018-077/2015 Republika Slovenija, Okrožno sodišče v Murski Soboti

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata ter Tadeje Pušnar in Boruta Smrdela kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izbira izvajalca za opravljanja storitev hrambe zaseženih vozil in delov vozil za Okrožno sodišče v Murski Soboti, Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti in Policijsko upravo Murska Sobota«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Pomurski Avtocenter d.o.o., Kroška ulica 58, Murska Sobota, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Dejan Rituper, Kocljeva ulica 11, Murska Sobota (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper odločitev naročnika Republika Slovenija, Okrožno sodišče v Murski Soboti, Slomškova ulica 21, Murska sobota (v nadaljevanju: naročnik) 6. 5. 2015

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila po 20. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) za izbiro izvajalca za opravljanje storitev hrambe zaseženih vozil in delov vozil za Okrožno sodišče v Murski Soboti, Okrožno Državno tožilstvo v Murski Soboti in Policijsko upravo Murska Sobota za obdobje dveh let.

Naročnik je 16. 3. 2015 izdal Sklep o oddaji javnega naročila, iz katerega je razvidno, da je javno naročilo oddal ponudniku Čistilni servis, Aleš Šiftar s.p., Ivanovci 61, Fokovci (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), vlagateljevo ponudbo pa izločil kot neprimerno.

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila 23. 3. 2015 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva odpravo kršitve in izbiro vlagatelja za izvedbo javnega naročila, podrejeno pa razveljavitev postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik nezakonito označil njegovo ponudbo kot neprimerno in jo kot nepopolno izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj navaja, da je predložil veljavno najemno pogodbo za čas predvidenega trajanja javnega naročila v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, zato so naročnikove navedbe o nasprotnem neutemeljene.

Naročnik je 30. 3. 2015 sprejel sklep o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo, ki ga je na podlagi vlagateljeve pritožbe Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-066/2015-3 z dne 20. 4. 2015 razveljavila.

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 30. 3. 2015 izjasnil do vlagateljevih navedb in jih zavrnil kot neutemeljene.

Naročnik je 23. 4. 2015 izdal odločitev o zavrnitvi vlagateljevega zahtevka za revizijo. Naročnik navaja, da vlagatelj v ponudbi ni predložil ustrezne najemne pogodbe, ki bi zagotavljala izvajanje storitev za celotno dvoletno obdobje trajanja javnega naročila, pri čemer izpostavlja določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/2007 s spremembami), ki urejajo sklepanje pogodb o najemu ali zakupu premoženja stečajnega dolžnika po začetku stečajnega postopka, in določajo, da je mogoče pogodbo o najemu skleniti zgolj za obdobje, ki ne sme biti daljše od enega leta. Ker bi vlagatelj opravljal dejavnost hrambe zaseženih vozil in delov vozil v najetih prostorih, ki so v lasti stečajnega dolžnika, stečajni upravitelj pa ne more potrditi, ali imajo sklenjene najemne pogodbe veljavnost za celotno obdobje trajanja javnega naročila, naročnik vztraja pri ugotovitvi, da vlagateljeva ponudba ni primerna. Naročnik dalje izpostavlja, da gre v konkretnem postopku javnega naročila za storitve iz Seznama storitev B in je tudi pravno varstvo ponudnikov na podlagi 4. člena ZPVPJN zagotovljeno le v okviru drugega odstavka 20. člena ZJN-2. Ker se kršitve, ki jih vlagatelj v zahtevku za revizijo očita naročniku, ne nanašajo na kršitve določb, ki jih je naročnik dolžan upoštevati, je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.

Naročnik je 24. 4. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in predrevizijskem postopku.

Vlagatelj je 4. 5. 2015 poslal vlogo, v kateri se je opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, in jih zavrnil kot neutemeljene.

Po pregledu dokumentacije o oddaji spornega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V skladu z drugim odstavkom 4. člena ZPVPJN je pravno varstvo za storitve, ki so v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi uvrščene na Seznam storitev B, zagotovljeno v delu, ki je urejen z zakonom, ki ureja javno naročanje. Slednji (tj. ZJN-2) v drugem odstavku 20. člena določa, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, oddajo v skladu z določbami zakona, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije in pravila za objavo obvestil o oddaji naročila.

Navedeno pomeni, da je uporaba določb ZJN-2 (glede na 20. člen ZJN-2) v primeru, ko se oddajajo naročila storitev iz Seznama storitev B, omiljena, saj je naročnik zavezan upoštevati (le) tiste določbe ZJN-2, ki mu nalagajo, da mora predmet naročila opisati z uporabo nediskriminatornih tehničnih specifikacij (37. člen ZJN-2), da mora obvestilo o oddaji javnega naročila poslati Uradnemu glasilu EU oziroma na portal javnih naročil (62. člen ZJN-2), lahko pa tudi objavi prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost (drugi odstavek 63. b člena ZJN-2).

Iz določbe 20. člena ZJN-2 in na njegovi podlagi sprejete Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba) izhaja, da je potrebno pojem storitev v postopkih oddaje javnih naročil deliti na dve skupini, in sicer na storitve iz Seznama storitev A in na storitve iz Seznama storitev B. Medtem ko za storitve iz Seznama storitev A veljajo vsa obvezujoča pravila zakona, velja za drugo skupino storitev iz Seznama storitev B zgolj omejen del zakonskih določb.

Navedena delitev je prevzeta iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. 3. 2004, po kateri so storitve iz seznama v prilogi II B k Direktivi 2004/18/ES v pretežnem delu izvzete iz področja evropske ureditve in posledično prepuščene v urejanje nacionalnim zakonodajam. Vendar tudi ZJN-2 teh storitev ni uredil na poseben, nacionalni ureditvi prilagojen način, temveč je le prevzel ureditev, ki izhaja iz direktive. Zato so te storitve v določenem delu izvzete ne le iz domene urejanja veljavne javno naročniške direktive, pač pa tudi iz domače zakonodaje s področja javnih naročil.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni spora o tem, da gre pri storitvah hrambe zaseženih vozil in delov vozil, ki so predmet obravnavanega javnega naročila, za podporne in pomožne prevozne storitve, ki so na Seznamu storitev B uvrščene v št. kategorije 20 (referenčna št. CPV 63122000-0 »Storitve hrambe«). Ugotovljeno pomeni, da je uporaba ZJN-2 omiljena, saj je naročnik zavezan upoštevati (le) tiste določbe ZJN-2, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije, in pravila za objavo obvestila o oddajo naročila.

V obravnavanem primeru je potrebno ugotoviti, da se kršitve, ki jih je zatrjeval vlagatelj v zahtevku za revizijo, ne nanašajo na kršitve določb, ki določajo tehnične specifikacije ali pravila za objavo obvestil o oddaji naročila. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zatrjeval kršitve, ki se nanašajo na domnevno sporno ugotovitev naročnika o nepopolnosti njegove ponudbe glede na zahtevane pogoje za izvedbo javnega naročila. Te kršitve se nanašajo na določbe ZJN-2, ki se v skladu z določbami 20. člena ZJN-2 v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila ne uporabljajo, zato Državna revizijska komisija vlagatelju pravnega varstva v tem delu, skladno z določili drugega odstavka 4. člena ZPVPJN, ne more zagotoviti.

Ker vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati, da je naročnik pri oddaji predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-2, katerih uporabo mu nalaga 20. člen ZJN-2, je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.








Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.



V Ljubljani, 6. 5. 2015

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Odvetnik Dejan Rituper, Kocljeva ulica 11, Murska Sobota
- Republika Slovenija, Okrožno sodišče v Murski Soboti, Slomškova ulica 21, Murska sobota
- Čistilni servis, Aleš Šiftar s.p., Ivanovci 61, Fokovci
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran