičeno pričakovali, da bodo povabljeni k pogajanjem, na katerih se bodo pogajali vsaj še o ponujenih cenah. Ker naročnik tega ni storil, je kršil tako ZJN-2 kot tudi lastno razpisno dokumentacijo.

Ob upoštevanju vsega navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila Odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-560/2011-36, z dne 23.02.2012.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija v odločitvi naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik bo moral v ponovljenem delu postopka upoštevati ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa. Če bo naročnik ugotovil, da izvedba pogajanj ni mogoča (naročnik je namreč v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo navedel, »da mu nadaljnje barantanje o ponujenih cenah dolgoročno ne bi zagotovilo nemotenega izvajanja pogodb«, poleg tega pa je tudi protokol pogajanj določen zgolj skopo in pavšalno), naj zaključi postopek oddaje predmetnega javnega naročila brez izbire najugodnejših ponudnikov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija naročniku, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, nalaga, da Državni revizijski komisiji v roku dveh mesecev od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o ponovljenem delu postopku oddaje javnega naročila, ki je bil razveljavljen v 1. točki izreka tega sklepa. Poročilo mora (skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN) vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis odprave nepravilnosti. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, zlasti pa dejstvo, da bo naročnik v navedenem roku lahko izvedel potrebna ravnanja skladno z ZJN-2, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ne bo izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije, ali naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo Državna revizijska komisija začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V zahtevku za revizijo je zahteval povrnitev vplačane revizijske takse v višini 10.000.00 EUR, 1.500,00 EUR za sestavo revizijskega zahtevka, 20,00 EUR za materialne stroške in 20 % DDV. Vlagatelj je z revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN priznava stroške vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 10.000,00 EUR, medtem ko mu ostalih priglašenih stroškov (in sicer 1.500,00 EUR za sestavo revizijskega zahtevka, 20,00 EUR za materialne stroške in 20 % DDV) ne priznava, saj jih vlagatelj ni izkazal, vlagatelja pa v revizijskem postopku tudi ni zastopal odvetnik ali druga oseba, ki ima po zakonu pravico do nagrade.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 10.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 14.05.2012




predsednica senata:
Miriam Ravnikar Šurk, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije










Vročiti:

- Republika Slovenija, MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, Vojkova cesta 55, Ljubljana
- CELOVITE STORITVE d.o.o., Puhova ulica 15, Maribor
- ISS FACILITY SERVICES d.o.o., Tržaška 37 A, Maribor
- MANICOM d.o.o., Letališka cesta 5, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana
- Arhiv - tu

Natisni stran