018-064/2015 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »MORS 229/2014-JN MV, za dobavo gostinskih in gospodinjskih aparatov« (v sklopu številka 2 »gostinska hladilna tehnika«) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj GO-ST, d. o. o., Gasilska cesta 35, Grosuplje, ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22. 4. 2015

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 16. 3. 2015 se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 27. 11. 2014 sprejel sklep o začetku postopka oddaje naročila male vrednosti za dobavo gostinskih in gospodinjskih aparatov (v nadaljevanju: naročilo male vrednosti), obvestilo o naročilu male vrednosti za oddajo predmetnega naročila po postopku oddaje naročila male vrednosti pa je bilo dne 18. 12. 2014 (s številko objave NMV5743/2014) objavljeno na Portalu javnih naročil.

Naročnik je dne 5. 3. 2015 sprejel odločitev o oddaji zadevnega naročila male vrednosti, številka 430-293/2014-30 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se za sklop številka 2 (gostinska hladilna tehnika) kot najugodnejša izbere ponudba ponudnika Kovinastroj servis, d. o. o., Grosuplje.

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 9. 3. 2015, dne 16. 3. 2015 pa je priporočeno na pošto oddal »REVIZIJSKI ZAHTEVEK« z dne 16. 3. 2015, skupaj s prilogama (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da naročnik ali Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodita ter razveljavita odločitev o oddaji naročila v sklopu številka 2. Vlagatelj obenem predlaga, da se mu povrnejo stroški postopka.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da »je svoji ponudbi predložil podpisano in požigosano prilogo št. 10,« […] »ni pa predložil pripadajoče tehnične dokumentacije«, vendar pa obenem meni, da »je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno izločil iz postopka oddaje javnega naročila, saj njegova ponudba ni imela takšnih pomanjkljivosti, zaradi katerih bi bila izločitev, brez dopolnitve formalne nepopolnosti, upravičena«. Po prepričanju vlagatelja je tako v konkretnem primeru naročnik ravnal napačno iz razloga, ker ga ni pozval k dopolnitvi njegove ponudbe, predložene v sklopu številka 2, pač pa je njegovo ponudbo, predloženo v sklopu številka 2, izločil še preden mu je omogočil njeno dopolnitev.

Naročnik je dne 31. 3. 2015 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, številka 430-83/2015-13, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo (kot neutemeljen) zavrnil, obenem pa je zavrnil zahtevek vlagatelja za povrnitev stroškov v postopku revizije (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik navaja, da vlagatelj zahtevane tehnične dokumentacije za predmet, ponujen v sklopu številka 2, ni predložil, pa čeprav je bilo to v Povabilu k oddaji ponudbe zahtevano na treh mestih. Naročnik dodaja, da je brez priložene zahtevane tehnične dokumentacije ponudba »sama po sebi brez vrednosti, saj ni jasno na katero konkretno ponujeno blago se nanaša«, vlagatelj pa v ponudbi, predloženi v sklopu številka 2, »ni predložil nobene sledi ponujenega predmeta javnega naročila«. Po stališču naročnika ponudba vlagatelja, predložena v sklopu številka 2, »nikakor ni formalno nepopolna, da bi bilo dopustno dopolnjevanje ali spreminjanje«.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj (kot zatrjuje) prejel dne 1. 4. 2015, naročnik pa je z dopisom z dne 2. 4. 2015, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega naročila male vrednosti in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega naročila male vrednosti v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 8. 4. 2015 prejela vlagateljevo »OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA« z dne 7. 4. 2015. V zadevni vlogi se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, v nekaterih delih pa ponavlja navedbe iz zahtevka za revizijo.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega naročila male vrednosti in predrevizijski postopek postopka oddaje naročila male vrednosti, po proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti naročnik razpisno dokumentacijo oblikoval tako, da je mogoče ponudbo oddati po štirih sklopih (glej Povabilo k oddaji ponudbe in obvestilo o naročilu male vrednosti, objavljeno na Portalu javnih naročil).

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da vlagatelj svoj zahtevek za revizijo vlaga zgolj v sklopu številka 2, poimenovanem »gostinska hladilna tehnika« (v nadaljevanju: sklop številka 2). O tem tudi sicer med strankama predmetnega postopka pravnega varstva (drugi odstavek 3. člena ZPVPJN) ni spora.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz odločitve o oddaji naročila izhaja, da je v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti naročnik na podlagi drugega odstavka 41. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) oddal javno naročilo potem, ko je najprej razvrstil pravočasne ponudbe glede na merilo (v sklopu številka 2 je edino merilo najnižja cena – glej točko I.11 Povabila k oddaji ponudbe, pa tudi točko I.12 obvestila o naročilu male vrednosti, objavljenega na Portalu javnih naročil), nato pa preveril, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna. Ponudb »ostalih ponudnikov naročnik glede na veljavno zakonodajo ni preverjal« (predzadnji odstavek na tretji strani odločitve o oddaji naročila).

Ob upoštevanju navedenih uvodnih ugotovitev je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz odločitve o oddaji naročila (tretja stran) izhaja, da je naročnik v njej v navezavi na vlagateljevo ponudbo, predloženo v sklopu številka 2, ugotovil, da ta »ne vsebuje nobene tehnične dokumentacije, ali podatka o tipu ponujenih pozicij in proizvajalcu, da bi« […] »lahko nejasna dejstva preveril sam.« Ponudnik »ne sme dopolnjevati svoje ponudbe v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, ker bi lahko zamenjal prvotno ponujeni predmet naročila z novim,« tega pa »ne more preveriti, zato se ponudba za ta sklop izloči«.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer sam navaja, da »je svoji ponudbi predložil podpisano in požigosano prilogo št. 10,« […] »ni pa predložil pripadajoče tehnične dokumentacije« (prvi odstavek II. točke na strani 3), vendar pa obenem meni, da »je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno izločil iz postopka oddaje javnega naročila, saj njegova ponudba ni imela takšnih pomanjkljivosti, zaradi katerih bi bila izločitev, brez dopolnitve formalne nepopolnosti, upravičena« (drugi odstavek I. točke na strani 2). Dejstvo, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil izpolnjeno, podpisano in žigosano Prilogo 2.2, vključno s podpisano in žigosano Prilogo 10, ni pa predložil »pripadajoče tehnične dokumentacije« (kot jo imenuje vlagatelj) za blago, ponujeno v sklopu številka 2, je v posledici izvedbe dokaznih predlogov »ponudba vlagatelja z dne 21.01.2015« in »priloga 10, ki je sestavni del ponudbe vlagatelja z dne 21.01.2015« (stran 8 zahtevka za revizijo) ugotovila tudi Državna revizijska komisija.

V 9. alinei točke »I.16 VSEBNOST PONUDBE« Povabila k oddaji ponudbe je naročnik določil, da »[p]onudbena dokumentacija mora vsebovati« med drugim izpolnjeno, podpisano in žigosano Prilogo 2 (glede na relevantni sklop Prilogo 2.2), podpisano in žigosano »PRILOGO 10 - Izjavo o zagotavljanju naročnikovih tehničnih zahtev glede predmeta javnega naročila« ter »v slovenskem jeziku, priloženo: pripadajoča tehnična dokumentacija: tehnični podatki, opis, načrti, skice, prospekti, ipd., ki dokazuje vse naročnikove zahteve, razvidni« pa so morali biti »tudi podatki: o proizvajalcu, tipu blaga in dolžini življenjske dobe, ter tudi obstoječi standardi in certifikati«. Vsebinsko skoraj povsem enako zahtevo je naročnik zapisal tudi v alinei a točke »II.5 Posebne zahteve naročnika« Povabila k oddaji ponudbe. Ker je naročnik
- v alinei b točke »II.5 Posebne zahteve naročnika« Povabila k oddaji ponudbe zapisal, da mu bo moral ponudnik »v premeru, da bo izbran in bo« z njim sklenjena pogodba, »za dokazilo o kakovosti blaga« […] »ob dobavi blaga predložiti, v slovenskem jeziku pripadajočo tehnično dokumentacijo: tehnične podatke, opis, načrti, skice, prospekti, ipd., obstoječe standarde in certifikate ter navodila za uporabo, vzdrževanje in skladiščenje, predložiti bo moral tudi garancijo za blago in podatek o proizvajalcu, tipu blaga in življenjski dobi«,
- predstavljeni zahtevi ločil v dve alinei točke »II.5 Posebne zahteve naročnika« Povabila k oddaji ponudbe,
- predstavljeni zahtevi vsebinsko enako strukturirano zapisal tudi v Prilogi 10 (v njeni I. točki ponudnik izjavlja, da ponujenemu predmetu pripadajočo tehnično dokumentacijo, obstoječe standarde in certifikate prilaga k ponudbi, v njeni II. točki pa ponudnik izjavlja, da je seznanjen s tem, da bo moral omenjeno dokumentacijo predložiti tudi ob dobavi blaga),
je ob upoštevanju navedenega in upoštevaje vsebino obeh zahtev razbrati namen naročnika, da ponujenemu predmetu pripadajočo tehnično dokumentacijo pridobi tako že v ponudbi (glej alineo a točke »II.5 Posebne zahteve naročnika« Povabila k oddaji ponudbe), kakor tudi ob dobavi (glej alineo b točke »II.5 Posebne zahteve naročnika« Povabila k oddaji ponudbe). Razpisna dokumentacija postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti je v tem delu torej jasna. V posledici v predstavljenem smislu tako ne gre slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (predzadnji odstavek na strani 3), zatrjuje, da je razpisna dokumentacija v tem delu »nejasna, saj iz« […] »dela obrazca PRILOGA 10 izhaja, da bo izbrani ponudnik ob dobavi blaga predložil pripadajočo tehnično dokumentacijo«.

Ugotovljena dejstva vsaj posredno potrjuje tudi odgovor naročnika »430-293/2014-9a, Datum objave: 16.1.2015, 11:31«, objavljen na Portalu javnih naročil, iz katerega je razbrati, da morajo biti »tehnični podatki, opisi, načrti, skice, prospekti, in podobno« že sestavni del ponudbe. Omenjene informacije, ki jih je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti, se na podlagi tretje povedi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 štejejo kot del razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelju sicer pritrditi v njegovem zatrjevanju (tretji odstavek II. točke na strani 3 zahtevka za revizijo, vsebinsko primerljivo pa tudi zadnja poved tretjega odstavka na strani 7 zahtevka za revizijo in drugi del prve povedi drugega odstavka na strani 8 zahtevka za revizijo), da naročnik ni predvidel (posebnega) »obrazca, v katerega bi ponudnik lahko vpisal proizvajalca ponujene opreme ter tip ponujene opreme«, vendar pa je po drugi strani iz razpisne dokumentacije jasno razvidno, da je pripadajočo tehnično dokumentacijo s podatki »o proizvajalcu, tipu blaga«, naročnik zahteval prav z namenom ugotavljanja, ali »je ponujen predmet javnega naročila v skladu s tehničnimi zahtevami« (glej I. točko Priloge 10, v povezavi s točko I.16 in alineo a točke II.5 Povabila k oddaji ponudbe). Državna revizijska komisija ob tem ni sledila zatrjevanju vlagatelja, da »v kolikor ponudnik ni predložil tehnične dokumentacije, nikjer v ponudbi ponudniki niso mogli vpisati podatkov o proizvajalcu, tipu blaga in dolžini življenjske dobe« (tretji odstavek II. točke na strani 3 zahtevka za revizijo). Ob upoštevanju dejstva, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval pripadajočo tehnično dokumentacijo s podatki »o proizvajalcu, tipu blaga«, bi namreč zadevne podatke »o proizvajalcu, tipu blaga in dolžini življenjske dobe« vlagatelj brez posebnih težav lahko vpisal oziroma dopisal neposredno na Prilogo 2.2, ki jo je priložil v svoji ponudbi (na čelno ali hrbtno stran, ki je povsem prazna), lahko bi jih brez posebnih težav vpisal na kak drug dokument oziroma (izpolnjen, podpisan, žigosan) obrazec, ki se nahaja v njegovi ponudbi, lahko pa bi svoji ponudbi dodal tudi list papirja, na katerega bi izpostavljene podatke vpisal brez težav. V predstavljenem smislu gre tako slediti naročniku, da bi vlagatelj »lahko po lastni presoji, kamorkoli v ponudbi navedel tip in proizvajalca« blaga, ponujenega v sklopu številka 2 (prvi odstavek na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo).

Vlagatelj je v svoji ponudbi sicer predložil tudi izpolnjeno, podpisano in žigosano Prilogo 10 (glej prvo poved prvega odstavka na strani 7 zahtevka za revizijo, vsebinsko primerljivo pa tudi drugo poved drugega odstavka na strani 7 zahtevka za revizijo), s katero je izjavil, da je ponujen predmet javnega naročila v skladu s tehničnimi zahtevami naročnika, vendar pa zgolj omenjena izjava (Priloga 10) tega še ne dokazuje. V isti izjavi je namreč vlagatelj izjavil tudi, da »v ta namen, k ponudbi prilag[a], v slovenskem jeziku« […] »pripadajočo tehnično dokumentacijo: tehnične podatke, opise, načrte, skice, prospekte, ipd., ki dokazujejo vse naročnikove zahteve, kjer je razviden poleg podatka o proizvajalcu, tipu blaga, tudi dolžina življenjske dobe« ter »obstoječe standarde in certifikate«, česar pa glede sklopa številka 2 (za razliko od pozicij 4.1, 4.2 in 4.3 sklopa številka 4, v navezavi na katere je predložil tehnično dokumentacijo, navedel proizvajalca in tip ponujenega blaga) ni storil. Glede na navedeno v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti ni mogoče preizkusiti, kateri tip blaga katerega proizvajalca je vlagatelj v svoji ponudbi, predloženi v sklopu številka 2, sploh ponudil. Ob upoštevanju navedenega ne gre slediti zaključku vlagatelja, da je bila njegova ponudba »torej že ob oddaji ponudbe primerna« (druga poved prvega odstavka na strani 7 zahtevka za revizijo), pač pa gre slediti naročniku v njegovem zatrjevanju, da je brez priložene zahtevane tehnične dokumentacije ponudba »sama po sebi brez vrednosti, saj ni jasno na katero konkretno ponujeno blago se nanaša« (zadnji del prve povedi predzadnjega odstavka na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo), vlagatelj pa v ponudbi za sklop številka 2 »ni predložil nobene sledi ponujenega predmeta javnega naročila« (druga poved zadnjega odstavka na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo).

Iz razlogov, predstavljenih doslej, torej ne gre slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da »[z]golj dejstvo, da vlagatelj ni predložil tehnične dokumentacije«, […] »ne more biti razlog, da je naročnik njegovo ponudbo izločil, ne da bi vlagatelju omogočil dopolnitev ponudbe« (tretja poved prvega odstavka na strani 7 zahtevka za revizijo). Ker
- ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja,
- iz vlagatelje ponudbe, predložene v sklopu številka 2, zaradi opustitve predložitve tehnične dokumentacije ni razbrati navedbe tipa oziroma proizvajalca ponujenega blaga,
v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti ni mogoče transparentno (na pregleden način) preizkusiti, ali bi vlagatelj s predložitvijo tehnične dokumentacije (dopolnjeval ali) spreminjal tisti del ponudbe, predložene v sklopu številka 2, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, v smislu, da bi zamenjal prvotno ponujen predmet naročanja z novim predmetom naročanja (druga alinea tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in prvim odstavkom 8. člena ZJN-2). V posledici navedenega v konkretnem primeru torej ni mogoče transparentno (na pregleden način) preizkusiti, ali bi vlagatelj s predložitvijo tehnične dokumentacije (nedovoljeno) spreminjal svojo ponudbo, predloženo v sklopu številka 2 (primerjaj drugo poved drugega odstavka na strani 7 zahtevka za revizijo, drugi del četrte povedi tretjega odstavka na strani 7 zahtevka za revizijo, pa tudi tretjo poved drugega odstavka in drugo poved tretjega odstavka na strani 8 zahtevka za revizijo). Vlagatelju tako ne gre slediti v njegovem zaključku, da so naročnikove »bojazni o zamenjavi opreme« […] »zgolj hipotetične in nimajo podlage v nobenem ravnanju vlagatelja« (tretja poved drugega odstavka na strani 7 zahtevka za revizijo). Naročnik sicer »v primeru formalno nepopolne ponudbe« res »nima diskrecijske pravice, ampak je dolžan ponudnika pozvati, naj ponudbo dopolni« (prva poved tretjega odstavka na strani 7 zahtevka za revizijo), a navedeni zaključek velja zgolj za primer, če je za takšno ravnanje naročnika izpolnjen zakonski dejanski stan 78. člena ZJN-2, v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in 8. členom ZJN-2. V konkretnem primeru iz razlogov, ki so bili pojasnjeni že doslej, zakonski dejanski stan 78. člena ZJN-2, v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in 8. členom ZJN-2, ni izpolnjen. V predstavljenem smislu tako ne gre slediti vlagatelju, da bi ga naročnik moral pozvati na dopolnitev ponudbe in mu na ta način omogočiti, da »svojo ponudbo dopolni tako, da za prvotno ponujeni predmet naročila predloži tehnično dokumentacijo« (druga poved drugega odstavka na strani 8 zahtevka za revizijo, vsebinsko primerljivo pa tudi prva poved tretjega odstavka na strani 8 zahtevka za revizijo), njegovo ponudbo, predloženo v sklopu številka 2, pa kot neprimerno izločiti »[š]ele če bi vlagatelj po dopolnitvi svoje ponudbe s tehnično dokumentacijo predložil tehnično dokumentacijo, iz katere bi izhajalo, da ne izpolnjuje vseh tehničnih zahtev naročnika« (zadnja poved tretjega odstavka na strani 8 zahtevka za revizijo).

Pomen zahteve, da ponudniki oddajo ponudbo, ki vsebuje predračun in tiste dele, ki se vežejo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (v konkretnem primeru je kot dele, ki se vežejo na tehnične specifikacije predmeta zadevnega naročila male vrednosti, šteti dele, ki predstavljajo zahtevano pripadajočo tehnično dokumentacijo), jasno izhaja tudi iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2.

Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da je vlagatelj v svoji ponudbi, predloženi v sklopu številka 2, zapisal, da ponuja zamrzovalno omaro »cca. 600 l« in hladilnik, gostinski, »cca. 600 l«, ne da bi ponujene dimenzije natančno konkretiziral (točno navedel).

Iz razlogov, predstavljenih doslej, na dosedanje zaključke Državne revizijske komisije ne vpliva (nebistveno) zatrjevanje vlagatelja, da v njegovi ponudbi »ni niti enega indica«, da bi dopolnitev njegove ponudbe, predložene v sklopu številka 2, z manjkajočo tehnično dokumentacijo v konkretnem primeru pomenila zamenjavo prvotno ponujenega predmeta naročila z novim (drugi del četrte povedi tretjega odstavka na strani 7 zahtevka za revizijo).

Vlagatelju ob tem ni slediti v njegovem zatrjevanju, da je svojo ponudbo, predloženo v sklopu številka 2, pripravil skrbno (prva poved četrtega odstavka na strani 7 zahtevka za revizijo). Vlagatelj je v svoji ponudbi sicer predložil podpisano in žigosano Prilogo 10 (zadnja poved drugega odstavka na strani 8 zahtevka za revizijo), vendar pa (kot nesporno) ni predložil zahtevane pripadajoče tehnične dokumentacije, iz katere so morali biti razvidni »tudi podatki: o proizvajalcu, tipu blaga« (9. alinea točke »I.16 VSEBNOST PONUDBE« Povabila k oddaji ponudbe, vsebinsko skoraj povsem enako pa prav tako alinea a točke »II.5 Posebne zahteve naročnika« Povabila k oddaji ponudbe). Predstavljeno ravnanje vlagatelja tako ne potrjuje njegovega zatrjevanja, da je svojo ponudbo, predloženo v sklopu številka 2, pripravil skrbno.

Razpisna dokumentacija postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti iz razlogov, ki so bili natančno obrazloženi že doslej, tudi ni »očitno pomanjkljiva« (prva poved četrtega odstavka na strani 7 zahtevka za revizijo).

Iz vlagateljevega zahtevka za revizijo je po vsebini razumeti, da svoja zatrjevanja utemeljuje tudi s sklicevanjem na sklep Državne revizijske komisije, številka 018-029/2015-4, z dne 20. 2. 2015. V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je dejansko stanje v postopku oddaje tokratnega naročila pomembno drugačno od dejanskega stanja v zadevi, v kateri je Državna revizijska komisija sprejela sklep številka 018-029/2015-4. Iz slednje omenjenega sklepa namreč jasno izhaja, da je takratni ponudnik (za razliko od tokratnega vlagatelja) že v ponudbi navedel tipa ponujenega proizvoda (»LED prikazovalnik«), iz takratne razpisne dokumentacije pa (za razliko od tokratne razpisne dokumentacije, po kateri so morali biti iz tehnične dokumentacije, pripadajoče ponujenemu predmetu, ki jo je morala vsebovati že ponudbena dokumentacija, razvidni tudi »podatki: o proizvajalcu, tipu blaga«) ni izhajala jasna zahteva takratnega naročnika, da takratni ponudniki pri takrat sporni postavki »navedejo tip za vse ponujene izdelke, torej poleg ponujenega tipa Led prikazovalnika tudi tip ponujenega ojačevalca in tip ponujenih zvočnikov«. Glede na navedeno (zaradi pomembno drugačnega dejanskega stanja v tokratni zadevi v primerjavi s takratno zadevo) zaključki, kot jih je Državna revizijska komisija napravila v sklepu številka 018-029/2015-4, niso (pravno) relevantni za odločanje o tokratni zadevi. Ob navedenem pa ne gre prezreti niti dejstva, da je Državna revizijska komisija v svojem sklepu številka 018-351/2013-6, z dne 23. 10. 2013, zapisala, da bi »[d]oločanje konkretne vsebine ponujenemu predmetu šele po postopku iz prvega odstavka 78. člena ZJN-2« […] »pomenilo, da ponudnik spreminja tisti del ponudbe, ki ga skladno s tretjim odstavkom istega člena ni dovoljeno spremeniti (del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila) in predstavlja ključni del ponudbe. Če bi se naročniku dovolilo, da od izbranega ponudnika v omenjenem segmentu, upoštevaje predstavljeno dejansko stanje, zahteva pojasnila glede njegove ponudbe, bi to lahko dajalo vtis, da je naročnik izbranemu ponudniku omogočil, da se naknadno v škodo drugih ponudnikov, ki so sledili zahtevam razpisne dokumentacije, po poteku roka, določenega za prejem ponudb, opredeli (pojasni), kakšne računalnike (s katerimi vgrajenimi komponentami) dejansko sploh ponuja, navedeno pa bi bilo tudi v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (8. člen ZJN-2). V konkretnem primeru po prejemu morebitnega pojasnila izbranega ponudnika namreč ne bi bilo mogoče ustrezno preveriti, ali je izbrani ponudnik že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb, dejansko ponujal take izdelke, ki bi jih po poteku roka za prejem ponudb navedel v svojem pojasnilu, ali ne. Pri vsem doslej navedenem pa kot temeljnega ne gre prezreti niti dejstva, da je nastali položaj zgolj posledica neizpolnitve dolžnosti skrbnega ravnanja izbranega ponudnika pri pripravi svoje ponudbe, ki ga (kot razumno obveščenega in povprečno skrbnega ponudnika) zavezuje tako kot vse ostale ponudnike«.

Ob upoštevanju vseh dosedanjih ugotovitev in zaključkov je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel dokazati, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo, predloženo v sklopu številka 2, izločil, ne da bi mu dopustil njeno dopolnitev (78. člen ZJN-2, v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in 8. členom ZJN-2), kršil katero od določb ZJN-2 ali katero od določb razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga tudi, da se mu povrnejo stroški postopka.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povrnitev stroškov na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 22. 4. 2015


Predsednik senata
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije
























Vročiti:
– Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana
– Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana
– KOVINASTROJ SERVIS, d. o. o., Adamičeva cesta 44, 1290 Grosuplje
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spis zadeve, tu

Natisni stran