018-043/2015 Elektro Maribor, d. d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter mag. Mateje Škabar in Nine Velkavrh kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila za »elektromontažna dela na vpoklic« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Frapol, d. o. o., Stari trg 223, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Elektro Maribor, d. d., Vetrinjska ulica 2, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 17. 4. 2015

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 2201-46/2014-2 z dne 19. 1. 2015.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 1.000 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v odprtem postopku oddaje naročila (objava 17. 9. 2014 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN9294/2014, in 20. 9. 2014 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2014/S 181-320219) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 2201-46/2014-2 z dne 19. 1. 2015 sodelujoča gospodarska subjekta obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Elektrogradnje Borut Beloglavc, s. p., Gomilsko 17, Gomilsko (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 2. 2. 2015 zahteval vpogled v dokumentacijo, ki ga je naročnik organiziral 4. 2. 2015 in o njem vodil zapisnik.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 5. 2. 2015 in predlagal, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
- je naročnik z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika začel še pred prisotnostjo članov komisije in vlagatelja, kršil pa je tudi načelo enakopravne obravnave ponudnikov in načelo transparentnosti, ko je pooblaščencu izbranega ponudnika omogočil pregled ponudbe, čeprav ta vpogleda ni zahteval,
- naročnik pri vpogledu ni upošteval določbe iz razpisne dokumentacije, ki se nanaša na poslovno skrivnost, kršil pa je tudi 27. člen Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) in določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 s sprem.; v nadaljevanju: ZVOP-1),
- je naročnik kršil načelo transparentnosti, 27. člen ZJNVETPS in ZVOP-1, saj vlagatelju ni omogočil vpogleda v tiste dele ponudbe izbranega ponudnika, ki ne predstavljajo le meril, temveč tudi pogoje in zahteve naročnika,
- je izbrani ponudnik v ponudbi opredelil, da ne nastopa s podizvajalci, enako pa se je opredelil tudi drugi član konzorcija (družba Eltim, d. o. o., Gabrovčec 4c, Krka), zato je treba naknadno dopolnitev ponudbe, ki se nanaša na priglasitev podizvajalcev, šteti za zavestno zamolčanje podizvajalcev in ponudbo nepopolno v času njene oddaje, sicer pa ta ni bila ustrezno dopolnjena niti naknadno, zato jo je treba označiti kot nepopolno v celoti,
- konzorcijska pogodba ni ustrezna, naročnik pa je ravnal negospodarno in netransparentno pri preverjanju obstoja referenc ponudnikov za dela, ki naj bi jih izvedli,
- je naročnik ravnal malomarno, saj je spregledal očitne napake in manjkajoča dokazila, ni pa niti upošteval zahtev iz razpisne dokumentacije,
- izbrani ponudnik ni predložil ustreznih referenčnih potrdil.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 13. 2. 2015 izjasnil o zahtevku za revizijo in predlagal, da se ga zavrne.

Naročnik je s sklepom št. 2201-46/2014-6 z dne 23. 2. 2015 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
- je izbrani ponudnik zgolj preveril, ali so ustrezno prekrite označene poslovne skrivnosti, s tem pa mu je omogočil, da varuje svoje interese (sedmi odstavek 27. člena ZJNVETPS), zato ne drži vlagateljeva navedba, da je izbrani ponudnik dokumente označeval naknadno kot poslovno skrivnost,
- so bili ti dokumenti kot poslovna skrivnost določeni že v sklepu o določitvi poslovne skrivnosti z dne 27. 10. 2014, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbi,
- ne zanika, da izbrani ponudnik nekaterih dokumentov z oznako »ZAUPNO« ni podpisal, vendar to ne pomeni, da bi jih moral razkriti vlagatelju, saj je naročnik zavezan upoštevati sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 27. 10. 2014,
- pravice do vpogleda v dokumentacijo ni mogoče razumeti kot vlagateljevo abstraktno in neomejeno pravico, temveč kot sredstvo, na podlagi katerega lahko pridobi dodatne informacije za uveljavljanje pravnega varstva,
- so bili kadri označeni kot poslovna skrivnost, ti pa tudi niso bili del meril in zato niso bili javni,
- je izbrani ponudnik v ponudbi predložil dve pogodbi o poslovnem sodelovanju z dvema subjektoma in pogodbo z enim subjektom, da pa bi naročnik ugotovil, ali subjekta iz dveh pogodb o poslovnem sodelovanju nastopata kot podizvajalca ali partnerja, je izbranega ponudnika z dopisom z dne 16. 12. 2014 pozval na pojasnilo in dopolnitev ponudbe, pri čemer se je izkazalo, da ta subjekta nista podizvajalca, temveč je šlo za skupni nastop,
- je izbrani ponudnik ponudbo dopolnil in spremenil skladno z 82. členom ZJNVETPS,
- ni zahteval, da se predloži akt o skupnem nastopu v ponudbo, temveč šele pred sklenitvijo pogodbe, zato vsebina akta o skupnem nastopu ne more biti predmet presoje,
- je izbrani ponudnik v celoti zadostil pogojem iz razpisne dokumentacije, zato njegove ponudbe ni mogoče šteti za nepopolno,
- je izbrani ponudnik predložil reference na zahtevanih obrazcih, vsi referenčni naročniki pa so potrdili njihovo vsebino, kar je tudi preveril pri referenčnih naročnikih,
- vlagateljeve navedbe niso resnične in vlagatelj želi zgolj ustvariti vtis, da je bil naročnik neskrben.

Vlagatelj se je po družbi Podjetniški projektni center Anaplus, d. o. o., Celje z vlogo z dne 27. 2. 2015 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja, pri tem pa je predlagal, da se razveljavi celoten postopek oddaje naročila.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 2301-5/2015-7 z dne 2. 3. 2015 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo, kot prilogo dopisu št. 2201-46/2014-8 z dne 12. 3. 2015 pa še vlogo z dne 27. 2. 2015.

Naročnik je z vlogo št. 2201-46/2014-7 z dne 5. 3. 2015 odgovoril na vlogo z dne 27. 2. 2015 in pojasnil, zakaj se z navedbami iz nje ne strinja.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da sta zahtevek za revizijo podpisala tako vlagateljev zakoniti zastopnik (za družbo Frapol, d. o. o., Slovenj Gradec) kot zakonita zastopnica družbe Podjetniški projektni center Anaplus, d. o. o., Ljubljanska cesta 11, Celje. K zahtevku za revizijo je predloženo tudi pooblastilo z dne 4. 2. 2015, podeljeno tej družbi. Ta družba glede na četrti odstavek 87. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s tretjim odstavkom 13. člena ZPVPJN ne bi mogla biti pooblaščenec v postopku po ZPVPJN, saj ni odvetniška družba. Vendar Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali bi bilo treba pozvati na predložitev pooblastila za zakonito zastopnico te družbe kot fizično osebo ali pa že šteti, da je pooblaščenec oseba, ki je podpisana za to družbo, ampak je glede na to, da je zahtevek za revizijo podpisal tudi vlagateljev zakoniti zastopnik, štela, da je zahtevek za revizijo vložil vlagatelj, zato je odločitev o zahtevku za revizijo vročala le vlagatelju. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je vlogo z dne 27. 2. 2015 podpisala le zakonita zastopnica družbe Podjetniški projektni center Anaplus, d. o. o., Celje. Ne glede na to, ali bi bilo treba zaradi te vloge pozvati na predložitev pooblastila za zakonito zastopnico te družbe kot fizično osebo ali pa že šteti, da je pooblaščenec oseba, ki je podpisana za to družbo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz vloge z dne 27. 2. 2015 ne izhaja nič takega, kar bi lahko vplivalo na rešitev zadeve, zato ni nadalje razreševala vprašanj v zvezi s pooblastilom in pooblaščencem. Ob enakem izhodišču Državna revizijska komisija tudi ni ugotavljala, ali bi nastale kakšne pravne posledice glede na drugo poved iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN, ki določa, komu je treba posredovati opredelitev iz prve povedi iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN, ki je sicer, kot je to določeno v prvi povedi iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN, vezana na rok treh delovnih dni po prejemu naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija je vlogo z dne 27. 2. 2015 prejela od naročnika kot odstopljeno dokumentacijo, potem ko ga je s pozivom št. 018-043/2015-5 z dne 11. 3. 2015 pozvala na njeno posredovanje, saj je od naročnika prejela odgovor nanjo. Vlagatelj (oziroma glede na podatke z ovojnice verjetneje družba Podjetniški projektni center Anaplus, d. o. o., Celje) ji je vlogo z dne 27. 2. 2015 posredoval šele potem, ko se je seznanil s tem pozivom naročniku (gl. dopis z dne 12. 3. 2015), in sicer 12. 3. 2015 po pošti priporočeno, kar je po poteku roka treh delovnih dni iz prve povedi iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN. Vlagatelj je namreč vlogo z dne 27. 2. 2015 posredoval naročniku najkasneje 5. 3. 2015, saj je takrat naročnik že odgovoril nanjo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo med drugim navedel, da je izbrani ponudnik zavestno in namerno zamolčal dva subjekta, pri čemer je nadaljeval, da ju je treba šteti za podizvajalca (str. 7−8 zahtevka za revizijo), izpostavil pa je tudi neskladnost in neprimernost akta o skupnem nastopu (str. 8−10 zahtevka za revizijo). Zaradi določene medsebojne povezanosti z dejanskim stanjem v zadevi je Državna revizijska komisija kršitve iz teh delov zahtevka za revizijo obravnavala skupaj.

Naročnik je v 12. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe − splošni del (str. 10−11 razpisne dokumentacije) določil navodilo za pripravo ponudbe v primeru nastopa ponudnika s podizvajalci (prim. 16.a točka 2. člena ZJNVETPS), v 11. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe − splošni del (str. 9−10 razpisne dokumentacije) pa navodilo za pripravo ponudbe v primeru nastopa skupine gospodarskih subjektov (prim. tretji odstavek 4. člena ZJNVETPS), pri čemer je v petem odstavku določil, da »izbrani ponudnik mora pred podpisom okvirnega sporazuma predložiti pravni akt o skupnem nastopanju, iz katerega bo nedvoumno razvidn[a]« tista vsebina, ki jo je v nadaljevanju naštel v šestih alineah:
– imenovanje nosilca posla pri izvedbi javnega naročila,
– pooblastilo nosilcu posla in odgovorni osebi za podpis ponudbe ter podpis okvirnega sporazuma,
– obseg dobav, ki jih bo opravil posamezni ponudnik in njihove odgovornosti,
– izjava, da so vsi ponudniki v skupni ponudbi seznanjeni z navodili ponudnikom in razpisnimi pogoji ter merili za dodelitev javnega naročila in da z njimi v celoti soglašajo,
– izjava, da so vsi ponudniki seznanjeni s plačilnimi pogoji iz razpisne dokumentacije in
– navedba, da odgovarjajo naročniku neomejeno solidarno.

Iz dokumentacije izhaja, da subjekt Elektrogradnje Borut Beloglavc, s. p., Gomilsko do roka za predložitev ponudb (28. 10. 2014, do 9. ure, točka IV.3.4 objav), ponudbe ni predložil sam, temveč s subjektom Eltim, d. o. o., Krka kot partnerjem v projektu (gl. »Konzorcialna pogodba (pravni akt o skupnem nastopanju)« z dne 23. 10. 2014; gl. str. 197–200 ponudbe). Ta subjekta sta torej nastopala kot skupina gospodarskih subjektov v smislu prve povedi iz tretjega odstavka 4. člena ZJNVETPS. Vendar je vlagatelj opozoril (str. 7 zahtevka za revizijo), da sta v njuni ponudbi navedena tudi subjekta Avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija Sašo Cizej, s. p., Prekopa 12b, Vransko (ta je glede na šesti odstavek 3. člena ZGD-1 fizična oseba, ne pa pravna oseba, kot ga je napačno pravno opredelil vlagatelj, str. 7 zahtevka za revizijo) in Elektrosignal, d. o. o., Lava 6a, Celje. Subjekta Elektrogradnje Borut Beloglavc, s. p., Gomilsko in Eltim, d. o. o., Krka sta izpolnila obrazec A/3 in vsak je obkrožil (izjavil), da ne nastopa s podizvajalcem. Subjekt Elektrogradnje Borut Beloglavc, s. p., Gomilsko je v ponudbi predložil tudi pogodbi o poslovnem sodelovanju med njim in tema drugima subjektoma, pa tudi aneksa k njima.

Naročnik je z dopisom št. 2201-46/2014-1 z dne 8. 12. 2014 pozval subjekt Elektrogradnje Borut Beloglavc, s. p., Gomilsko, da se izjasni, v kateri vlogi nastopata ta druga subjekta, in zanju predloži dokazila, kot jih je zahtevala razpisna dokumentacija. Ta je odgovoril z dopisom z dne 16. 12. 2014, ki mu je predložil posamezna dokazila. Iz teh dokazil (gl. »Konzorcialna pogodba (pravni akt o skupnem nastopanju)« z dne 16. 12. 2014, prim. prvi pododstavek drugega odstavka 1. člena pogodbe) je razvidno, da gre za nastopanje skupine štirih in ne več le dveh gospodarskih subjektov. Tako je mogoče šteti (ne da bi Državna revizijska komisija tu sicer ugotavljala, ali bi to pogodbi o poslovnem sodelovanju in aneksa k njej res potrjevali), da je ves čas (tako v ponudbi glede na izjavi iz obrazcev A/3 kot v pojasnilu glede na akt o skupnem nastopu z dne 16. 12. 2014) zastopano enako stališče – da ne gre za nastop s podizvajalci. Vendar to ne spremeni izhodišča, ki ga je navedel vlagatelj, in sicer da »je razvidno da v ponudbi nastopajo še druge pravne osebe, ki jih v prvotni ponudbi ponudnik ni navedel in se tudi ni izjavil glede njihove pravne vloge pri javnem naročilu« (str. 7 zahtevka za revizijo). Državna revizijska komisija zgolj pripominja, da status teh dveh subjektov (tj. podizvajalec ali ne) ni dejansko, temveč pravno vprašanje, zato ni ključno, kako ju je vlagatelj opredelil. Ključno pa je, da je vlagatelj ugotovil, da subjekta Elektrogradnje Borut Beloglavc, s. p., Gomilsko in Eltim, d. o. o., Krka nastopata s še dvema gospodarskima subjektoma. Državni revizijski komisiji zato ni ključno ugotavljati, ali in kako je treba upoštevati dejstvo, da iz vloge z dne 27. 2. 2015 izhaja opozorilo (str. 4), da vlagatelj do prejema odločitve o zahtevku za revizijo (sklep št. 2201-46/2014-6 z dne 23. 2. 2015) ni bil seznanjen s konzorcijsko pogodbo z dne 16. 12. 2014.

Vlagatelj je opozoril tudi na neskladnost in neprimernost akta o skupnem nastopu (str. 8−10 zahtevka za revizijo) glede na zahteve razpisne dokumentacije, vendar je treba upoštevati, da je naročnik predložitev akta o skupnem nastopu zahteval šele »pred podpisom okvirnega sporazuma« (peti odstavek 11. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe − splošni del, str. 9 razpisne dokumentacije) in ne že v ponudbi. Naročnik tudi ni določil, da bi morebitna odsotnost akta o skupnem nastopu že v ponudbi imela kakšno pravno posledico, ta akt pa tudi ni bil podlaga za priznanje sposobnosti. Ne glede na vprašanje (ne)skladnosti akta o skupnem nastopu, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbo, z zahtevami iz petega odstavka 11. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe − splošni del (str. 9 razpisne dokumentacije), vsebina tega akta ne bi mogla biti podlaga za izločitev ponudbe izbranega ponudnika (prim. zadeva št. 018-271/2012). Tega ne more spremeniti niti dejstvo, da je izbrani ponudnik z dopisom z dne 16. 12. 2014 predložil nov akt o skupnem nastopu, kjer so kot partnerji izrecno navedeni štirje subjekti, saj bi bilo mogoče neskladja v vsebini akta o skupnem nastopu z zahtevami iz petega odstavka 11. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe − splošni del (str. 9 razpisne dokumentacije) sanirati do sklenitve okvirnega sporazuma (po analogiji prim. zadeva št. 018-271/2012). Navedeno pa ne pomeni, da se pri ugotavljanju dejanskega stanja ni mogoče opreti na to, kdo so stranke tega sporazuma oziroma teh sporazumov, saj je to iz njiju jasno razvidno.

Vlagatelj je opozoril tudi na spornost vsebine akta o skupnem nastopu zaradi dokazovanja referenc, vendar neutemeljeno, saj je treba upoštevati, da je naročnik v drugem odstavku 11. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe − splošni del (str. 9 razpisne dokumentacije) določil, da »zahteve in pogoji za priznanje tehnične sposobnosti se lahko seštevajo, razen če v tej razpisni dokumentaciji ni določeno drugače«, pri določitvi referenčnega pogoja (točka 5.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe − posebni del, str. 21 razpisne dokumentacije) pa ni zahteval drugačnega izpolnjevanja, temveč je ponovil, da »v primeru skupnega nastopa na razpisu v obliki konzorcija se reference posameznih udeležencev seštevajo«. Zato se tudi izkaže, da očitki o negospodarnem in netransparentnem naročnikovem ravnanju (kar bi pomenilo očitek o kršitvi načel iz 6. in 8. člena ZJNVETPS), ne glede na siceršnje vprašanje, ali bi vlagatelj glede na namen načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (6. člen ZJNVETPS) imel aktivno legitimacijo uveljavljati njegovo kršitev (gl. druga alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v povezavi z drugim odstavkom 6. člena ZPVPJN) in ali imata kršitvi načel iz 6. in 8. člena ZJNVETPS sploh lahko kakršnokoli zvezo z dejanskim stanjem, niso utemeljeni.

Za rešitev zadeve se je tako treba le še opredeliti do dejanskega stanja: subjekt Elektrogradnje Borut Beloglavc, s. p., Gomilsko je v ponudbi predstavil, da nastopa v skupnem nastopu z enim gospodarskim subjektom, iz prilog k dopisu z dne 16. 12. 2014 pa izhaja, da sta Avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija Sašo Cizej, s. p., Vransko in Elektrosignal, d. o. o., Celje, ki sta samostojna pravna subjekta, tudi člana skupine gospodarskih subjektov. Ta subjekta nista bila člana skupine gospodarskih subjektov že v času predložitve ponudbe do 28. 10. 2014, do 9. ure, temveč sta to postala šele naknadno, ko se je subjekt Elektrogradnje Borut Beloglavc, s. p., Gomilsko izjasnil na dopis št. 2201-46/2014-1 z dne 8. 12. 2014. To potrjujejo vsaj dejstva, da je subjekt Elektrogradnje Borut Beloglavc, s. p., Gomilsko sklenil pogodbi o poslovnem sodelovanju s tema drugima subjektoma, pa tudi aneksa k njima, ne da bi jih sklenil tudi subjekt Eltim, d. o. o., Krka ali da bi se subjekt Elektrogradnje Borut Beloglavc, s. p., Gomilsko skliceval nanj kot na člana skupine gospodarskih subjektov, da ju akt o skupnem nastopu z dne 23. 10. 2014 ne omenja in da je iz akta o skupnem nastopu z dne 16. 12. 2014 razvidno, da se ta subjekta »pridružujeta konzorcijski pogodbi«. Tako je bil prvotno ponudnik kot skupina gospodarskih subjektov sestavljen iz dveh članov, s 16. 12. 2014 pa je ponudnik kot skupina gospodarskih subjektov sestavljen iz štirih članov. Ponudnik se je torej s 16. 12. 2014 spremenil. Kar pomeni, da s 16. 12. 2014 v postopku javnega naročanja sodeluje subjekt, ki ni sodeloval že do 28. 10. 2014, do 9. ure. Čeprav v posameznih alinejah iz tretjega odstavka 82. člena ZJNVETPS ni izrecno navedena omejitev spremembe osebe ponudnika, pa takšna omejitev izhaja iz uvodnega besedila, v katerem je določeno, česa ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati. Ponudnik je (glede na 16. točko 2. člena ZJNVETPS ob upoštevanju prve povedi iz tretjega odstavka 4. člena ZJNVETPS v primeru skupine gospodarskih subjektov) tisti subjekt, ki v postopku javnega naročanja izkaže interes s tem, da naročniku odda ponudbo. Naročnik sme pri izbiri upoštevati le tiste ponudbe, ki jih prejme do poteka roka za predložitev ponudb, saj so samo te ponudbe pravočasne (19. točka 2. člena ZJNVETPS v povezavi s 17. točko 2. člena ZJNVETPS in prvo povedjo iz prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS). V obravnavani zadevi je pravočasno ponudbo oddala skupina gospodarskih subjektov z dvema članoma, ne pa skupina gospodarskih subjektov s štirimi člani. Čeprav sta naročnik in izbrani ponudnik dopis z dne 16. 12. 2014 in priloge k njemu štela zgolj kot pojasnilo in dopolnitev že predložene ponudbe, pa se izkaže, da je s spremembo osebe ponudnika kvečjemu že predložena ponudba tista, ki dopolnjuje dokumentacijo, ki je bila predložena k dopisu z dne 16. 12. 2014. Šele s 16. 12. 2014 sta namreč tudi subjekta Avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija Sašo Cizej, s. p., Vransko in Elektrosignal, d. o. o., Celje naročniku zaznavno izrazila voljo »za skupen interes za oddajo skupne ponudbe« (gl. uvodno besedilo v aktu o skupnem nastopu z dne 16. 12. 2014) in je zato šele s 16. 12. 2015 bila oblikovana volja skupine gospodarskih subjektov, sestavljene iz štirih članov, da naročniku predložijo ponudbo. Predložitev ponudbe šele 16. 12. 2014 pa je očitno prepozna glede na 19. točko 2. člena ZJNVETPS. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 2201-46/2014-2 z dne 19. 1. 2015 razvidno, da je naročnik upošteval dokumentacijo, ki jo je predložil izbrani ponudnik k dopisu z dne 16. 12. 2014, kar pomeni, da naročnik ni izbral ponudbe, kot je bila že predložena do poteka roka za predložitev ponudb, temveč je sprejel ponudbo, ki jo je predložila skupina štirih gospodarskih subjektov. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da je naročnik ravnal v nasprotju s prvo povedjo iz prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS (ob upoštevanju 17. in 19. točke 2. člena ZJNVETPS), ker ponudbe, ki jo je predložila skupina štirih gospodarskih subjektov (kot partnerjev), ni izločil.

Državna revizijska komisija je zato skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 2201-46/2014-2 z dne 19. 1. 2015. Ker je Državna revizijska komisija ugodila zahtevku za revizijo že iz predstavljenih razlogov, ni posebej ugotavljala, ali je naročnik vlagatelju kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, in niti ni ugotavljala, ali je naročnik neupravičeno priznal, da izbrani ponudnik izpolnjuje kadrovski in referenčni pogoj, saj ne glede na ugotovitev, to ne bi več vplivalo na vlagateljev položaj. Ne glede na siceršnja vprašanja o pooblastilih in pooblaščencih ter naslovljencev in roku za posredovanje opredelitve do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo pa Državna revizijska komisija dodaja, da tudi ni posebej ugotavljala, ali bi bilo glede na peti odstavek 29. člena ZPVPJN mogoče upoštevati predlog za razveljavitev celotnega postopka oddaje naročila, kot izhaja iz vloge z dne 27. 2. 2015, saj tudi v primeru pritrdilnega odgovora, razveljavitev celotnega postopka oddaje naročila ne bi bila potrebna, saj je glede na očitane kršitve sorazmeren ukrep razveljavitev odločitve o oddaji naročila.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje naročila pri naročniku znajde v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (gl. 7. točka 73. člena ZJNVETPS), naročnik pa mora sprejeti eno izmed možnih odločitev (83. in 84. člen ZJNVETPS), pri tem pa mora upoštevati tudi načeli transparentnosti javnega naročanja (14. člen ZJNVETPS) in enakopravne obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, kot potrebne priznava priglašene stroške takse v višini 1.000 eurov, ki jih je naročnik dolžan vlagatelju povrniti v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

Vlagatelj je priglasil tudi povrnitev stroškov za pripravo zahtevka za revizijo po zunanjem izvajalcu v višini 300 eurov, povečano za DDV, ki jih je izkazal s predloženim računom in potrdilom o plačilu, vendar mu Državna revizijska komisija teh stroškov ni mogla priznati.

Povračila stroškov za pripravo zahtevka za revizijo po zunanjem izvajalcu ZPVPJN izrecno ne ureja, ZPP, katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, pa v 151. členu določa, da pravdni stroški obsegajo (tudi) nagrado za delo (odvetnika in) drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade. To pomeni, da mora upravičenje drugih oseb, ki niso odvetniki, do nagrade izhajati iz zakona. Ker noben od omenjenih predpisov ne določa temelja za priznanje nagrade subjektu, ki je prvemu vlagatelju nudil pravno svetovanje in ki ni odvetnik, teh stroškov vlagatelju ni mogla priznati (prim. zadevi št. 018-235/2014 in 018-280/2014).

Vlagatelj je priglasil tudi povrnitev stroška v višini 20 eurov za »materialne stroške«. Državna revizijska komisija tudi teh stroškov ni mogla priznati, saj jih vlagatelj ni opredeljeno navedel, kot to zahteva druga poved iz petega odstavka 70. člena ZPVPJN.

Zato je Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 1.000 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 17. 4. 2015

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije

































Vročiti:
- Elektro Maribor, d. d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor,
- Frapol, d. o. o., Stari trg 223, 2380 Slovenj Gradec,
- Elektrogradnje Borut Beloglavc, s. p., Gomilsko 17, 3303 Gomilsko,
- Eltim, d. o. o., Gabrovčec 4c, 1301 Krka,
- Avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija Sašo Cizej, s. p., Prekopa 12b, 3305 Vransko,
- Elektrosignal, d. o. o., Lava 6a, 3000 Celje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran